ZASAVSKI leto vl Štev. 44 Maji Okrajni odbor SoetattstUoe rreze oeioratb ljudi * Trborljah — OieJtiJ« tn odgovarja urednišfct odbor — Odgovornt urednik: Stane Šuštar - Tiska Mariborska Uckarna v Maribora — Naslov uredništva ta oprave: ..Zasavski vestnik” Trbovlje I.. uprava rudnika — Telefon M. 54 — Račun pri podružnici Narodne banke v Trbovljah štev. B14-..T--146- Us« 'zhaja vsako sredo. — Letna naročnina 300 din. oolletai 150 din. četrtletna 75 din. mesečna 25 din — Posamezna itevilka 8 din — Rokopisi morajo bitt v uredništvu najkasneje vsak petek dopoldne in se ne vračajo TBROVLJE, 4. NOVEMBRA 195* GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZASAVJA &j?š kaudidal iamiska £dl;a SetUfuueua med svoiimi volivci 4 V sredo, 28. oktobra, Je pri- še povzeli besedo tov. Ivan prišla med volivce spodnjega Sla v Trbovlje kandidat za po- Ginliatti, upravitelj šole v Zg. slanca za volitve v Zvezno • Trbovljah tov. Strnad in tov. skupščino, tov. Lidija Sentjur-oeva, ki je imela v Zgornjih Trbovljah svoj prvi predvolilni govor. V Domu »Svobode n« se je zbralo okrog 5. ure popoldne preko 500 volivcev k predvolilnemu zborovanju. Ko je prispela v dvorano Doma »Svoboden tovarišica Sentjurčeva, so jo vsi volivci s ploskanjem toplo pozdravili. Zbranim volivcem je najprej spregovoril sekretar ZK rajona Trbovlje n tov. Ivan Sovre, ki je izrekel zveznemu kandidatu tov. Šentjurčevi prisrčno dobrodošlico ter Izrazil željo v imenu vseh volivcev, da bi tov. Sent.Jurčeva večkrat obiskala Trbovlje. Tov. Lidija Sentjurčeva seje najorej zahvalila za zaupano j' kandidaturo za zveznega poslanca, nato pa je v prvem delu svojih Izvajanj govorila o vlogi poslanca In njegovih nalogah. Ko je prešla na mednarodno politiko, se je predvsem dotaknila perečega tržaškega dela trboveljske doline. Zborovanje je bilo v Doma »Svobo-de-Zasavje«, kjer se Je zbralo nad 300 volivcev, ki so prišli na predvolilni sestanek kljub dabemn vremena. Pred pričetkom zborovanja Je spregovoril volivcem tov. Slavko Boršfnar. podpredsednik LOMO Trbovlje, ki Je izrekel tov. Lidiji Sentjurčevi toplo dobrodošlic« ob njenem prvem prihodo med volivce Spodnjih Trbovelj, odkar 90 tamkaj odprli svoj novi Dom »Svobode«. V več kot poldrngournem go- voBveem, id se Jo izbrali za kandidata za zveznega poslanca. V naslednjem se Je pobliže dotaknila naših novih gospodarskih uredb, nato se Je pa dalj časa zadržala pri zunanji politiki, kjer je v svoje misli povezala vprašanje Trsta. — V diskusiji so volivci stavil! več vprašanj, katera Je pojasnila tov. Sentjurčeva. Tovarišica Lidija Sentjurčeva Ima v tem tedna volilna zborovanja v Trbovljah, med radarji v Hrastnika, Zagorja ln Radečah. Obiskala pa bo tndl Podkum tn Dole pr! Hrastniku. vorn Je tov. Lidija Šentjarcna- Ce bo tovarišici Lidiji Sentjnr-to obravnavala najprej naloge čevt dopuščal čas, bo prišla tn vlogo ljudskega poslanca, ob tudi med volivce v Polšnik nad kateri priliki se je zahvalila Litijo. Odločba okrajne volilne komisije Trbovlje Lidija Sentjurčeva, kandidat okraja Trbovlje za Zvezno ljudsko skupSčino Mirko Skalin. Zborovalci so v ------- _----------------- -- debati stavili več vprašanj, na vprašanja, feier je med drugim i katera je odgovarjala tov. poudarila, da vprašanje Trria j Sentjurčeva. ni samo naše vprašanje, mar- j oi) koncu tega uspelega zbo- ( več mednarodno vprašanje. V ; rovanja so volivci ponovno Iz- ------------------- — - svoiem govoru je podčrtala, da j rekli željo, da bi jih tov. Ll- i Jakopiča (Joleta) Makm pred- Okrajna volilna komisija ▼ Trbovljah je 29. oktobra 1953 potrdila nove kandidature ln sicer za Zvezno ljudsko skupščino: Za Zvezni zbor proizvajalcev Zvezne ljudske skupšične za kandidata Skrinar (Alojza) Vilija, rudarja rudnika Trbovlje-Hrastnik. Lfudska skupščina LRS: Za republiški zbor je bila P°* trjena kandidatura za kandidata Jalcev Ljudske skupščine LRS za volilno enoto štev. 57. Potrjena Je tudi kandidatura za kandidata Eberla (Jožeta) Jožete, Zagorje, Polje štev. 1, ta volitve ljudskega poslanca ▼ zbor proizvajalcev Ljudske skupščine LRS v proizvajalki skupini industrije, trgovine ln obrti za volilno enoto Štev. 59. Mladost ln starost se bom« vri odločno držali bo- ! dija gentjurčeva še večkrat obred. k! jih je o vprašanja Trsta iskala. Izrekel naš maršal Tito. » Tovarišica Sentjurčeva Je v' V Četrtek, 29. oktobra, ob 5. nadaljevanju govorila še o na- uri popoldne je tovarišica Lidi-Ših novih gospodarskih ured- ja Sentjurčeva, kandidat za po-bah. Na zborovanju so za njo slanca za zvezno skupščino. Pili, i leidar zini il ni Prvj november je dan, ko po- \ naši višji oblastni in politični hitimo na grobove naših dragih funkcionarji, predstavniki različ-umrlih In se jih ta dan še bolj nih delovnih kolektivov, rudar- iivo spominjamo. Tega dne se pa z boljo v srcu spominjamo tudi sinov tn hčera naših narodov, kj niso dočakali, da bi uživali sadove semena, ki so ga napajali s svojo srčno krvjo. Darovali so svoja življenja za našo svetlejšo prihodnost, da bi našj narodi lahko uživali, kar je največje ln najlepše v življenju —• svobodo. Vendar ti naši dragi tovariši in tovarišice niso umrli. Njihov duh — duh socializma In svobode — živi med nami, ki gradimo dalje to, kar so oni začeli. Tudi Trbovelfčanl smo se preteklo soboto zvečer zbrali pred 8Pomenlkom Revolucije — simbolom naše narodnoosvobodilne Vo/ne tn naše revolucionarne Preteklosti, da z mogočnim ko-nicmoratlvnlm sprevodom počastimo spomin žrtev, ki so daro-Vaie življenje na oltar svoje domovine. Komemoracija se je prišla, ko je ob prižgani žari pred spomenikom Revolucije Delav-ska godba zaigrala »Internacionalo- in pevski zbor »Zarje- za-P°l žalno pesem. Od tu fe odšel Učasten sprevod, v katerem fe bilo preko štirinajst sindikalnih 'n gari*>du na zadnjem me- Tedna RK predaval tovariš il-1 obrate naših družbenih organistu v okraju. vlnozdravnlk o goveji tuberku- zadji A, zakaj naši ljudje premalo cenijo vse to, kar smo do sedaj na vseh področjih uspeli napraviti. Prijatelji, mi smo za časa narodnoosvobodilne vojne znali kovati bratstvo in edinstvo med narodi Jugoslavije, in to bratstvo ln edinstvo danes utrjujemo; mi vemo. da brez bratstva med narodi, med delovnim ljudstvom celega, sveta ni socializma. Kdor si misli, da ^socializem pomeni nadvlado katere koli socialistične države in da JI morajo vse ostale socialistične države biti podrejene, misli zgrešeno. Socializem pomeni, da si morajo vsi narodi sveta bfe* vsake izbire priznati, da ni na svetu več narodov, ki bi bili več vredni, da ni na svetu več višjih ln nižjih ras, da so na svetu samo delovni ljudje, M bi medsebojno brezskrbno živeli, ln to hočemo doseči (dolgotrajno odobravanje). Tovariši! To niso malenkostne stvari ln že sam obstanek našega naroda, obstanek naše države, propagira to Idejo in jo razširja po vsem svetu. Tovariši in tovarišice, mi želimo to in nam nihče ne sme zameriti našega velikega koraka naprej. Ml smo siti tega da nas Štejejo za zaostalo državo. J® ne moremo biti več zaostala država v gospodarstvu; ml ho-1 Čemo izvesti državni razvoj, kakor se spodobi ra nas. In jaz razumem prav dobro današnje velike želje Italijanov, ki bi nam radi prodajali svoje industrijsko blago z velikimi dobički in da bi jim Mij mi za to podložni. Ml hočemo sami proizvajati za nas. Ne moremo razumet! tega. saj vem. da bi bile besede, ki Jih bom izrekel, bilo boljše povedati na naši vasi, kakor na da jih govorim prav vam. Povem vam jih po ra to. da Jih tudi vl poveste našim kmetom. Saj je res, da je življenje našega kmeta trdo življenje, ne razumem pa, da nočejo razumeti da Ima naša ljudska oblast namen ustvariti no cofe tudi ra to. da bo n n^ovo življenje boliše, kot ga živijo danes. A seveda, tovariši, to ne pade z neba. to ne nastane samo po sebi. Boljše žlvlierd« sl moralo Hudle sami rosKH s svojim delom ln s svojimi lastnimi rokami. Naši delavci 90 sl Izboljšali svoje živltenje s svotim lastnim trudom ln s svojimi lastnimi rokami 7,n vse to pa je treba Pri« delati, ne smemo si pa misliti da nam bo kdo vse to podaril. Naša država uporabila za naš nadaljnji kulturni ln aoH«Vil razvoj velikanska sredstva. Sredstva ra to nam da leto naše tovarne, naš proletariat to je (Nadaljevanje na 2. strani) Zanimivosti s skupščine Okrajnega zavoda za sociaino zavarovanje v Trbovljah Ali res ne morejo plačati prispevkov za socialno zavarovanje teh dodatkov. Po novih predpisih se otroški dodatki znižajo vsem, ki so imeli leta 1951 davek od zemljišča. To je prizadelo marsikoga, ki ima samo vrt okrog hiše. Nekaj primerov bo treba vsekakor popraviti, tako n. pr. dvema bratoma, ki sta solastnika hiše in vrta, pa je bil enemu od njih predpisan samo davek od hiše ter prejema celotne otroške doklade, drugi brat pa plačuje tudi davek od vrta In dobiva zato manjšo otroško doklado. Skoro vsi okrajni zavodi za soc. zavarovanje so poslali letos manj zavarovancev v zdravilišča, zavod v Trbovljah seje pa odločil, da bo ostal pri istem številu kot lani. Ker so pa sredstva za to omejena, so biU nekateri zavarovanci poslani v zdravilišče na račun njihovega rednega letnega dopusta. Proti temu je sicer bDo nekaj pritožb — zlasti od uslužbencev — toda izvršni odbor je vztrajal na svojem stališču, da je bolje poslati v zdravilišče več zavarovancev, od katerih naj jih nekaj v ta namen porabi svoj letni dopust, kakor pa da bi šlo v zdravilišče manj bolnikov, ki pa bi imeti vse ugodnosti Pri odločanju o predlogih za zdravilišča Je bil Izvršni odbor zavoda objektiven la ni dajal prednosti ne delavcem ne uslužbencem. Predsednik nadzornega odbora, tov. Ivo Bočko, Je poročal, da je bilo finančno poslovanje zavoda v redn, da pa zasebni delodajalci še precej dolgujejo na prispevkih za soc. zavarovanje. Zato Je bil zavod prisiljen, da naftrdovratnejže dolžnike izroči sodišču. Največ dolgujejo na teh prispevkih: Alojz Robavs, posestnik v Čemšeniku (70.000 din), Ivan Cestnik, mizar v Trbovljah (41.000 din), Alojz Kovačič, mizar v Radečah (41.000 dta), Štefan Brvar, posestnik na Trojanah (31.000 din), Maks Felzer. brivec v Radečah (32.000 din), Valentin Cestnik, mizar v Trbovljah In Polanc-Gračnar, mlinar v Radečah po 26.009 din, Umi Ka-drijevič, slaščičar v Trbovljah (21.000 din), Frane Arhi, pečar v Zagorju in Ivan Zupančič, posestnik v Gabrskem po 17.000 dfn, Filipine Uršič, šivilja v Zagorju (14 000 din), Vinko Vodopivec, krojač v Zagorju (11.000 din), Ivan Berk, dimnikar v Zagorju in Mirko Laznik, mizar na Dolu pri Hrastniku ter Alojz Pavlič, župnik na Dobovcu po 9000 din ter Hinko Krumpak, Izdelovale« barv v Zagorju 6000 din. Skupščina je ostro obsodita te zaostankarje ta sklenila, da je treba izterjave soe. prispevkov poostriti; tam, kjer je tudi sodni rubež brez uspeha, naj se predlaga OLO Trbovlje, da se dolžniku odvzame obrtno dovoljenje! f" V diskusiji o poročilib so delegati zahtevali, da je treba hi-riensko-tehnično zaščito v podjetjih izboljšati. Inšpektorji dela v podjetjih naj postanejo uslužbenci zavoda za soe. zavarovanje in odgovarjajo za svoje delo Izvršnemu odboru in skupščini. — Zastopnik Republiškega zavoda za soc. zavarovanje Je poudaril, d» samo-!mrsvfis.t*Je soc. zavarovanja že Prejšnjo sredo je bilo četrto zasedanje Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Trbovljah. Udeležba delegatov je bila prav dobra, zasedanju so pa prisostvovali tudi zastopniki OK ZKS Trbovlje, OLO, SZDL in OSS Trbovlje ter delegat Republiškega zavoda za soc. zavarovanje v Ljubljani, kar priča, da se naši oblastveni ta politični forumi zanimajo za delo in probleme socialnega zavarovanja. Iz poročila predsednika izvršnega odbora zavoda, tov. Antona Aliča, povzemamo, da je imel zavod v prvih devetih mesecih letošnjega leta 153 milijonov dinarjev lastnlb dohodkov In 146 milijonov dinarjev izdatkov, poleg tega pa izplačuje še pokojnine ta otroške dodatke na račun Republiškega zavoda za soc. zavarovanje ▼ Ljubljani. Za pokojnine ta otroške dodatke je bilo izplačano nad 550 milijonov dinarjev — torej v devetih mesecih v našem okraja skoro 700 milijonov din. Cc odračunamo pokojnine ta otroške doklade, tedaj izda zavod največ za bolniško zavarovanje, saj je bilo skozi vse leto povprečno vsak dan po 768 delavcev in uslužbencev v bolniškem staležu. Odstotek bolnikov je v trboveljskem okraju najvišji v Sloveniji! Od tega odpade precejšen del seveda na nesreče pri delu, ki jib je bilo od začetka januarja do konca septembra priglašenih zavoda 2137, med njimi 47 težkih ta 7 smrtnih nesreč. Lansko leto je bilo v istem razdobju pri delu 1992 nezgod, torej je števflo nesreč pri delu poraslo za 7 odst.! Škoda zaradi teh nesreč gre v stotine milijonov ta je res zadnji čas, da posvetimo vprašanja tehnično-higfenske zaščite pri deta več pažnje kot doslej. V pogledu te zaščite nas drugi okra.fi daleč prekašajo. Od januarja do septembra je bilo nadalje vloženo pri zavodu 923 prijav za pokojnino ta invalidnino, od katerih je že rešeno 752 spisov. O pravici do pokojnine odloča izvršni odbor zavoda zelo objektivno. Lahko se je odločiti ta priznati pokojnino. če gre za delavca, ki je bil vse svoje življenje odvisen od tega, kar je zasinžil z delom svojih rok. Težave pa nastanejo takrat, če se poteguje za pokojnino nekdo, ki ni bil nikoli v življenja redno zaposlen, danes pa poskuša s pričami ali pa popravljenimi potrdili dokazati, da .ara pripada pokojnina. Omenimo, da Je nekdo pred kratkim predložil spričevala o zaposlitvah izpred vojne — ta spričevala so na Mia napisana s kemičnim svinčnikom, ki smo Jib šele pred nekaj leti dobili iz Amerike! Ob koncu meseca septembra je bilo v našem okraju 5137 osebnih in družinskih upokojencev ter invalidov, katerim se izplača vsak mesec nad 30 milijonov dinarjev pokojnin ta invalidnin. Precej je bilo dela z otroškimi dokladami. Te dobiva 5293 zavarovanoev in 785 upokojencev za skupaj 10.904 otroke. V avgustu je Izšla nove uredba ter je bilo treba Izdati nad kaže vidne uspehe, še večji pa bodo tl uspehi, ko se bo služba soe. zavarovanja še bolj decentralizirala. Republiški zavod je opravljal le revizijsko in Instinktivno službo ter skrbel za enotnost ta zakonitost v poslovanju okrajnih ta mestnih zavodov za soc. zavarovanje, sicer bo pa čim več poslov prenesel na okraje. Verjetno bodo tudi skladi za pokojnine ta invalidnine ter za otroške dodatke prenesen) na okrajne zavode. Skupščina Je sprejela več predlogov, ki se nanašajo na spremembo zakonskih predpisov o soc. zavarovanju. Tako so delegati predlagan, naj se že vendar pri po zna pravica do pokojnine vdovam, ki ob moževi smrti še niso stare 45 let — uredi naj se soc. zavarovanje in pravica do pokojnine za bivše samostojne obrtnike, ki so svoje delavnice, stroje ta material dali državi, pri pozna naj se nekaj višja pokojnina delavcem ta uslužbencem, ki se poleg svojega poklica aktivno udejstvujejo v javnem življenju, uredi naj se vprašanje vštetja invalidnine v plačo zavarovancem, ki se zglasijo za pakojni-no Rd. — Poudarjena je bila tudi potreba, naj bi soe. zavarovanje imelo svoja zdravilišča, da M Republiški zavod za soe. zavarovanje zlasti prevzel Catežke Tontiee, ki so za radarje najprimernejše. Da se demokracija pri upravljanju soe. zavarovanja še nogi obi ta zavarovanje približa zavarovancem. Je Zvezni Izvršni svet Izdal odlok o ustanovitvi podružnic In Izpostav zavodov za soc. zavarovanje. V našem okraju Se poslujeta podružnici V Zagorju ta Hrastniku ter iz- postava pri rudniku TrbovLje-Hrastnik, vendar je treba pri njih izvoliti samoupravne organe, t. j. pri obeh podružnicah skupščino ta upravni odbor, pri izpostavi pa odbor zavarovancev. Skupščina je sprejela ustrezno dopolnitev statuta, vendar je sklenila, da se volitve v nove organe odlože dotlej, dokler ne bodo končane volive v zvezno in republiško skupščino oziroma v zbore proizvajalcev. Predsednik skupščine Je bil doslej tov. Edi GuzeJ, tajnik Republiškega odbora Zveze radarjev za Slovenijo. Ker pa je ta zaradi svoje funkcije stalno v Ljubljani, je skupščina sprejela njegov odstop z mesta skupščine ta namesto njega izvolila za novega predsednika tov. Alojza Salamona iz Hrastnika. Ob koncu je skupščina obso-dOa enostranski sklep Anglo-američanov o izročitvi Trsta ta cone A Italiji ta sprejela protestno resolucijo. Vsa poročila o dosedanjem deta socialnega zavarovanja v našem okrajn, stvarna diskusija ta dobro pretehtani ta premišljeni predlogi pričajo, da se noši ljudje zavedajo pomena socialnega zavarovanja v naši družbeni ureditvi. Prltrdi-ti pa moramo vsekakor delegatu h Zagorja, ki je dejaf. da M morali sindikati ta družbene organizacije v večji meri pomagati organom socialnega zavarovanja. Razvoj našega socialnega zavarovanja ni zaključen, marveč rase vzporedno s razvojem našega gospodarstva. Ctm močnejše bo naše gospodarstvo, tem več bo socialno zavarovanje lahko nudilo. Iz govora tov. Ivana Regenta Mladina v Trbovljah je zborovala 5090 novih odločb o pravici do V petek Je bilo v dvorani Delavskega doma veliko pokon-gresno zborovanje s kulturnim sporedom, na katerem so sodelovali mladinska godba iz Trbovelj ter recitatorji gimnazije. Zborovanje, ki ga je odprl predsednik Mestnega komiteja ZK mladine, se je udeležilo preko 400 mladincev in mladink iz Trbovelj. O pomenu V. kongresa je govoril tov. Franc Škorjanc, delegat !z Trbovelj. Govornik je orisal, da se je V. kongres LMS vršil v obdobju praznovanja 10. obletnice prvega kongresa ZSM ter v času krivičnega sklepa Anglo-Američanov, Id so ga delegati slovenske mladine ostro obsojali. Nato je govornik orisal delo kongrese ter nazadnje govoril še o vlogi mladine pri bližnjih volitvah. | Na koncu zborovanja je še predsednik OK LMS tov. Lado Leve« izročil diplome in spomenice štirim tovarišem is Trbovelj: Janezu Verbiču, Vik- torju Arliču, Zdravku Pesku in Ladu Stendlerju za petkratno udeležbo na mladinskih akcijah. Sklep o podelitvi priznanj mladincem, ki so bih petkrat na mladinskih akcijah, Je bil izdan na V. kongresu Ljudske mladine Jugoslavije. Ponovno smo na tem zborovanju opazi!!, d* s* tistim ljudem, Id mnogo »filozofirajo« o vzgoji mladine, ni zdelo važno. da ei vsaj malo pobliže ogledajo trboveljsko mladino in njeno delo. Kritizirati mladino in njen* vodstva ima pravico le tisti, ki na kakršenkoli način pomaga njeni vzgoji ter se tudi zanima za življenje mladih ljudi — tega se tudi mladina in njena vodstva prav dobro zavedajo. v Dobro uspelo zdravstveno predavanje na Izlakah Predzadnjo nedeljo Je bilo na Izlakah zdravstveno predavanje. Predaval j« tov. dr. Gomišček iz Zagorja. Govoril je o pomenu Tedna Rdečega križa ter o raznih boleznih, največ pa o tuberkulozi, ki fe precej razširjena pri ljudeh, okužena je pa z njo tudi živina, kar nam narekuje posebno pazljivost pri mleku. Predavatelj je dal besedo tudi ljudem, če ima kdo kakšno vprašanje. Na to so kar vrela najrazličnejša vprašanja, na katera Je predavatelj vsakemu posebej odgovarjal. Udeležba je bila le kar zadovoljiva, kar nismo pričakovali. Zbralo se je okrog 60 ljudi, ki so bili s prireditvijo vsi zelo zadovoljni in sl želijo še več podobnih predavanj. M. G. (Nadaljevanje s 1. strani) naše delavstvo oziroma naš socialistični sektor, in ne naši kmetje, a to je treba našim kmetom tudi povedati. Mi hočemo Imeti več kulturnih prireditev, več koncertov, več gledaliških predstav, oper itd. itd., a za vse to potrebujemo vedno več denarja. Samo na ta način bomo napredovali in sc dvigali do kulturne ravni naprednih narodov, med katere želimo spadati. Povem vam, da morda ni v Evropi naroda, kakor je naš slovenski, ki bi imel tako velikansko razširjeno kulturno delo, kakor ga imamo mi, kjer bi se vršilo toliko predavanj, koncertov, gledaliških predstav itd. Tega vam, tovariši, ne govorim zato, da bi hotel v vas zbuditi nacionalno iskro; mi smo proti nacionalizmu in proti šovinizmu, mi smo proti takšnim pojavom, ampak hočem vam samo povedati, da le na ta način lahko utrjujemo bratstvo in edlnstvo med našimi narodi. Zaradi tega sem vam to povedal, da boste videli, kako zelo je prt nas razširjeno kulturno ln prosvetno delo, in to zato, da sami konstattrate faktor, ki nam ga nihče ne more ovreči. Mi želimo, da ne 'bi bilo pri nas niti ene 6ame (vari, ne ene same hiše brez električne razsvetljave. Mi želimo, da zgradimo takšna stanovanja za naše ljudi, da bi bilo v njih prijetno živeti. Mi želimo, da ne bi bilo več pri nas nobenega človeka, pa če tudi bi živel na nalvišjem hribu, da ne bi Imel udobnega stanovanja ta da bi ga mogel ob potrebi vsak čas obiskati zdravnik. Ml želimo, da bodo vsi naši otroci imeli možnost obiskovati osemletke, obiskovati vse mogoče Šole. Da bi se naši sinovi ta naši otroci lahko obvezno šolali ne samo na osemletkah. ampak na dvanalstlet-kah. da bi tako vsi imel! višto izobrazbo. Nikar ne mislite, da tesa ne bomo dosegli! Nikar na tudi ne mislite, da bomo dosegli kdo vč kdaj. To so vpra-šaoin ki jih bomo morali reševati že v prihodnjih letih. To so takšno vprašani«, o katerih moramo govoriti in potrebno bi bilo. da imajo naši ljudje ta Iz Hrastnika TVD Partizan ▼ Hrastniku Je začelo povečevati šolsko dvorišče pri nižji gimnaziji, kjer si bo uredilo letno telovadišče, ob katerega Je bilo lansko leto, ko so na bivše letno telovadišče pri Puharjevem domu postavili spomenik padlim borcem NOV. — Novo telovadišče bo seveda služilo tudi šolski mladini. Nekaj dni Je te ravnal buldožer zemljo ta nasip, kjer je stala l pred 30 leti še stara ljudska šola, ki Je bila zgrajena leta 1879. — Cez zimo bodo pripadniki telesno-vzgojnega društva Partizan uredili ta prostor za svoj namen, tako da ga bo spomladi že lahko mladina uporabljala za telovadba —Tistim Hrastničanom pa, ki »o mislili, da so z buldožerjem kar podorali kosti tu nekoč pokopanih partizanov, povemo, da so zemeljski ostanki teh partizanov bili prcnešeni že pred letom k spomeniku. L. H. CUDEZ V TRBOVLJAH Pravijo, da ee čudeži ne godijo več. Pa se še! — Te dni je ▼ trboveljskem avtobusu neki mlad fant prepustil svoj *e-dež neki stari ženici... vprašanja pred očmi. Mi moramo nadalje razvijati naš socializem in demokracijo. Mi imamo dane« ljudi, ki že ne razumejo, kaj je socialistična demokracija, in ne ločijo, kakšna je razlika med socialistično in buržoazno demokracija Tovariši, to je velikanska razlika. Buržoazna demokracija zagotavlja vse mogoče svoboščine ljudem, ki utrjujejo režim bur-žoazije, režim Izkoriščanja človeka po človeku, ljudi, ki hočejo, da bi ostala večina ljudi zaostala in bila brez proizvajalnih sredstev. Socialistična demokracija je pa tista demokracija, ki nudi vse mogoče svoboščine ljudem, ki so pripravljeni delati za socializem in ki so pripravljeni žrtvovati, če bo potreba, tudi svoje življenje za korist delovnega ljudstva, da moremo ustvariti družbo. v kateri bodo živeli sami delovni ljudje, v kateri ne bo nihče živel na račun drugeva — seveda tu ne mislim naših staršev, ki so že potrebni počitka. H koncu bi hotel še povedati, kako velike dolžnosti imajo naši poslanci proti volivcem. Mislim, da morda ni med kandidati tovariša, ki se ne bi zavedal dolžnosti in ki ne bi vedel, kako resno so bo moral oprijeti svojega dela Tudi ne bi lilo pravilno, če bi računali samo na dolžnosti poslanca, kateremu bomo morali pač vedno pomagati, da bo lahko vršil svojo dolžnost. Biti poslanec je lepo, in v nekaterih državah Je to tudi lepa ta donosna služba, za katero dobivajo prav lepe dohodka Mi ne bomo imeli takšnih poslancev! Poslanec, ki ne bi bil povezan z ljudstvom in kateremu ljudje ne bodo pomagali, ko bo izvoljen, nebo mogel izpolnjevati stoodstotno svoje dolžnosti. Poslanec mora vršiti svojo nalogo in biti hkrati pravilno informiran glede vsega, kaj naj ukrene predvsem v skupno korist našega naroda in v korist svojega kraja. Zaradi tega, tovariši, bomo tudi mi sodelovali pri upravljanju naše ljudske oblasti. Našo ljudsko oblast naslanjamo prav na naše delavske svete. In jo naslanjamo tudi na naše zadružne svete, ker hočemo, da postanemo v naši državi tako politično ta gospodarsko enotni, da omogočimo na vseh popri-ščih svojim narodom nadaljnji razvoj. Toda poslanec, ki bo imel veliko dela, in hkrati tudi volivci, ki bodo z njim sodelovali, se bodo na ta način začeli pripravljati na upravljanje naše ljudske oblasti. Takšen poslanec bo imel tudi uspeh. Ce ne bomo skrbeli, da bodo naši ljudje sodelovali pri upravljanju naše ljudske oblasti, se lahko zgodi, da naša oblast neha biti ljudska, da tudi pri nas namesto demokracije zavlada birokratska kasta, M se bo postavila na ljudi ta bo ljudstvu vsiljevala svojo voljo. Dokler imamo dobre voditelje, te nevarnosti ni, toda potrebno je, da je ljudstvo pripravljeno, te bi mu kdo hotel vsiliti »demokratsko« kasto, kakor Jo Imajo v Sovjetski zveri- To, tovariši, sem vam hotel dane« povedati. Tisto enotnost, j ki ste Jo pokazaM v vprašanju Trata, jo pokažite tudi pri vo-| lltvah, kajti naša država .1« vredna zaupanja. Z našo enotnostjo vodimo in ščitimo oaJo socialistično Jugoslavije In * njo naše interese in interese vsega delovnega človeštva. Vinko Možina: Andr e j (Nadaljevanje) Domač je bil med knapi znana veha; pil je kakor suha goba. Starejši so o njem pripovedovali, da ga je v mladih letih več spil, kot pa nesel. To sicer dobesedno ni držalo, ampak če so komu lahko pridali ta imenitni vzdevek, potem je bil Demač med prvimi, ki ga Je zaslužil. Pa So v nečem je slovel: svoj čas je bil pri pevskem zboru nepogrešljiv basist. Rjul je za tri druge. Prav zaradi prevelike vneme si je skvaril glas, ki je postal sedaj na stara leta zamolkel, hreščeč, kakor bi prihajal iz razbitega kontrabasa. Vsi pivci so bridko občutili nesrečo, kajti najrajši je razsajal po gostilnah, le on sam ni hotel o nje) nič slišati. Da Je le začul petje, že je bil pri mizi in potem se Je nalival. Seveda so se ga zarndl te njegove vneme vsi bali in izogibali. Toda brž ko se je enkrat vsedel za mizo, se ni dal več odgnati, pa naj so počenjali z njim, kar so hoteli. Vlekli so ga za no«, mu zlivali vino za vrat, mu vsa peli v kozarec poper in papriko, on pa Je samo mežikal kot žaba v solati in pil. Se tako izdatna mern popra mu ni škodila, tako močno zjeden želodec Je že imel. Ko sta se Jerneje In Andrej j pri drugi steklenici malce raz« j živela, se je mračni Dernačev I obraz zjasnil. V razširjeno *rcc se mu je prikradlo novo upanje. »Eno bi urezali,« je predlagal Demač in obenem ekušal zadeti pravi ton. »Kaj se boš sredi dopoldneva drl?« ga je nahrulil Andrej. »Zvečer, pri večji družbi, nične rečem, toda sedaj je prezgodaj.« »Rahlo, čisto narahlo bi zapeli,« Je silil Demač. »Tako narahlo, da bomo komaj drug drugega slišali.« In res so zapeli. Sprva narahlo, potem pa vse glasneje. Komaj so končali, že Je hotel Demač začeti z novo pesmijo. Andreju e« je šele po dolgem prigovarjanju posrečilo, da ga Je ustavil. Nenadoma Je postalo vse tiho. Andrej ee je zamislil: seveda, Demač bi »e kar naprej drl, ker ee mu hoče vina, ker je upokojen ln se mu nikamor ne mudi. Tudi Jerneje Je zabil svoj Mht ln te bo treba, bo le drugega. Zdržljlv Je ko gorila. Saj rea, kakor gorila! Čudno, da se ni že prej eporrmll, da Je Jerneje v marsičem podoben tej živali, ki je sicer Se nikoli ni videl, a je zaslutil, da ne more biti dosti drugačna. Morda ima le nekaj več kocin ta ne govori. V tem Je vsa razlika... Joj, kako slabo misli o prijatelju... Ampak tudi on ima ta teden že dva neopravičena! Spot sl Je očital, da Je slabič, ker ne drži obljube; zazdelo se mu je, da vidi pred seboj prijazen upravnikov obraz, ki se je nenadoma razjezil. To ga Je zbodlo, da Je naglo vstal in brez besed zapustil tovariša. Ta dva sta začudeno strmela za njim. Andrej »e Je napotil v pisarno. Narahlo Je potrkal ta vstopil. »Andrej, Andrej!« ga je nagovoril upravnik, »spet neopravičen Izostanek!« »Kaj hočemo, pritisk,« J« odgovoril Andrej in se boleče nasmehnil. Upal Je. da bo tako le najlaže zvozil. »Dane« popoldne bi šel na delo, saj mi lahko napišete listek.« Upravnik j« rvito poškilil Andreja, nato pa začel pisati dovoljenje. Andrejo ae ja zazdelo. kakor da bi ta obraz (tovoril: »Saj ti ne verjamem; prevečkrat si ža obljubil, pa rrtei storil. Vseeno pa tl grem na roka ker «1 drugače prid m delavec ta ker «e boš mogoče danes le premagal tn odšel naravnost domov.« »Veš, ta H«tek rd zn gostilno,« je rekel upravnik ta se nasmehnil. »Ce ne boš Sel nsrav-bout drenov, te ho spet stisnilo.« »Seveda grem domov kam hi bodil drugam.« je mencal Andrej ta naglo vtaknil listek v ižep. »Pa najlepša hvala tovariš upravnik!« Zunaj se je čutil olajšanega. Res dober možak Je tale upravnik! Ce ne bo šel naravnost domov, ga bo povozilo. Inženir je uganil. Z negotovimi koraki j* stopil na kotanjnsto cesto, Sprva Je bil sklep, da ao bo izognil gostilne, močan. Ko pa jo zagledal znano hišo, je začel cincati. Samo steklenite še! Od nje vendar ne bo pijan »Ne grem, ne grem!« *e je odločil. Samo od Jernejca se poslovim ta potem Jo mahnem domov. »Jerneje, pozdravljen!« je zaklical med vrati. »Upravnik mi je napisal listek za popoldne. Grem. da se pripravim.« »Hej, počakaj 1« je zavpil Jerneje ta skočil za njim Zgrabit ga Je s svojimi šapami zn ramena in privlekel v gostilno »Počakaj vendar! Kam boš hodil ob enajstih? Se dve url imaš časa. Saj tudi jaz ne mislim obsedeti, toda do kosila bom počakal. Na, pl J!« S strahom je prijel Andreje kozarec. Čutil je, da Je prav od tega kozarca odvisno, ali bo šel popoldne na delo ati na bo obsedel v gostilni. Ni se *o mogel odločit!, da bi epil. »Kar zvrni g«, *aj nima kosti,« Je bevsknil DernnS. Prilel Je Jemejcev kozarec ln nazdravil. Andreju n| preostalo nič drugega, kakor da Je Izpll Ko ie postavil kozarec na mizo. se je zarekel, da je zadnji. Toda tovariša sta ga pregovorila, da , je zvrnil še enega tn še enega, poprom, ta ko mu Je Jerneje ] Steklenica je bila prozna ln ker dodobra nategnil ušesa ln ni hotel veljati za umazanca. Je okrcal po noeu, Je moral P0® naročil še liter vina, miza 1 Demač, ki Je 8e vedno, »Da se čuje basi« jc ukaw>-pli iz Jcrnejčevega kozarca, val začasni komandant gostuje izrabil priložnost ta za-' ne. hteval še en prazen leozaroe. I Demač je ubogal. Izpraznili so steklenico in Jer-1 »Solo, solo!« je spet nejc Je spet naročil vina. Vtem Jerneje. Je. Andrej pozabil na šiht ta na' upravnika, Z dokaj prijetnim tenorjem je vodil, Jerneje je poprijemai, a Demač basiral. Sprva je bilo petje znosno, ko pa je Demaču vino zlezle v ! glavo, je tulil ko za stavo. Žile na vrata so so mu napele, prsi dvignile, on je po mežikal od zadovoljstva, čefi: le poslušajte, kako šklopočejo Sipe na oknih! NIČ na svetu ga ne hi ta hip pripravilo, da bi odneha! ali priprl široka usta. Tak J« bil DernaČ, kadar se je razživel. Proti večeru ae j« gostilna polnila. Dokler je bH pri dragih mizah le še en prazen prostor, ni nihče hotel prisesti k naštm znancem. Bati »o ne nasilnega Jerneje« tn požrešnega Derrvača. Zadnli gostje p« niso imel! Izbire. Prisedli so ta z drugim! vred tekati, kdaj se prične cirkus. Slutili so da bo Demač spet moral Igrat! Pnvll- rafcl1' Sal 7rT\m -“tu'TMTfr*-ra!« Zena je prebledela ln cala možu, naj gr« domov. »Kam bo hodil!« je *■**£!«jj, Jerneje. »Jaz sem g« po meni bo v zabavo. Pod to120 ostali« Zena je še bolj vrttiff* oči 80 s« ji orosile. Spat >v°li odgovorni funkciji potre- j kako bi razpoložljiv denar rud-?a,h in zahtevam rudnika vsa- nika — če ga bo ob koncu leta minuto dneva na razpolago ima torej praktično sploh ne-■ mejen delovni čas — medtem j® rudar opravi svojih osem n»inih ur na dan, in nič več, . kar je Drost človek, ki raz- ' kaj ostalo — uporabili za gradnjo novih rudarskih stanovanj, ki jih je, kakor vsi vemo, tako krvavo treba. Vse premalo razpravlja rudniški delavski svet o delovni Vse dopise v zvezi z nasveti za dobro gospodarstvo na rudniku pošljite do vsake srede na uredništvo našega lista. Da bomo dobre ta koristne nasvete ter pobude za čim boljše gospodarjenje na rudniku primerno honorirali, ni treba poudarjati posebej. Tudi rudniška uprava bo take nasvete rade-volje nagradila. Uredništvo. sprejela več sklepov, med njimi tekmovanje vaškega odbora Radeče z vsemi odbori SZDL na področju občine Radeče. Posamezni odbori se bodo med seboj kosali za kar najbol jšo izvedbo volitev, polnoštevilno la nekatera društva svoje občne zbore, na katerih bodo tudi obravnavali volitve ta tržaško vprašanje Navzoči zastopniki organizacij in društev so končno sprejeli sklep, da bodo svoj prosti čas uporabili za študij socialistične miselnosti Z zadnje seje Mestnega ljudskega odbora v Trbovljah vseh delovnih ljudi ta vsklajevanje njihovih tarifnih postavk s tistimi, ki so odrejene po uredbi o obdavčenju plačnega fonda. Vsako nepravilno odrejanje zaslužkov teh inženirjev (in gre tu v glavnem za Izkušene strokovnjake), naše podcenjevanje njihove vrednosti, jim lahko samo zmanjšuje avtoriteto, ker so to predvsem ljudje, ki so pri obnovi naše zemlje in izgradnje socializma pokazali svoje visoke strokovne ta organlzatorične sposobnosti. Naša strokovna inteligenca ne bi se smela bati, da delavski razred ta delovni koiekllvi ne bodo znali pravilno oceniti vrednosti njihovega dela, in zato mislim, da bi se moča II organi delavskega samoupravljanja in sindikalne organizacije pozanimati za to vprašanje ta se boriti proti takim Pojavom, kajti brez strokovnega vodstva ne more biti napredka v našem gospodarstvu. Sindikalnim organizacijam ta deževnim kolektivom rudnika Breza In Kakanj — daslravno so omenjeni nojavl tudi pri drugih rudnikih, njihovih slndl-fcatafh organizacijah ta delov- Partizanski Krati nad Trborliami so elektrificirani sto ob dveh. Pa dalje. Eno Izmed nalboli v i perečih vprašanj na rudniku je Ja- ViVVCJV, IVI »«wW , avv-v U UC r?‘a8a s svojim preostalim ča- disciplini. Ker ne more za »»»-- na kakor hoče in kakor mu je klm delavcem stati paznik, se Ei» Je Pravilno, da ima na rudniku dogaja, da marsikdo inženir nižje mesečne,z dopoldanske delovne izmene 1Uui k M^mke, kot znaša srednja odhaja z dela že ob enih ali p« vrh ln feT5® rudarja v Jami, prepušča- že ob pol enih popoldne, name- LOMO 1^ cadevolje presoji vsakega leto ob dveh. — gvrpkaj inteligentnega rudar-df,^a delavca, ki Jih tudi v Up *l revirjih ni malo. Lahko po poostrenem gozdarskem za-W? trcJlnvo. da so se nekdanje konu preskrba z jamskim le-ifi depce po zmotni uravnilov- *om. Z nakunom tega lesa je ha, kl Jo hotela vse ljudi, pa | vedno teže. Tudi tukal bi lahko S?* nevestni, popolnoma izena. hij,,^ Prejemkih, češ da Inženir Uhe,, ‘reh želodcev, že nekoliko hekm 'n P°Pus'dc. vendar na« Vsi bo debro vemo da »o potrebe pr«mogu vsak dan večje. Pomoč naše ljudske oblasti na našem podeželju opazimo zlasti pri elektrifikaciji kmečkih vasi. Inženir nižje mesečne ^dopoldanske^ delovne Izmene Tudi kmetje v vaseh Partizanski , Čebine so sl ob pomoči i Trbovlje elektrificirali | svoja gospodarstva. Ko Je pred leti sindikat rudarjev v Trbor- ] ljah začel graditi na Partizanskem vrhu Počitniški dom rudarjev, so se tudi okoliški vaščani opogumili, da s skupnimi močmi napeljejo električni vod v va* titanski vrh in Čebine, ki so zna-prej so hoteli seveda elektrificirati samo Počitniški dom. Pa sta se odločila tovariša Alojz Tori in Anton Barlič s Čebin, da gresta na sindikalno podružnico rudarjev, na mestni ljudski odbor in OLO Trbovlje, kjer so se re* skupno pogovorili, da bi ob tej priliki napeljaU električne žice tudi ▼ okoliške kmečke hiše. Tako so se skupno lotili dela ta ree elektrificirali poleg Počitniškega doma rudarjev tudi Par- so bili pridni ali leni, ali nezmožni, disciplini nedisciplinirani, vest- nre misli, iznesene na v«,stn za«edan1u delavskega hii^ rudnika Trbovlje-Hrnst-to, ’ .Podajajo nekako s skrb-^*hl ** namreč nekateri i u*taT,ove zamišljalo unravljnnje podlega. skoro vsi pomagali. Pa se do-gala. da se Iz Jame In od drugod odnaša domov za drva še dober jamski les ki bi bil še uporaben za železniške prage In ob razžagsnju za opaž odkopov v jami in še v druge, boli koristne namene, čeprav Je odnašanje takega lesa z rudnika strogo prepovedano in se rudar lem vedno ln vedno tolmači švoda. ki Jo Ima pod4etl<* zaradi teva, se vendar še vedno ro-rtavila da delavci poolJo tak les domov ra Vurjnvo. Pred vojno Je bilo na rudniku le I tiranski vrh ln Čebine, ki so zna- ne iz leta 1937 po zgodovinskem kongresu naše KPS. Ustanovili so leta 1949 elektrifikacijski odbor. Kmetje so delali sami prostovoljno, dali brezplačno potrebna drogove za napeljavo električne žice in tudi sami prispevali v denarju 150.000 din — ostale stroške, ki niso bili majhni, ja pa prevzela v svoje breme mestna občina Trbovlje. Za to delo *o porabili 195 napel Javnih drogov in opravili veliko število udarniških ut. Kakor pa ima vsaka dobra stvar svojo senčno stran, Je bilo tudi tukaj tako: komaj mesec dni potem, ko je zasvetila v teh kmečkih vaseh električna luč, sa je smrtno ponesrečil požrtvovalni predsednik elektrifikacijskega odbora, tov. Alojz Tori. Danes je to elektrlfikacljsko delo skcm-čeno, kjer zaslužijo vsi, ki so pomagali, vse priznanje, zlasti pa tajnik odbora tov. Martin Žagar, učitelj na Partizanskem vrhu. N» zadnji seji ljudskega odbora mestne občine Trbovlje so poleg volitev v zvezno in republiško skupščino razpravljali predvsem o predpisu IV. akontacije davkov, potrdili polletno bilanco komunalnih podjetij ter predlagali odobritev načrtov za komunalne gradnje v prihodnjem letu. Podrobno so na seji obravnavali tržaško vprašanje ter priprave na bližnje volitve. Iz vrst odbornikov je bil med drugim stavljen predlog, da hi v naših hribovitih krajih, kakor sta n. pr. Dobovec ta Čeče, postavili čim več volišč, da bo lahko vsak volilni upravičenec opravil svojo državljansko dolžnost tudi v primeru slabega vremena. — Zbori volivcev so bili po vseh volilnih enotah, opaziti je pa bilo, da so tl sestanki bolje uspeli ▼ kmečkih predelih kot pa v nekaterih volilnih enotah v centra Trbovelj. V glavnem so tl zbori uspeli, vendar Je treba poudariti, da so se na njih ▼ preveliki meri obravnavale osebne zadeve posameznih volivcev, premalo so se pa volivci posvetili vprašanju izbire kandidatov Za volitve. Razprava o predpisu TV. akontacije davkov je pokazala, da kmečka posestva dolgujejo na davčnih zaostankih še 686 tisoč 960 din. Kmečkim gospodarstvom bo ljudski odbor predpisal TV. akontacijo, Id bo hkrati dokončna odmera davka za leto 1953. Za obrtniško dejavnost so predpisane le vse štiri akontacije, ki znašajo za letošnje leto 2,257.000 din, neporavnanega dolga je pa še 308.600 din. Prosti poklici, \ katerih so zajeti tndl gostilničarji, so letošnje leto obdavčeni s 2,041.000 din, neplačanih zaostankov Je pa 755.511 din. Najmanj davčnih zaostankov Imajo hišni posestniki, ki dolgujejo 31.074 din. Pri razpravi o IV. akontacij! Je prifto do različnih mnenj, kjer so se zlasti odborniki iz kmečkih predelov pritoževali, da so davki vodno večji, da p« bi blo treba vzeti v poštev elementarne nezgode, ki so letos zadele kmečka gospodarstva. Re-klamanti so dobili v tem pogledu pojasnilo, da so akontacije le predlog, da pa se bo dokončni davčni predpis obravnaval na terenu, tako da bodo vsi tisti, ki so bili v dohodkih Prizadeti, razumljivo plačali manj davka. Ro Je bila na dnevnem redu potrditev polletne bilance komunalnih podjetij, so odborniki ngotovill, da so od teh podjetij aktivni le vodovod, kamnolom, pogrebni zavod ln mestna vrtnarija, da pa s« mestna kopalnica. uprava hiš. cest In Jta-nailzaelia naslvne mestne, ustanove. Aktivna Je nadalje Mav-"•ea. — V diskusiji so odborniki obravnavali zlasti mestno vrtnarsko podietje. ki M lahko našim delovnim ljudem nudila več. kot Je to «tor11o doslej. O nremalhni aktivnosti tega n**d«etJa Je blio govora i* na rKoota volfveev ter so edKor. niki na seji priznati, da bi ta mestna ustanova lahko nudila delovnemu ljudstvu več. V zadnji točki dnevnega reda so ljudski odborniki razpravljali o odobritvi nakupa načrtov za komunalne gradnjo, ki so v prihodnjem letn nnjno potrebne. Tako so odborniki potrdili nakup načrtov za regulacijo potoka Trboveljščica, za kanalizacijo Trbovelj, načrt celotnega vodovodnega omrežja, načrt za ureditev glavne trboveljske ceste na sektorja od gostilne Dreo do železniške postaje, načrt za šolo v Bev-škem, načrt za novo pokopališče ln kopališče, načrt za Glasbeno šolo, kakor tudi načrt za izgradnjo modernega hotela rg. Vodah s tujskimi sobami, k) bi ga skupno finansirali mestno gostinstvo, mestno podjetje »Meso« ter Ljudski odbor-mest. ne občine Trbovlje. — V nadaljevanju seje je bilo odobreno Se nekaj kreditov raznim ustanovam, prav tako m odborniki obravnavali še razna manjša vprašanja. * Roditeljski zbor v Hrastniku Ni potrebno objasnjevati, kolike važnosti je sodelovanj« šole z domom. V ta namen sklicujemo roditeljske zbore, kjer izmenjavamo misli, starši pa dobe potrebna vzgojna navodila. — Roditeljskega zbora v Hrastniku, dne 23. oktobra t-se je udeležilo okrog 300 staršev hrastniškega šolskega okoliša. Podobnega zbora v Hrastniku po vojni še nismo imeli. Po govoru tovariša upravitelja in poročilu pionirske organizacije se je razvil živahen razgovor. Misli in prepričanja so se kresala in sprejeli smo koristne sklepe za nadaljnje delo. Škoda je le, da niso bili med nami starši tistih učencev, ki kljub vsemu prizadevanju učiteljev ne sledijo šolskemu delu. Upamo pa, da bo čas tudi te starše privedel tja, kjer se razpravlja o boljši bodočnosti njihovih otrok. P. Z. * Ali veste... da je v 1 kubičnem metra morske vode iz Atlantskega oceana 16 kg soli; da Je tri četrtine človeškega telesa iz — vede; da d4 36 gosi lkg izčiščenega perja; da mora človeško srce udariti 22-krat, preden požene vso kri po celem telesa; da dobra žepna ura sestoji iz 175 različnih delov; da Je nojevo Jajce tako velike kot 36 kokošjih; da je koža južnoafriških črncev poldragokrat tako debela kot koža Evropejca. a MODERNI OTROCI Fotograf: »Pazi, mali — sedaj bo iz te škatlice zletela maihna ptička.« Mali Janezek: »Prosim vas, ne govorite neumnosti! Nastavite rajši zaslonko na 65 ta , eksponirajte na desetinko sekunde.« Širom po našem Zasavju Litije Jz Litije in okolice Gradiščani si grade vodovod Gradliče so hribovska vacna zato, kar J« ta studenec ljudska oblast, okraj je poslal na Gradliče inženirja in druge strokovnjake, ki so jim sveto-na I vali vse potrebno In jim izde- Delo in uspehi Okrajnega gradbenega podjetja „Ograd“ Okrajno gradbeno podjetje »Ograd« v Trbovljah je letoinje leto kljub raznim težavam do- du mm. j« ut siuaencc no. y«u vse porreono m Jim lzae- 'v»,au' » imunjca je teioinje vzhodni strani Litije, 450 m zemljiiču popularnega posest- la 11 tudi načrte ter preizkusili leto kljub raznim težavam do- nadmorske viiine in sodijo pod nlka Medveda, ali kakor se tudi vodo, prav tako ugotovili *®al° kar lepe uspeha pri gradnji litijsko občino, njihovi otroci pa pravi po domača: pri Kokalje- prvovrstno kvaliteto tega izvir- vseh vrst objektov v neiem okra- obiskuieio osnovno žoln v vih. Ir« obiskujejo osnovno žolo v Šmartnem. Vasica je znana po svojih lepo negovanih vinogradih, zato zahajajo Litijčani in drugi izletniki, prav radi na obisk v Gradišče. Kadar je dobra letina, so gospodarji samozavestni in ponosni na svoj pridelek. Gradišče slovi tudi po dobrem sadju in kadar js »gobovo leto«, tudi po obilici užitnih gob, ki jih je v okoliških gozdovih mnogo. Gradiške gospodinje pa po- znajo pomanjkljivost svoj« domače vasice: v bližini primanjkuje dobre in izdatne pitne vode. Pod vasjo je sicer izvirek, kamor morajo žene ki dekleta po vodo. Vendar je tako prenašanje vode naporno in zamud-Ta izvir pod vasico pa nl- no.________r__________,______ ma najboljše vode. Mnogo bolj .. . ši je na vzhodu vasice, pri tako j in so Z živino vozili vodo za imenovanem studenčku »Pod domačo uporaba V dolgih letih V dokaz, kako to Gradiščani napredni, naj povemo njihovo dobro, da so si že pred drugo svetovno vojno, leta 1840, potegnili v vas električno napeljavo iz doline. Zdaj, ko imajo elektriko v vasi, jo bodo izkoristili in si napeljali vodo iz Medvedove roje prav v vse Tatice hiše. Medvedova roja ae nahaja šetrt kilometra iz vasi. Letošnjo pomlad eo eklenik vaščani: Vodovod hočemo! Popri mimo vsi, pe ga bomo Imeli. Najbolj ao možake naganjale gospodinje. Na glavi ali v rokah znositi vso vodo, tudi ae živino, je le preveč. V prejšnjih desetletjih eo imeli domala pri vsaki hiši v vasi male vozičke s sodi in so z živino vozili vodo za od besede »roja«, kar pomeni jžkafih- kraj, kjer izvira voda Krajev z! Gradiščani so brž pristopili imenom roja je v litijski oko- °d besed do dejanja! Izvolili so lici več, naj omenjam samo •* gradbeni odbor in postavili kraj Roje v bližini Stanarina in M predsednika tov. Lojzeta graščine Grmače. Vas Podroje, Lombergarja, po domače Vol-se pa nahaja v sestavu občine ka> *a tajnika tov. Franceta Šmartno in je znana po tem, Kokalja, po domače Medveda, da je izšel iz te male vasice 83 blagajnika pa tov. Franceta slavni profesor in književnik i Kremžarja. Nato so začeli s Davorin Hostnik, ki je prouče- ',“'4 — val v prejšnjem stoletju na ru- Po načrtu bodo zgradili 150 metrov nad vasjo razdelilni rezervoar, od koder bo speljana voda v vse hiš«. Ta razdelilni bazen bo »tal v tako imenovanem Borštu, kraju nad vasjo, kjer teče meja med gozdnim in vinogradniškim pasom. Letošnje leto eo Gradiščani s prostovoljnim delom, lastnimi sredstvi in podporo ljudske oblasti izkopali zbiralni rezervoar na Medvedovi roji in domala že povsem dokončali tudi cementno posodo za 40.000 litrov vode. Verjetno bodo še to Jesen začeli tudi z izkopom jarka, kamor bodo polagali do razdelilnega rezervoarja v Bor- štu vodovodne cevi Pri kopa- boInilnicl nju Jarka pa bodo zaprosili “?n,ih 4asih Prete*nl vseh vrst objektov ___________ ju. Nedvomno lahko štejemo za največ ji uspeh tega podjetja la-gradnjo Doma »Svobode-Zasav-je« v Spodnjih Trbovljah, kj ga je kolektiv »Ograda« skončai v rekordnem času 10 mesecev in ki ja eden izmed najlepših kulturnih domov v Zasavju. Podjetja sedaj skončava zadnja dela na Sindikalnem domu v Zgornjih Trbovljah, ■ čimer bo spat opravljeno obsežno gradbeno dalo. Tudi nadzidek pri splošni trboveljski bolnišnic^ dela podjetje »Ograd«. Ta operacijski trakt bo najmoderneje urejen, kar bo spet pomembna pridobitev za celoten trboveljski okraj, saj »o operacijski prostori v trboveljski bolnišnici postali v Gradiščani za pomoč delovne ljudi iz Jablaniške doline, Litije In ostale soseske. Računajo na to, da jim bodo priskočili na V Bevškem gradi Cementarna Trbovlje velik stanovanjski blok, kjer bo 16 lepih, modernih družinskih stanovanj. Ta stavba bo največjih del je pa podjetje »Ograd« izvršilo prav tako v hrastniški steklarni, namreč transformatorsko postajo za tovarno. Istotako je »Ograd« pre- investltorji polagali premajhno pažnjo na izpolnitev gradbenln predpisov. Prav tako je imelo podjetje težkoče z nakupom gradbenega lesa, ker so nekateri - — -*'-» r*" i a****** ^ uredil v steklarni mizarsko de- ljudje prekupčevali z lesom in s lavniCo tal jo moderno opremil, tem navijali cene lesa. Z lesom * .....»« »".'V'1 •• .. . ... . . . ■-■■■:- ■:■■■■■• V r*~ n V/.- .*>>• A*''' ’« •“ j. v - ■■■ - .• :• . pomoč prijatelji iz tistih časov, I *® let0* zgotovljena, za kar se ko so nekdanji partizani imeli »Ograd« mnogo prizadeva, na Gradišču svoje soborce, v J_ sikih gimnazijah. Davorin, znan tudi pod imenom Martin Hostnik, je sestavil prvi rusko-slo-venski slovar in prevedel prvo slovensko delo v ruski Jezik (Levstikovega »Storilna Krpana«), . Pa se vrnimo epet k Medvedovi roji na Gradišče. Medvedova roja Se imenuje ta kraj Živinorejska razstava v Šmartnem pri Litiji V našem tedniku smo že poročali o uspeli gospodarski razstavi, M jo je v glavnem organizirala šmarska Kmetijska zadruga ob sodelovanju ostalih okoliških KZ ter drugih kmetijskih ln gospodarskih ustanov. Ob tej priliki Je bil poseben dan določen tudi za razstavo goveje živine. V letošnjem letu so namreč pri gospodarskem evetu okraja Ljubljana-okollca In na Okrajni »adružni zvezi posvetili vso pažnjo razvoju živinoreje. Po statističnih podatkih je v ljubijansko-okollškem okraju 51.662 goved, od tega 24.084 krav. Čeprav Je okraj Ljubljana-okollca pred vrati pripravljalnimi deli. Pod gabrom so Izkopal' rezervoar za 40 kubičnih metrov. Pri delu jim je priskočila na pomoč tudi vseh hišah pa zveste pomagače in varna zaklonišča Gradiščani so se že pogovorili z nekaterimi člani litijeke Zveze borcev in sindikatov, ki so jim obljubili, da jim bodo ob čaeu kopanja jarka priskočili na pomoč s krampi in lopatami. Ob podpori prijateljev bodo Gradiščani prišli do robi ---r*-,, ~ek ,3i p« prelepe vasice Gradišče. ^ : . ^ Prizidek pri irbovel/ski bolnici v surovem stanju KSS^rSS SSSaP« Hrastnika — čeprav Jo je zapustil že kot šestleten deček. Pred 150 leti so začeli kopati premog najprej v »Spilerjevem« rovu, tam kjer je danes mladinska proga. Ker včasih rudarji niso zasipavali pod zemljo nastalih votlin zaradi odkopavanja premoga kakor dandanes, so se pojavljale v vasi Stari Hrastnik, ki je bila na današnjem hribu Stari Hrastnik, zemeljske razpoke, in poslopja v vasi «o se začela rušiti. In to šele čez kakih 60 ali 70 let po začetku kopanja premoga v teh jamah. Ker se Je lahko dokazala krivda rudnika. Je moral ta odkupiti vsa posestva na Starem Hrastniku in posestniki so se preselili drugam. Naš jubilant V gradnji sta nadalje dve stanovanjski hiši Tovarne za rudar- izvršil je pa tudi večja gradbena ske stroje v Trbovljah, kjer bo dela v tamkajšnji Tovarni za ke- dobilo stanovanje 16 družin. Tu- mižne izdelke V tej tovarni je di za Domom Partije v Trbov- gradbeno podjetje delalo že Unijah je podjetje »končalo dve sko iet0 Tedanjemu direktorju lepi stanovanjski hišici za štiri Pa delo »Ograda« ni bilo pogodu družine. in je rajše dal dela v najem za- Svojo gradbeno dejavnost je sebnemu gradbenemu mojstru v pa »Ograd« usmeril tudi izven Celju. Akoravno je »Ograd« lan- ------ -..... Trbovelj. Tako zida za hrastnilko *ko leto prihranil tovarni poi- zervoarja. Da bi se to zgodilo , steklarno 7 stanovanjskih hiš ob drug milijon samo pri strešnem člmprej, jim žele vsi prijatelji Savi. Pet hiš bo ž« letos popol- «grodJu * dobro organizacijo de- prelepe vasice Gradišče. | noma urejenih. — Eno izmed ,a in *• * drugimi pripomočki, je nato ta dela nadaljeval zasebni mojster iz Celia. Sedaj bo pa ta dela spet vršil »Ograd« iz Trbovelj. Gradbeno podjetje »Ograd« je pa razširilo svojo dejavnost tudi na našo vas, tako n. pr. v Polšnik, kjer je sezidalo šolo. Letoinje leto je podjetje imelo težave v tem, da so bile odločbe Gospodarskega sveta v Ljubljani glede gradbenih dei zadržane, ker so Novice iz Hrastniške doline Andrej iahifi — 75-tetnil* Naš jubilant je bil vedno zaveden. napreden Slovenec, ki je bil član naprednih slovenskih društev. Za take je vzga- [ narodov. Sin Jože Je bil za časa NOV kot major pri raznih tveganih akcijah v Hrastniku. Danes eo v»i aktivni člani ZK In SZDL. — Kakor rečeno, pred 60 leti Je merilo Smrčkovo posestvo na Pleskem 19 ha, danes pa samo 0 ha, ko Je 10 ha odkupil že rudnik za svoje potrebe. Ker se pa danes bolj umno ob- ----j—.— -------- vmia (jicocuu ui ugani. i»as luunani glavnega mesta noše republike, j ve povedati, da je prebivalo v k, »h«« ~i -»i------------.-v. i— va«i Stari Hrastnik osem kme- tov in sicer: zgornji tn spodnji Hrastelj (Štraus), Šot. Miklov (Šentjure), Babič (Hrastelj), Smarc (Vabič), Markove In Le-šovar (Zavrašek). Ti pregnani NemčiJokW ***",'**?V Nemčijo kjer mu je umrla že-;meljski površini bfl' M6 je bc- 8' ure lJutr*J do 5' ure P ’Vo-rilo In obleko. Upamo da vam dne ▼ goapodlnj«kl šoli na ? h» šivUtska noavztovainles mon- dah. Alojzija Blato1** Log. ne Log. — Vrag el ga redi, kdo je popačil to lepo slovensko besedo in preimenoval Log v Los. Bili eo to najbrž v Hrastnik »privandrsni« Nemei ln nemškutarji, katerih Itevilo Je raslo t razvojem hrastniške Industrije. Lepo slovensko ime za naeelje Log Jim ni bilo všeč ln eo ga prekrstili ▼ L°e. 1* katerega je nastal današnji napačni Loz. — Naselbina Log v današnjem Zgornjem Hreetniku leži v ravnini nekaj deset metrov nad hrast-niikem potokom Bobnom, in sicer V amer! proti Praprotnu. Na L/igu, ne na Ložu raste dane« nova nklnllka kolcnila z lepimi sodobnimi stanovanji za naše rudarja. Na Logu gradijo tudi novo osnovno Šolo za Zgor-nli Hraatnlk In stadion. Prod sto leti so bili na Logu trije s tovorniki kmetje: Lesar, ne Lncar Kažner In Rtih Dediči takratnega trbovelMto-hrastnlšVera »rlhterja« Stiha eo prodali Štihovo poeeatro rudniku. Danes ata na Lngu le Log no Loz Hrastnika so zavedni Slovenci, ke in spakedranke. Naj n®8 zato ne potrebujejo spakedran-ke Loz sa lepo slovensko besedo Log. Človeka zaboli uho, če sliši besedo Loz is ust poštnega ali občinskega uslužbenca, ncP£ sluša kak tujec pri tem vilnem govorjenju! Ta ^ mislil, da so Slovenci nnrP°,'o-nima zadosti svollh lastm.n -.e venskih besed, kor rabi tu) se nega en oorinjuejs usiuzDenca, 1 vensiun Oesea, Kor • ali celo prosvetnega delavca in | — Hrastničani, zavednim0 jn šolanega človeka. Ravno učitelj , našega slovenskega Porcklsoriti * *"* morala dosledno trudimo se vsepovsod nlen rnVoo.« zn,m.v T | okrnjeni posestvi Legarla tn drugimi rokopisi vred. Pr! Rainerja. — Sedanji prebivalci ln profesor bi zahtevati od mladine, da uporablja pravilne slovenske besede. ne pa da sam izgovarja popačenke. Se nekaf! — Hrastničani Pidi radi »zapdjajo« kakšno nnrodno pesem, namesto da bi jo »zapeli« Fantje na vasi slišijo »pAjat« namesto peti. Sicer ee Je ta nepravilna beseda že preče! odpravila a šolo, a »e le vedno tu ln tam pojavita. — V naših trgovinah le vedno prodajajo moko »rvajareo«. namesto številke dve. potem »žalfo« itd. Rd — Tudi trgovec mora znati govoriti pravilno slovensko. Trgovec bi moral dosledno rabiti samo slovenska besede fn M a tem tudi on pomagal vzgaiati naše Hud! k aiovensvi zavednosti. Nekaterim ae zdi | pravilno slovenski! N" rS tu<)l tujk, tako da nas bodo tujci v tem pogledu sp° g n* It * bi1 nekako Imenitno fcgovarjatl tuj- n« dvoriščuI« Za kratek čas NA SODNIJI Sodnik: »Kako ate Prl misel, da ste ukradli uro ložbe?« Vlomilec* »V izložbi 1cpr)-nanis: .Izkoristite ugodno ložnost*, pa ee n'sem mog ^\-uptrati tako mikavnemu r TU.« * .—n#. Sodnik: »VI srte MU »'"^teko je obtoženec udari! lja. Alf je to storil v "[Zpl*' Priča: »Ne, gospod ^ 99Svobodu“ mora posvetiti vse delo skupnosti, tedaj lahko tudi od skupnosti nekaj ter$a Tudi zagorska »Svoboda« /e pred dnevi polagala obračun OBČNI ZBOR »SVOBODE /« V ZAGORJU f/ieu auevi poiagaia ooracun . u . ___... . . ,,, svojega enoletnega dela. .';Je nudl,e, bi šli v Občni zbor se je vrši, v Domu ' deI? "****.ustvJ [n - . v rilj SD Proletarec. Udeležilo se ga je okrog 150 članov, tako da je bil sklepčen. Na zbor je prlilo tudi precej nečlanov. Prisostvovali so mu nadalje predsednik LOMO Zagorje, tov. Alojz Lukač, sekretar MK SZDL, tov Boris Tauiar, direktor gimnazije tov. Janko Kumar, upravitelj osnovne šole v Zagorju lov. Franc Klun in še druge ugledne osebnosti kraja. Iz porodil predsednika, tajnika in blagajnika je bilo razvidno, da je druitvo le delalo. Z dramsko sekcijo je društvo ob svoji ustanovitvi začelo orati ledino in uspeh n/ izostal. Tudi ostale sekcije niso delale brez uspeha. Največje težave je Imela *Svoboda I* v Zagorju pri ustanavljanju novih sekcij. Tako je hotela n. pr. ustanoviti tudi knjižnico, vendar niso mogli najti zanjo prostora. Ze Iz samih poročil smo opazili, da je društvo Imelo preozek obseg dela. Vemo, da je DPD •Svoboda«, kot ostale organizacije, dolžno, da dvigajo kulturni in politični nivo našega delovnega ljudstva. Vidimo tudi, da se to že sedaj mnogo bolj poudarja kot pa nekoč. Društvo je bilo ob priliki 6-mesečnega tekmovanja »Svobod« okraja Trbovlje pohvalje- . . . .... , , . no. Sodelovalo je na lestivalu . V. n .®m. okraJu *« strelski Kolektiv je sodeloval letos na plasmaju so Radečanj zasedli 4. •Svobod«, kt je bil letos mese- f:kak" ne “ore . razvi^ . Sp?rtn\h Prireditvah na Sladkem , mesto. ca maja v Zagorju. Prav tako je stre’sl? odbor ,sp’ spanje | vrhu ki se jih je udeležilo 7 } Na volitve v zbor proizvajal- draifvo pridobilo precej novih Pečnega tak? da Prav ““ j ek,P iz kolektivov papirnic Slo- cev, ki bodo 5. XI, se je kolek- —..M --------Tekmovali so v šahu, Uv dobro pripravil, prav tako so Sodci > imeti rarioSVi ______i organizacijami korak dalje. Naše »Svobode• morajo zavzeti čim širši razmah. 2lvahna je bila debata okrog vsebine dela dramske sekcije. Postavljeno je bilo vprašanje, zakaj je gledališče dalo na oder •Lumpacl/a vagabunda«. Tov. Janez Smon, režiser igre, je pojasnil, da je društvo s to Igro zamašilo vrzel v svoji blagajni in tako rešilo denarno vprašanje za celo sezono. Vemo, da je prvi argument kulturnega dela dvig izobrazbe delovnih množic. Društvo na to ni pozabilo. Zavedajmo se pa, da (e društvo posveti vse delo skupnosti, lahko od nje tudi nekaj terja. Res pa je, da se je prošnji »Svobode« za podporo odzval le LOMO Zagorje, In to na pobudo predsednika občine tov. Alojza Lukača, Tudi zagorska »Svoboda« ni znala pravilno izkoristiti letnega odra — saj so bile na njem izven festivala samo tri uprizoritve. Kotiček za naše pionirje Z občnega zbora pionirskega odreda , Lidije Šentjurčeve' v Hrastniku Prav tako visoka najemnina ne more biti vzrok nedelavnosti. Delno je ta pasivnost — kolikor lahko o njej govorimo — opravičljiva spričo neprimernih prostorov, v katerih sodobna dramska sekcija sploh ne more delati — še životariti ne. Skrajni čas je, da se v Zagorju začne graditi Delavski dom, v katerem bo dovolj prostora za kulturno-umetniško izživljanje našega delovnega človeka. Kakor je slišati, bo rudnik vzel v svoje roke gradnjo tega doma. Občni zbor je izvolil nov odbor, ki mu predseduje tov. Ivan Krautberger. Upamo, da bo novi upravni odbor zagorske »Svobode« znal pravilno premostiti razne težave In pomanjkljivosti. Navzoči so ob zaključku spre-jeli^predlog, da pošljejo lO DPD »Svoboda« v Ljubljani protestno brzojavko proti krivičnim sklepom Angloameričanov v trzaš- Starešinstvo odreda se sicer ne more pohvaliti s posebno obilno udeležbo na zborovanju, saj 60 prišli le najboljši pionirji (občni zbor je bil prejšnjo nedeljo dopoldne) ter trije predstavniki društev in množičnih organizacij, ki se zanimajo za delo s pionirji, bilo Je pa vsebinsko pisano in na spodbudah bogato. V uvodni besedi je poskušal govornik podati pregledno sliko odredovih prizadevanj v preteklem letu, hkrati pa pokazati na nekatere pomanjkljivosti, ki jih je opaziti v tem prizadevanju, ter način, kako bi te napake odpravili. Pionirje je spomnil na slovesno obljubo, ki so jo dali ob ustanovitvi odreda v šolskem letu 1950/51 svoji pokroviteljici, v kateri ji pionirji zatrjujejo, da ji bodo po svojih močeh sledili na njeni življenjski poti. ki jo odlikuje dosledna in nesebična borba za pravice delavskega razreda, **",r»»*»»'»■« ~ Vsem .Svobodarfem. „ j &£ JfM ja pa: »Z novo kulturo v socia- j izpolnjeval to obljubo, sodite ližem.« -R. p„ naslednjem sami. V papirn ci v Radečah so ustanovili strelsko druž no Odred je štel ob koncu Sol- pobiranje pionirskega novčiča skega leta 1952/53 na papirju (50 par ali 1 din mesečno) in naročnikov za revijo •Socialistična misel«, glasilo IO DPD •Svoboda«. V načrtu je združitev pevskega zbora gasilcev z DPD »Svobodo«. Edino v »Svobodi« je mesto za pravilno politično in kulturno Izživljanje. »Svobode« imajo poslanstvo dvigati politično zavest in izobrazbo našega socialističnega človeka. Omenjeno združitev že v naprej pozdravljamo vsi Zagorjani. Stari upravni odbor društva je delal preveč individualno. Med samimi člani odbora ni bilo prave povezanosti. Diskusija na občnem zboru je bila pisana. — V delu društvo ni povsem uspelo. Množične organiza^’je ntso nudile »Svobodi« tiste pomoči, kot bt jo mora- čudnega, če ni nikjer opaziti ustrezne dejavnosti na tem Športnem področju. Za strelski šport se Še najbolj zanimajo in zavzemajo naša telovadna društva, in to v Trbovljah. Radečah in Hrastniku. V radeški papirnici so se lotili dela tudi na tem področju ter ustanovili v letošnjem septembru strelsko družino, ki šteje že 70 aktivnih članov. Ti so se vseskozi marljivo vadili na zasilnem strelišču, sedaj se pa bodo preselili v dvorano, kjer bodo imeli preko zime vaje z zračno puško. V okviru kolektiva Papirnice deluje nadalje dramska družina, ki je bila že lansko leto aktivna, letos so pa njeni člani sodelovali pri uprizoritvi »Miklove Zale« v Radečah. Sedaj pripravlja gledališki odsek Papirnice kar dve igri in siceT »Sveti plamen« tei »Pesem s ceste*. — V TVD •Partizan«, ki so ga ustanovili v tem Upravi „Avtoprevoza" v Zagorju Nikjer drugod ni tako čuden avtobusni vozni red kot v Zagorju. Na listkih lepo piše, kdaj Prihaja avtobus na postajališče, vendar pa točnosti pri vožnjah Tako n. pr. pripelje avtobus k jutranjemu vlaku, ki odpelje s Postaje ob 5,10, zadnji trenutek, da ljudje še v poslednjem hipu poskačejo na vlak. Na vlaku pa morajo potniki potem Plačati kazen, ali se pa prere-**ti s sprevodniki. Kdo je temu stanju kriv? 6e opravičeno vprašujemo. Ce se ,7-da vozni red, potem naj se po toem točno vozi. Tako nam pa to »vozni red« povzroča veliko pismonošo Preglavic, kajti v tem jesen-; *kem vremenu ne veš, ali naj ZVEST PES PP^akaš na avtobus ali naj greš, »Ali Je ta pes zvest’« P*** na postajo, če nočeš plačati »Zanj vam Jamčim Ze tri-"a vlaku glc*M>. Potniki, krat se Je vrnil « venije ieicmovali so v ____ ___________ lahki atletiki, nogometu, odbojki, ; imeli radeški* papirničarji" v žad-namiznem tenisu, plavanju, keg- njih dneh protestna zborovanja ljanju in streljanju. V skupnem v zvezi s tržaškim vprašanjem V. kongres Ljudske mladine Slovenije je za nami Delegati V. kongresa LMS prenašajo osnovne naloge mladinske organizacije na svoje žuje valu protestov, ki je zajel vso našo državo. Tovarišica Majda je v svojem aktive. Mladina iz Kotredeža se referatu o vlogi mladinske orga-je prejšnji ponedeljek zbrala, da nizacije prikazala lik mladinca, se jj pojasni pomen in potek V. kongresa ter nadaljnje naloge, ki stoje pred organizacijo. — Diskusija, ki je sledila poročilu, je bila zelo živahna Predvsem je vse zanimal problem vajenske mladine. Prišlo je do graje raznih nepravilnosti, ki nastajajo v zvezi z vajenci. Posvetovanja sta se poleg 25 članov aktiva udeležila tudi sekretar celice ter predsednik ZB, kolektivu, tudi že delajo vendar J nadalje član rudniškega delav-zaenkrat samo mladinke želeti j skega sveta, bi pa bilo, da bi pristopili v te- Sekretar celice Kotredež je lovadne vrste tudi člani in mla- ! ^ položaJ ,s Trst°m' dmci, da bodo tako vsi zaceli s i ameriški imperialisti. Mladina telovadnim delom aktiva se pridni- Za tuneli in kratek čas NI IMEI. SREČE »Skozi vse leto sem Ji vsak dan opisal po eno pismo « »In kaj se je zgodilo potem?« »Potem se je pa omožila s LOVSKA Zena vpraša moža. ki se je vrnil z lova: »Si danes kaj zadel?« »Sem!« »Pa kje si pustil? V kuhinji?« »Ne. v bolnici...» v, 411 Ml ZE bornrmah naročnino? ki naj bo odkritosrčen, borben in predan delu za socializem za boljšo bodočnost nas vseh. Da poživimo kultumo-umet-niško delo v našem aktivu v čim večji meri, smo začeli s pripravami za uprizoritev igre »V Ljubljano jo dajmo«. Po uspelem sestanku nam je še naš harmonikar zaigral nekaj poskočnih, nato' pa smo se vsi razšli v zavesti, da je naša mladina na pravi poti. F. M. 210 članov, t j. vse dijake nižje gimnazije v Hrastniku. V resnici pa temu ni bilo tako Del dijaštva se za delo v odredu sploh ni zmenil. Ce bi jih pogovori in okrožnice njihovih starešin' ne opominjale na to, da so pionirji, da jih vežejo neke dolžnosti, ki jih kot pionirji morajo izpolnjevati, bi sploh ne vedeli, da je na šoli pionirska organizacija, ki jo Hrastničani zaradi njenih uspehov cenijo. Naj omenim samo nekaj teh uspehov: uprizoritev Jurčka, dobro obiskani pevski koncert, dve radio oddaji, lepi uspehi pionirske telovadne vrste na okrajnem tekmovanju, 6. mesto šahovske skupine na republiškem tekmovanju in še kaj. Seveda to ni zasluga te peščice — dovolite mi izraz »zapečkarjev« — namreč tistih najdelav-nejših pionirjev, ki so tudi danes prišli na občni zbor in ki so vse leto vestno izpolnjevali svoje dolžnosti, ki jim nalagajo pionirska organizacija, društva in klubi, v katerih delujejo. Govornik misli, da bi mogli z vztrajnim prigovarjanjem tudi te zapečkarje zdramiti in jih oritegniti k sodelovanju, saj imamo v Hrastniku toliko različnih možnosti, da se razgibajo po svojih nagnjenjih in sposobnostih kot malokje v okolici; tu imajo Telovadno društvo Partizan. Zvezo tabornikov Slovenije, dve igralski družini, pevski zbor, foto klub, radio klub, šahovski krožek — z malo dobre volje bi pa mogli odpreti še modelarski, lutkarski in kuharski krožek ter krožek za ženska ročna dela. Majhen prispevek k prebu- pa misel na pionirsko razstavo ob koncu šolskega leta, pri kateri naj bi sodelovale vse pionirske skupine od tabornikov do foto kluba, ki je dosedaj naj mlajša pionirska skupina. Oboje naj bi te pionirja spodbujalo, da so člani svoje organizacije, ki jim je zastavila lepo in hvaležno nalogo voditi ter usmerjati njihovo izvenšol-eko delo in zabavo. Ob koncu svojih izvajanj Je govornik pionirje opozoril, da na občnem zboru izberejo novo starešinstvo: načelnika, tajnika, blagajnika in po enega namestnika. Prosil jih je, da predlagajo in izvolijo najboljše med najboljšimi. Od njihove prizadevnosti In vestnosti za vi si v veliki meri uspeh njihovega dela, zlasti pa izvedba pionirske razstave ob koncu Šolskega leta, ki naj bi manifestirala pionirsko prizadevnost Opozoril jih Je tudi na navzočnost članov pionirskega starešinskega sveta ki stalno bedijo nad njihovim delom, ker so njihovi prijatelji in ker jim ni vseeno, kakšni ljudje bodo Iz njih zrasli naši socialistični skupnosti. Pozval je pionirje, naj se v vseh težavah obračajo nanje, saj bodo naleteli pri njih na polno razumevanje. 2elel jim je h kraju mnogo uspehov v tekočem šolskem letu in res dobro vodstvo, ki bo pomagalo, da pionirska razstava ne bo samo lep sen, ampak resnična stvarnost Navzoči so govornikove predloge spremljali z živahnimi dopolnitvami in pritrjevanjem. Predsednik Socialistične zveze tov. Klanjšek je pa v svojih pripombah odredu obljubil, da jenju njihove pionirske zave-j mu bo šel, kjer bo to mogoče, sti naj bi bilo nadalje mesečno na roko. M. O. Nanradni magični kvadrat za pionirje Dijakinja Marija Prannselsova iz Trbovelj-Bevškega nam je poslala spodnji magični kvadrat. Rešit* ga! 1 2 3 4 i 3 4 " J Vodoravno fn navpično: 1. tovarna barvil v Celjm 2. moške ime (tuje)i 3. skrajšano moške imet 4. ne sm« biti pionirI Črke: A, EE, HH, II, K, L, OO OO, RRR. Rešitve nam prinesite ali pa pošljite do sobote, 7. novembra, opoldne. Tudi tokrat bo dobil izžrebani pionir ali pa pionirka od nredništva našega lista lepo knjižno darilo. Rešitev nagradnega vretena Spet smo dobili od naših pionirjev in pionirk cel kup rešitev na nagradno vreteno tz prejšnje številke našega lista. Rešitev: 1. t; 2. ti; 3. ldt; 4. kita; 5. nakit; 6. Tina; 7. nit; 8. in; 9. 1. Strogi žreb je tokrat prisodil nagrado pionirki Mariji Za-hrastnik, Radeče-Jagnjenica 47, ki naj o priliki pošlje v naše uredništvo po obljubljeno knjižno darilo. Pripomba: — Kaj pa pionirji in pionirke iz Zagorja in lilije? Od drugod dobimo rešitve na naše uganke, od vas pa ne. Zakaj? — Uredništvo USTNICA UREDNIŠTVA Pionir A. P., Hrastnik. Tvojo i pošto smo prejeli, pa je ne mo-j remo uporabiti i v slovenščini ne I pišemo »automehanikar«, marveč avtomehanik. Uredništvo. F. *,Seveda lom maUai • 99 th?° sc*ri prejel povabilo An-, °Qyja Bunvella, je bilo naji-Prijateljstvo že staro. Pred' v petimi leti sva se spoznala, B^toh, ko sem še upal, da pobito k mene dober in upora-«3 biedicincc. Ko sem se pa ustrašil anatomije in na Juridlčnl študij, lja tojub temu ostala prijate-n «e videla vsako drugo enkrat. lhony Burwell je postal Jo in se vrnil v Angli- ja to* P» Hvim v Bruslju kot zagovornik. Či^em sva oba Že prekors-‘tlrldeseto leto; oba sva še todi aamca in bova najbrž ?*tola. Se-] to mati, ki bo te dni do-he»u ^emdeset let, mi je pri-P°što z angleškimi znam-kucvL,, tvojega prijatelja vahi I1*,« Je rekla. »Najbrž te Od J?,0* Potoval?« y sem pismo. Res je bilo 'e* VT? Povabilo, naj pridem toeipu za nekaj tednov k ,em' d* J« strasten l V*™ v Jadranju In da ima lttwu;T1Q'ru n* otoku W!ght hi»o, kjer je živel čez v4bH]a! *ni Je prisrčno in me! *ebi. Toda ne v Vent- sem se kar dobro znašel v njej, »Sicer je pa tukaj še mati čeravno se je treba peljati sko-1 obeh dam, gospa Caerlon. Oba ro do Ashforda, kadar nam zeta dobro shajata z njo. To; nor. Hiša Je zaradi nekega požara na strehi precej poškodovana in za bližnje mesece neuporabna. Zato je v bližini Ashforta, kakšnih sto kilometrov Jugovzhodno od Londona, najel hišo. Namesto voženj z Jadrnico ml je predlagal lov, ribolov in izlete. »Kaj tl piše?« me Je pobarala mati. »Vabi me za štiri tedne k sebi. Misliš, da bi šel?« »Jaz nameravam iti k Allni v Laeken,« Je odgovorila mati. »Alina ln otroci bodo veseli. Kar pojdi!« S temi besedami je bil moj odgovor že sklenjen. Takrat Še nisem slutil, kaj ml bo prineslo to potovanje. Pa tudi Ce bi bil, bi se najbrž vseeno odpeljal k njemu. Dejal sem že, da sem kazenski zagovornik in kriminalni primeri, zlasti zagonetni, so bili vedno moja slabost. Seveda sl nisem želel kakšnega umora. V Ashfordu me je Anthony čakal pri vlaku. Prisrčno sva se pozdravila. Pred postajo Je čakal njegov avto. Anthony je porinil streho voza nazaj. Potem sem se vsedel poleg njega. »V bližini sem si najel hišo,« Je dejal. »S pohištvom, se razume. Prijatelji so ml rekli, da j« hiša to poletje prazna. Pa zmanjka čaja.« »Nam?« »Da. Pri meni sta Gordon in njegova žena. V Londonu smo naše stanovanje zaklenili za osem tednov « Ko sva prišla izven mesta — posebnega vtisa name ni napravilo — in zavila na belo, prašno podeželsko cesto — na srečo se je prah dvignil šele Za nama — je nadaljeval: »Seveda bi bilo tukaj — kakor si lahko misliš — nekoliko dolgočasno, če ne bi imeli moji londonski prijatelji v bližini svoje hiše. Pogosto sem pri njih. Veseli bodo tvojega prihoda. Sem te že priglasil. Jay Ed-dlngton je moj bankir. Eddlng-ton & Dickson v Highstreetu. Oba stanu let« tu zunaj.« »Oba? Misliš Eddlngtona in njegovo ženo?« »Da. In hčerkico Dulcie iz prvega zakona. Postala Je medtem že stara dvajset let. Toda mislil sem Eddlngtona in Dlck-sona. Tudi Dickson stanuje tukaj. Hiša je prostorna. Razdelila sta si Jo.« »Je Dickson brez otrok?« »Da.« »Na Jay Eddlngtona ln njegovo ženo se dobro spominjam. Hčerke lansko leto ni bilo v Londonu.« »Ne. Bila Je v Lausannl v penslonatu. Letošnjo spomlad se je vrnila domov.« gospo bi o seveda bolj govori za kot pa za oba moža.« Nato Je molčal, kakor nečem razmišljal. »Tukaj smo,« je dejal čez nekaj časa Anthony. Zavil je z glavne ceste in peljala sva se dalje po peščeni poti, ob kateri so bili po obeh straneh zasajeni topoli. Mrežasta vrata so bila široko odprta. Postal sem pozoren na skupino dreves. Bill so stari hrasti. Ko sva se ustavila pred hišo, je izgledala med temi orjaškimi drevesi majhna. Anthony je dvakrat zatrobil in takoj so se odprla vežna vrata. Prikazal se je hišnik Gordon. Bil Je rdečelas mož, bolj rjavkasto rdeč kot lisičje barve, kakor sem ga še imel v spominu Še bolj ozek je postal. Imel Je suhljat, značilen obraz gledališkega igralca. Njegova žena je kmalu prišla za njim. Hitro si je odvezala predpasnik. Ob pozdravu obeh sem imel občutek, da sem dobrodošel. Sele pozneje sem opazil, da sta se oba tukaj na deželi poleg molčečega, vedno zadržanega Anthonyja zelo dolgočasila; od mojega obiska sta pričakovala vsai malhno spremembo v tej enoličnosti. Da bo ta sprememba — seveda čisto v drugačnem smislu — nastopila že v nalbllžjl prihodnosti, ni slutil ob tem srečanju pač še nihče od nas. Vsaj mislim tako, Gordon je pograbil en kovček, žena drugega. Nato sva stopila v hišo. »Profesor Passmore vas Je klical po telefonu, gospod,« je dejal Gordon. Z mojim kovčkom Je stopal poleg Anthony-ja. »Prosil je, da bi ga člmprej poklicali po telefonu v London.« »Dobro,« je prikimal Antho-ny. »Je morda omenil, ca kaj gre?« »Da, gospod. Napisal sem si vse na list. Položil sem ga na vašo pisalno mizo. Gre ca vzgojo novih tetanusovih kultur.« Anthony se je obrnil nazaj in se nasmehnil. »Passmore je direktor bakteriološkega inštituta in je moj predstojnik.« »Ti delaš v raziskovalnem inštitutu? In tvoja praksa?« »Sem jo opustil pred pol letom,« je rekel Anthony. »In med tvojimi počitnicami nadaljuješ z delom?« »Tako nekako, Gaston,« Je dejal skoro v zadregi. »Eno sobo sem si uredil kot laboratorij. Kolikor je to pač tukaj mogoče.« Prispela sva v gornje nadstropje. Gordon je odprl neka vrata in stopil nazaj. Anthony je rekel: »To bi bila tvoja soba. Ti bo všeč?« Luč je svetila v prijazen rožasto poslikan prostor. Umil sem se, preoblekel ln stopil k oknu. Nekje v bližini je nekdo koval ali pa klepal kolo. Drugače Je bilo vse tiho. 'lopel crak je migotal. Slišal sem pred hišo Gordona: »Mre. Dickson Je bila pravkar tukaj, gospod. Tole pismo je pustila za vas.« Zaprl eem okno. Ko sva šla po večerji k Eddingtonu in Dicksonu, Je ..lalo postal in štrka-val svojo pipo. Nato Je dejal sledeče: »Prav prijetni ljudje so.« Začudeno sem ga pogledal Zakaj je omenil to? Prižgal je pipo, vrgel še gorečo vžigalico Skrbno v pesek ln jo pohodil. »Ze osem tednov ni deževale.« »Oh, da, Anthony, pripoveduj 1 Kako se je zgodilo, da ti je hiša pogorela?« Osuplo me Je pogledal, kakor da ne bi več govoril z njim v stari, lepi angleščini. »Kako prideš na to vprašanje?« »Pisal sl mi, da ne moreva v Ventnor, ker Je tvojo hišo več ali manj upepelil požar.« Pihnil Je nekaj gostih, plavih dimov v čisti večerni zrak. »Oh, saj res! Nisem več mislil na to. Kako se je zgodilo, ne vem. Ni bilo tako strašno, kot smo prvotno mislili.« Cez prostrano ploskev trate sva se bližala hiši ki je stala nekoliko više. V nasprotju c Anthonyjevo moderno hišo, je bilo to poslopje zidano v starinskem stilu. Toda v večernih urah, ko je zahajajoče sonce še obsevalo hišo. Je poslopje fa-gledalo ljubko in prijazno (Dalje prihodnjič) UXQ vn 9lQCKt Rudar—Aluminij 3:3 (2:2) Neodločen rezultat prvega moštva Rudarja v Kidričevem proti tamkajšnjemu Aluminiju nas ne more zadovoljiti Do sedaj smo iskali vzroke pri sodniku in vse mogoče stvari. Ali je z moštvom Rudarja vse v redu? Z eno besedo, ni. Zadnji rezultati ne morejo opravičevati, vkljub temu da v moštvu ni Hudarina in Keržana. Eno, kar smo že večkrat poudarili, je, da igralcem Rudarja manjka požrtvovalnosti, borbenosti in ljubezni do kluba. Nekaterim igralcem je prav vseeno, kakšen je rezultat To so nekateri posamezniki, katere igralci poznajo, vendar ničesar ne pokrenejo. V začetku tekme, ko je Rudar vodil z 2:0. ni kazalo, da V zvezi z notico »Sam si je se bo igra končala z neodloč- sodil«, ki smo jo priobčili v 27. nim izidom. Aluminij je do številki našega lista z dne 8. ju-konca prvega polčasa izenačil ; lija tega leta, nam je Občinski na 2:2, v drugem polčasu pa je odbor ZB NOV, Dobrna pri Ce-bil ves čas boljši nasprotnik. Iju, poslal sledeči popravek: Po Sisku so domači prišli v 1 Tov. Mirko Gorenšek, rojen vodstvo, vendar se je Rudarju 9. oktobra 1918 v Lipi, občina Izidi nogometnih tekem v Trbovljah v nedeljo, 1. novembra: Rudar—Bratstvo 5:2 (2:1) Pionirji: Rudar—Svoboda (Tri>.) 6:0 Rudar EL—Dobrna 2:0 (1:0) Proletarec (Zagorje) proti Železničar (Celje) 3:1 (1:0) Prvenstvena tekma republiške lige v Zagorju. — Sodnik Orel iz Celja — dober, gledalcev 500. — Strelci Proletarca: v 18. minuti Kurent, ▼ 75. minuti Valter Prašnikar, v 83. minuti Vozelj; za Celje: v 38. minuti desna zveza. Potek: Moštvo Proletarca Je 1 kar dva gola skozi ves prvi polčas napadalo nasprotnikova vrata, pri čemer je Kurent iz prostega strela iz 30 metra ukanil nasprotnikovega vratarju in dosegel prednostni gol do odmora. — Po odmoru je moštvo iz Celja po krivdi domače obrambe takoj izenačilo rezultat. Nato je sledilo ponovno obleganje nasprotnikove mreže, pri katerem se je držala Zagorjanov velika smola, pa tudi teren je delno vplival na slabo igro. Slednjič je uspelo Prašnikarju doseči vodstvo, nekaj minut kasneje je pa Vozelj zvišal rezultat na 3:1. ki je ostal do konca. — Pri gostih je bil najboljši vratar, pri domačih so se pa Izkazali i predvsem mladi, ki so dosegli 1 lraf /lira frnla ŠPORT V ZAGORJU Rezultati prejšnje nedelje« Pionirji — nogomet: Proletarec : Bratstvo 2:2 (0:1); člani — rokomet: Proletarec : Partizan (Velenje) 6:0 p. f. ANGLEŠKI KRIMINALNI FILM „D0LG0 BO POMNIL" Sam si ?e sadil Popravek posrečilo v 75. min doseči gol in postaviti končni rezultat tekme 3:3. V nedeljo bo zasavski derbi Proletarec—Rudar PREKLICUJEM izgubljeno člansko izkaznico ZKS na ime Ljudmila Žibret, Trbovlje II — Loke 299. OPOZORILO Opozarjam, da nisem plačnik dolgov, ki bi Jih delala mo- raj SVOj takratni poklic opusti Frankolovo, okraj Celje-Okoli-oa, je bil sin kmečkih staršev ter obiskoval osnovno šolo in jo dovršil na Frankolovem. Po dovršeni osnovni šoli se je izučil za mojstra gradnje mlinov in žag. Svojo obrt Je pridno ki vestno izvrševal, kar se vidi iz tega. da so mnogi kmetje na Frankolovem in v bližnji okolici imeli oziroma imajo njegove izdelke. V času NOV se je tudi Mirko vključil ter je bil načelnik okrajne narodne zaščite za Celje-okollco. Zaradi njegove živčne bolezni je mo- ja žena. Julij Ivnik. Trbovlje, Kolonija 1 maja štev 30. ti ter si poiskati lažje fizično delo. Leta 1950 je prišel z dru- Obvestilo Kdor ima navedene številke naj se oglasi Obveščamo vse tiste, ki so kupili srečke za srečolov, katerega je priredilo v nedeljo, 25. oktobra 1953, športno društvo »Dobrna« v Trbovljah, da so bile zadete naslednje številke: 3, 7, 21, 41, 48, 52, 76, 82, 112, 121, 134, 138, 171, 176, 194, 196, 202 206, 214, 217, 219, 234, 236, 241] 249, 257, 269, 271, 273, 270, 230, 296, 297, 299, 311, 325, 351, 365, 366, 375, 380, 392, 398, 418, žino v Dobrno ter postal član 421, 424, 425, 436, 438, 453, 458, KOZ Dobrna. Po združitvi KOZ j 467, 510, 527, 546, 571, 606, 607, Po 12 letih se /e vrnil ts ječe na zapuščeni vlačilec ob Temzi Filip Davldson. Zaročenka se nrn je med tem porodila s policijskim nadzornikom Lovrtherjem, in to tista njegova Pay, zaradi katere je 12 let po nedolžnem sedel. Dolgo je pomnil dogodke v življenje. Toda živ spomin na nečedne posle je bil nevaren za Boyda. Na vsak način se je hotel iznebiti Davidsona. Ko sla se v njegovi pisarni sprejela, ga je Boyd ustrelil v roko, nato je pa bežal za n/im k Temzi. Preganjani Filip je zagazil v močvirje in Prizor iz filma »D olgo bo pomnile onega zadnjega večera, ko je da ni čudak Jackson ustrelil s ____________________________________________________ prišel prosit kapitana Dr iv er ja . svojo puško Boyda, bi Filip pla- in KZ leta 1952 je Mirko pre- j 615, 616, 630, 636, 672, 676, 679, za Fay. Kapitan je imel sumljivo ' čaj spet tuje grehe s svojim živ- vzel mesto obratovodnje v mi- 704, 749, 788, 800, 809, 817, 851, druščino okrog sebe, ki je hote- Ijenjem, Za njima je hitela se- zarski delavnici KZ Dobrna. 876, 893, 896, 927, 930, 947, 949, ■ ja za dober denar Iztihotapiti ne-Poleg svojega strokovnega dela: 950, 966, 985, 1004, 1014, 1016, kega zi0čmca čez mejo v Ho-v mizarski delavnici se je mar- 1031, 1046, 1056, 1061, 1066, 1072,; iandsko Med lopovt je prišlo do s? K: aa p. sa sr nlzaciji. Tov. Mirko Gorenšek 1253, 1271, 1272, 1276, 1291, 311,, fe naj;a no dnu ZOglenelo trup- e bil med ljudstvom pnljub- 1315, 1337, 1343, 1361, 1377, 1382,. ,Q P[tie gQ /t/oviie da /e bl] lo 'JeIL^TlrJ,e JS2- \Z’ m??’ ««*' Spencer Boyd, ki da 9a ,e Davidson ubil. Nadzornik Low- Anton Cehov: ZOBOKOL s svojimi nasveti, v vseh orga- 1453, 1468, 1490 1506, 1511, 1522, nizacijah pa je bil kot član od- 1532, 1578, 1595, 1521, 1633, 1668, borov marljiv in požrtvovalen. 1676, 1679, 1681, 1692, 1704, 1718,1 Meseca februarja leta 1953 1733, 1741, 1746, 1766, 1767, 1787, se mu je zgodila nasreča. ko je 1793, 1832, 1841, 1846, 1850, 1866, izven službe izdeloval karto- 1868, 1868, 1875, 1902, 1940, 1941, tečni predal za pisarno KZ. Ob 1945, 1953, 1957, 1966, 1970, 2010, tej nezgodi je na strugalnem 2021, 2032, 2036, 2041, 2044, 2050, stroju izgubil štiri prste do dru- j 2083, 2034, 2106, 2113, 2164, 2170, gega člena na levi roki. Po ! 2171, 2179, 2184, 2185, 2201, 2203, večmesečni bolezni se je tov. i 2206, 2247, 2277, 2296, 2305, 2311, Mirko vrnil na delo, vendar se ! 2331, 2336, 2349, 2359, 2359, 2360, je pa opazila pri njemu od te- j 2362, 2369, 2374, 2385, 2386, 2395, daj duševna razdvojenost pri i 2409, 2422, 2441, 2457, 2483, 2483, delu kakor tudi pri govoru, j 2487, 2500, 2505, 2508. 2540, 2541, Tov. Mirko se je v tem času 2570, 2588 2614 2617, 2622, 2625, popolnoma spremenil, ter se Je 2626, 2640 2641, 2645, 2662, 2866, videlo, da mu je nesreča zadala i 2671, 2675, 2676, 2732, 2777, 2797. mnogo brige, ki ga je pripelja- 1 2809, 2819, 2821, 2822, 2823, 2848, 'a do tako tragičnega življenj- 2861, 2939, 2940, 2951, 2949, 2982, Humoreska Sergeja Aleksijeviča Dibkma, sedne sobe, a drugi ga vlečejo velikega prijatelja gledališča, je za suknjič In ga opozarjajo, da bolel zob mora čakati, dokler ne pride nc Po izpovedi Izkušenih dam In vrsto, moskovskih zobnih zdravnikov »Toda mene grozno boli!* sto-Imamo trt vrste zobobola: rev- ka od leze. »Ne morem več vzai-matlčne, živčne in tiste, ki jih žati.* povzroča sušenje kosti. Toda če »To lahko vsakdo reče,* mu pogledamo obraz nesrečnega odgovorijo ravnodušno. »Tudi Dlbklna, nam je takoj jasno, da nam ni ravno najprijetneje prt ne pride zanj nobena teh treh duši.* kategorij v poštev. Kakor da se Naš junak se zgrudi brez moč/ mu /e sam vrag s svojo babico na stol, se prime z obemi roka-gnezdil v zob, kjer preizkuša mi za obraz in začne čakati, tvoje čeljusti, svoje rogove In Biča so mu tzgledala, kakor da sobe. Ubogemu Dibklnu se zdi, mu jih je kdo namočil v kis, oči da mu bo razneslo glavo v drob- polne solz... ne koščke/ po ušesih mu vrta, »Ubogi lant,* mu prav/ gospa pred očmi se mu utrinjata dve poleg njega. »Tudi meni m laže barvi, plava In zelena, v nosu pri srcu. Mene so lastni otroci pa te mu vse trga. Z obema ro- pognali iz moje hišclm kama se drži za desno Ilce In Noben uvodnik o finančnih divja Iz kota v kot ter tuli od vprašanjih, nobena predstava v bolečine. dobrodelne namene ni tako »Pomagajte, za božjo voljo,* dolgočasna kot čakanje v zdrav-vpije In bije z nogami po tleh. niški čakalnici. Pretekla je ura, *Ubil se bom, al/ pa obesili« dve, tri, a naš ubogi Dlbkln šc Kuharica mu svetuje, naj sl vedno čaka In stoka. Doma so že umiva usta z vodko, mati mu davno po/užlnall In te priprav spel dela obkladke z nastrgano Ija/o na večerjo, on pa sedi tu morsko redkvico, polito s petro- kaj In čaka. A zob ga boli bol lejem, sestra mu dela mazilo s In bol/. kollnsko vodo, tetka pa mu sve- Pretekla le cela večnost . . . tuje, naj maže dlesna z jodom. Končno je Dlbkln na vrsti. Skoči Toda edina posledica vseh teh s stola In zdirja v sprejemno zdravil je, da smrdi od pet do sobo. glave od medlkamentov, da je »Za božjo voljo,* stoka, ko se ves vrtoglav In da se dere še zgrudi na . stol In odpre usta huje. Mnenja je, da mu more po- »Rotim vas, pomagajte mil* magati samo še eno sredstvo — »Kaj vam jet Kaj želitet* ga da si požene kroglo skozi glavo vpraša človek dolgih plavlh las ali pa da Izpije na dušek tri ste- In z očali na nosu. klenlce konjaka, da se napije »Izderlte ml gal* rjove Dlbkln do smrti in zavali v posteljo. Končno se je našel pameten človek, ki je svetoval DlbUinu, naj te odpelje na Tverskajo do Zagvozdntheve hiše, kjer sta- brez sape. »Izderlte ga takojl* »Kaj naj tzderemo?* »Za božjo voljo, zob vendar/* »Čudno!• Človek s plavlmi lasmi zmaje z rameni. »Nisem raz nuje zobni zdravnik Karkman. položen za šale ln tudi ne uleg-Ta mu bo, kot da bi trenil, Izdrl nem. Prosim vas, povejte ml, kal zob brez bolečin In poceni. Dlb- želite?* kln »e oprime tega nasveta kat Dlbkln odpre usta In kriči z utopljenec slamnate bilke, oble- glasom človeka, ki ig duši: če suknjo In drvi s kočijo na »Izderlte ga končno, IzderlteI Če naveden naslov. Končno sloji je nekomu za umreti, mu n/ do pred napisno tablico: Dr. J. K. šale. Izderlte aa, za božjo voljo!• Karkman, zobni zdravnik. Dlbkln »Hm . . . Če vas boli zob, popisne /z kočije In zdirja po stop- lem morate k zobnemu zdravnl-nlcah navzgor. Na gumb zvonca ku ... m pritisne s tako silo, da se mu Dlbkln vstane In gleda a Izbu-zlomi noht na prstu. 1/entmt očmi človeka t plavlmi »Alt je doma? Ali sprejema da- lasmi, nest* vpraša sobarico. »Da, faz sem advokat...« na- »IzvoNte, prosim,* mu veli hit- dalfuje človek a plavlmi lasmi M. »Kar IzvoliteI* »Ako potrebujete zobnega zdrav- »Uiti, pomagajte ml sleči suk- nlka, poidite k doktorju Karkma-njo! Hit ml* mi. Stanuje nadstropje nlte.* Komaj trenutek je minil In ne- »Nadstropje niže?* obupano srečniku se zdi, da mu bo končne zavpile Dlbkln. »Na/ me vrag od razneslo glavo. Kakor norec, ali nese, mene, navadnega osla . . .« J* bolje rečeno: kakor oženjen Verjemite, da človeku po ta človek, ki mu je za časa njega- kem doživljaju res ne preostan' v/k bolečin žena vrgla lonec vre- drugega, kot da sl požene krogle vode v obraz, drvi Dlbkln v lo skoti glmvo ... ali pa če ni čakalnico, toda joj! — čakalnica mo pištole pn rokah, da Tile nc jo polna ljudi. Drvi k vratom so- dušek Irt steklenice konjaka. -kega konca. Istočasno je v vaši notici omenjeno, da je tov. Mirko Gorenšek (ne Stane Gorenšek!) imel 7 nezakonskih otrok in 2 zakonska otroka. Resnica pa je, da Ima tov Mirko Gorenšek!) mega zakonskega In dva nezakonska otroka, za katera je pa 2992, 3005. 3013, 3043, 3068, 3099, 3107, 3130, 3137, 3144 3152. 3155, 3160, 3161, 3177 3187, 3189, 3191, 3208, 3212, 3218, 3224, 3242. 3293, 3308 3329 3335, 3347, 3349, 3359, 3365, 3382, 3395. 3405, 3417, 3218, 3452, 3458, 3472. ther sam ni dosti verjel v pričevanja tn je počasi odkril, da je tudi njegova Pay kriva Davld-sonove obsodbe. Filip je v ječi sklenil, da bo potem na svobodi sam obračunal s pričami ln z lopovi, zaradi katerih je izgubil dobršen del svojega življenja. Ko je bil potem res Izpuščen, je Lov/lhet skrbno zasledoval vsak njegov korak. Bal se je za svojo ženo. bal se je za Davidsona, da bi ne zagrešil kakšne nepremišljenosti. Payin oče je bil že dolgo mrtev. Ostali so še mornar Pewsey, bandit Boyd in pa Fay. Pewsey te je Iz strahu sam predal policiji, Boyda, zaradi katerega je Davldson 12 let sedel, je odkril slučajno. Toda čudno, maščevanje le zdaj splahnelo. Pošteno ga je oklolutal ln odšel. Pay je obiskal na njenem domu. Zasmilila se mu je v svojem strahu za življenje. Vzbudil ji je vest in odšel na zapuščeni vla- veda tudi policija, toda Inšpektor Lovrlher je bil prepozen. Pravi krivec in zločinec je bil že sojen in kaznovan. Sitna zadeva /e bila zdaj likvidirana, Fay je prestala nekoliko upravičenega strahu, če bo zaradi krivega pričevanja morala za sedem ali osem let v ječo, toda njen nekdanji zaročenec je bil plemenit. Pozabil je na maščevanje, katerega je tako dolgo pripravljal, kajti spoznal je, da je življenje samo najboljši sodnik. na Dobrni v Trbovljah. Z nakaznicami za kurivo je manipulirala Pred okrajnim sodiščem v Trbovljah se je zagovarjala tov. Marija Pintar, gospodinja iz Velike Kostrevnice, Dvor it 52, kei je leta 1952 kratila državljanom , . , , , Pozivamo vse, ki imajo sreč ronska otroka, za katera je pa ke z gori nave(jenimi številka- čilec, kjer ga je čakala ponižna TvJsS1 -i.v1eri a mi, da takoj pridejo po dobitke j natakarica Elza. ki le edina vt- nezakonsia gostilno »Svoboda - Dobrna« dela v njem človeka. Vrnila mu i Je s svojo ljubeznijo spet vero Izpred sodišča kaznice pa kljub temu ni dostavila. Tako niso dobili nakaznice za kurivo Alojzija Laznik, Franc Požun, ki je bil celo v seznamu, nakaznice pa kljub temu ni dobil, nadalje Julijana Kranjc, ki je nakaznico tudi večkrat urgirala, prav tako Maks Rihtar, ki ga je obtoženka pošiljala na umestni odbor, čeprav bi mu morala sama Izdati nakaznico — Marija Brlek, ki ji je celo najprej dala nakaznico, nato pa Jo zahtevala nazaj, češ da Jo bo naknadno vrnila, kar pa obtoženka ni storila. NI dobil nakaznice tudi Franc Pl*ek, ki Jo Je večkrat spraševal za kartoi Pintarjeva mu Je vedno zatrjevala, da jo bo že dobil, ko bodo prišle, na koncu je pa ostal brez nakaznice. Tudi Pavli Mrežar Je obtoženka zagotavljala, da bo dobila nakaznico! pravočasno se Je zanjo priglasila ln Je bila do nje upravičena, pa JI Je Pintarjeva kljub temu ni izdala. Ni je dobil nadalje Alojz Rataj, kjer se je Kino »Svoboda-Center«, Trbovlje (Delavski dom) bo predvajal prihodnje dni angleški kriminalni film „Dolgo bo pomnil" Razpored predstav bo razviden z lepakov. Prihodnji teden izredni spored z ameriškim barvnim filmom „Na otoku s teboj" Kino »Svoboda«, Trbovlje IL bo Igral v bližnjih dneh ameriški pustolovski film nWinchester“ Razpored predstav bo razviden z lepakov. skrbel tako, 'da ">trod niso trpeli pomanjknnia. Govorica o dveh nerojenh otrocih pa ni resnična ter je -amo obrekovanje pokojnega. Občinski odbor ZB NOV Dobrna pri Celju v Sanitarna inšpekcija — kje si? Zadnje čase opažamo po trboveljskih mesnicah, da opravljajo posle mesarja in blagajnika kar mesarji sami, ponekod pa, pravico do zagotovljene preskr-sekajo meso celo samo blagaj- j ()e s kurivom in tako večjemu nlčarke. AU j« to mogoče higl-! številu državljanov m izdala na-ena, da si obranimo zdravje? kaznic »K«, akoravno je v spisku Vsak človek dobre ve, da de- j upravičencev prejem teh legitl-nar in živila ne gresta skupaj.1 madj potrjevala. Mnogokrat se zgodi, da pred | Na sodnijski obravnavi se je zdravo osebo plača kakšen bo-j obtoženka zagovarjala, da ni lan človek, in če je v takem lo-' nobenemu upravičencu, ki bi mo-kalu zaposttena samo ena oseba * ral dobiti te karte, izdaje zavrni-n| prav nič čudnega, da imamo ia. Navedla je, da je spisek na-toliko primerov tuberkuloze. : pravila za vse tiste upravičence, Čemu imamo rentgenske pre- za katere je vedela, da jim te na-glede — sc vprašujemo — če na kaznice pripadajo, ni pa vzela v drugi strani sami širimo bole- seznam ljudi, ki so bili v službi zen? Ali Je prodaja mesa mo- na rudniku ali pa v cementarni, goče sedaj manj važna kot ta- Seznam je sestavila po hneni-krat, ko smo tincll meso še na ku članov OP, tfClala ga je pa karte, kljub temn. da je meso na hitro roko in precej ljudi iz-sedaj mnogo draže? Potrošniki pustila, poleg tega Je pa bila ta- pač želimo in zahtevamo, da krat že v Litiji ln terena ni . _______ vlada v mesnicah In po vseh dobro poznala, kot bi ga sicer, hčerki, da Je nanje popolnoma ku pripeljala domov 1 vrečo obratih a živili in pijačami hi- če bi se nahajala v Trbovljah. po2ahUa. _ Se mnogo prič le menta. ,eta Siena, kar Je prvi pogoj za Nekateri upravičenci go pa na- , bllo 7asltšanlh, vse so pa potrdi- | Sodišče Je obsodilo Tom ^ zdravje. Upamo, da bo aanitar- kaznice za kurivo vračali in de- le da ja bila Pintarjeva zelo na 4 mosece zapora poO0)"0^ na inšpekciji posegla vmes ln jali, da nimajo denarja za nakup | malomarna, da spiskov ni vest- dobo dveh let, ženo oa na napravila konec taki postrežbi kurjave — pozneje, ko se Je Iz- | no sestavljala, da so ljudjo upra- ^ pogojno za eno leto. ^ no naših trgovskih in drugih lo- kazalo, da se bodo dobili lndu- ynen0 godrnjali in se Jezili na j_________________ — kallh. j strijskl boni, so se pa začeli mestno občino. Kako je Pintar- ju videla, ko Jo nesel dve steklenici in ga še vprašala, kam J® nese, Nato mu Je ena steklenic® zdrknila na tla, drugo Je pa odnesel. Obtoženca je videl tu® Franc Koritnik, toda samo P° hrbtu in sta nato oba ugotovil®« da Je to lahko samo Matija Po0r vez, ker ni nihče drugi Pri*el‘ Sodišče je obtoženca obsodil® na 25 dni zapora. Cement sta kradla Pred sodiščem sta se nadali® zagovarjala Franc Tomie in gova žena, oba iz Trbovelj- * , sta v noči od 6. na 7. Junij* *• iz rudniškega skladišča 4 vreče cementa v vredno 30.000 din. i0 Tatvino sta oba priznalai on J^ izjavil, da Je tatvino pijanosti ln zaradi tega, ker potreboval za pokritje hleva a strešnih opek ter je iz pfi nameraval napravili opeko. ^ tej kraji mu Je pomagala njegova žena, ki Je na može obtoženka izjavila proti njegovi 1 prigovarjanje v otroškem Računa se, da je povprečna količina soli v morjih 3,5 %, toda v nekaterih morjih se odstotek znatno zviša. V Rdečem morju Je odstotek soli 4, ln to predvsem zaradi velikega izhlapevanja vode. V velikem Slanem Jezeru je pa odstotek 17, a v Mrtvem morju celo 26 odstotkov. * V Združenih državah Amerike so pred kratkim poskusili z novim letalom-raketo. Raketa le sestavljena it dveh delov. Ra keta hna obliko cigare in v sre- Trboveljski potrošniki.'oglašati ljudje, ki prvotno niso ' jera'manipulirala • kartami, ul Zahvala Zanimivosti v kratkem Silr;!'!T «»hvai.*«« dinl med repom ln kljunom Je'le, da obtoženka svojega posla eksploziv. Ko se eksplozivna ni opravljala vestno. Ivan Povh «nov porabi, se kljun loči od bj moral dobiti nakaznice za ku-ostalega dela; v njem Je mon- rivoi obtoženka Je obljubljala 'Irana helikopterska naprava ki njegovi hčerki, ko J« delila nase počasi spušča na zemljo, kazrtire »K«, da Jo bo že prines rivo, ali jih pa celo odklanjali. , t« na, da ni Imela čistih računov, J aml o D n Sodi«*«. _____t—t*. ki so čustvovati z n« d0.bre8* nndni smrti našega « 0£Ct»-skrbnega in nepozabnega ^ starega očeta, brala m Janeza Drakslerja posestnika In gostil*1** v Cerdcnou. sCde Posebna zahvala za io^cTn ob odprtem grobu v*eJ£tnlŠ*£ vomlkom, dolsko-«**^ ŠT pevcem za v srca 80 -iicei* lostinke, lovcem in častno spremstvo, ter ov lepih voncev ,n JThval\ Jo hovšfiini. Prisrčna * v vsem, ki so ga velikem številu na nJel,.sko01‘ Sodišče zagovora obtoženke ni moglo upoštevati, ker se je prepričalo lz pgeočU* mestne občine Trbovlje, da bi Obtoženke morala napraviti ščftramo ŽJtlBl tako, da bj hlll upoštevani vsi potrošniki, ki so bili upravlčoni do teh nakaznic, razen kmetov ln obrtnikov. Dobila Je stroga navodila, kako naj sestavlja spisek, tako da sama n( bila upravičena odločati o delitvi nakaznic »K«. Obstajala je posebna komisija pri LOMO Trbovlje, ki je o tem odločala. Tudi zaslišane priče so potrdl- saj Je nekaterim nakaznice Jemala nazaj, dragim Jih pa sp« dajala, kjer so Ji bili pri srcu thrrtl njeni bližji znanci. Sodišče Jo Je spoznalo za krivo ln Jo obsodilo na osem mesecev zapore. V steklarni Hrastnik je kradel Pred sodiščem se |0 zagovarjal tudi Matija Podvez Iz Hrastnika, zaradi tatvine dveh 10-!!-trskih steklenic, ki jih Je 14. IX. lanskega leta nkradei po polnoči v hrastnlškl steklarni. — Matija Podvez na obravnavi ni hotel kraje priznati) Izjavil Je, da se je tisto noč vračal pijan domov Jn da Je šol takoj spat. Priča Ostali del pa proeto pada, * la na dom. Ta Jo Je čakala, na- j Emil Benčin Je pa potrdila, da ga velikem številu nji poti ta W * ne nsf* V*}9' 1 Dol prt Hrsstnlku. 3° poti in k! » "£.„,1. pomoč v tej - afr:, "liku. 3U »fP-*1 oiro*1 Žaluj®81