Edini slovenski dnevnik < t Zedinjenih državah. :- Velim za vse leto... $3.00 Ima 10.000 naročnikov list slovenskih delavcev v Ameriki TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered a« Second-Cla« Blatter, September 21, 1908, at the Port Office »t New York. H. Y„ under the Act of Congress of March 3, 1879. HO. 241. — ŠTEV. 241. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. H katastrofi parnika "Volturno". Brezžične brzojavke s "Carmanie". REŠILNI ČOLN "PARNIKA " DEVONIAN" SE JE PRVI PRIBLIŽAL GOREČEMU "VOLTURNO". KAKŠNI SO 'JUNAŠKI* ČINI MOŠTVA "CARMANIE". IZPOVEDBE OČIVIDCA. PETDESET MRTVIH PRI EKSPLOZIJI. DRUGA EKSPLOZIJA. — SESi REŠILNIH ČOLNOV UNIČENIH. NEW YORK, TUESDAY, OCTOBER 14, 1913. — TOREK. 14. OKTOBRA. 1913. Že zopet bomba. VOLUME XXI. — LETNIK TTT Ritualniunor v Kievu na Ruskem. pra- London, Anglija. 13. okt. —f hoteli častniki in kapitan Kapitan parniku "Dvonian", J vilnejše postopati. 1'rant, je brzojavil sledeče: J Drugi parniki so si na vse na-Po/.ar je nastal v skladišču, i čine prizadevali rešiti kolikor na kar so bili pasa/irji prisiljeni mogoče veliko potnikov, dočim umakniti »e na zadnji konec la- se "Carmania" ni ganila nika-dj«\ ikl ranega jutra so stali ne- mor. srečneži v mrazu in obupu,, pri- Fishguard, Anglija, 13. okt. — takujoe, kaj bo posledica poža-! Sem je dospela "Carmania"' z i a. K- r 1«- malo pasažirjev govori enim rešenim pasažirjem. Priča-angleiko, ni poročila precej na-1 kala ga je velikanska množica sprotujejo, | ljudi. Ob 12:4,r> uri sem sprejeli Poročilo s parnika "Grosser brezžično brzojavko s "Carina- Kurfuerst" via Cap Race, 13. nie in iz nje sprevidel, da se okt. — "Grosser Kurfuerst' plu-nahaja ta parnik v bližini gore- J j^* s 104 rešenimi potniki proti čega "Volturna \ Začeli smo. New Yorku. pluti v ono imer in res smo zapa- vsi ljudje kar se jih nahaja na žili "Volturno ' okoli devet- ure krovu, so bili priče groznih pri-z večer. j zorov, ki so se dogajali na 'Vol- — Napovedal sem spustiti turnu'. i groznemu viharju tri re-' Iz brezžičnih brzojavk se je do-čolne v morje. znalo, da je bil nastal ogenj Pretresljivi kriki ponesre- eksplozije. Potniki so bili •v so oam trgali sre *. Ta noč pomoči. Razstrelba je "Črna roka" na delu. Najhujša eksplozija v zadnjih dvajsetih le-' —0— tih. Razburjenje. j Sodniki zaslišujejo priče na me- _o_ _ j stu, kjer se je izvršil umor. Krč- mar Dobjansky. Dieselovo truplo našli. Od novega vorški člani * včeraj že 121 je napravila škodo. Pred ZAGONETEN TUJEC. leta sem so new-Crne roke" vrgli 1 bombo. Eksplozija samo materialno nekaj dnevi se je j —o— izrazil komisar Dougherty, da se V bližini votline se je že dalj ča-nahajajo vsi nevarni metalci ... . . „ bomb pod ključem, kar pa, kot I P°tlkal Dek crnO<>blecen close vidi, nikakor ni resnica. j "Da, to je on!" Izsiljevalci denarja so že par j _o_ tednov pisali grozilna pisma tr-' ~ . govcu Candolu Gatto, stanujo-l . *leV\ RuS*°> U' okt- ~ Cel čem na štv. 6. Monroe St.. New, " preiskuje, kdo York. Ker se pa ni nič zmenil za-) < H Je T°Z V* ^ **** Ak" 1 dreva Jushinskv-a kiji ini ne bo slu nikdar iz spomina. Z veliko težavo smo potegnili iz valov nekega moža, ki je pozneje pripovedoval, da je sam skočil z "Volturna" v vodo z upanjem, da »e bo mogoi-e na ta nalili reiil. — Okoli ene ure po polnoči se je vrnil rešilni čol štv. -3. in pripeljal seboj samo enega ponesrečenca. Ko je "Devonian" rešil vsega skupaj osemnajst možkih, dvaj-tet žensk in 21 otrok, je nadaljeval svojo pot in bo skoraj gotovo ie v torek dospel v pristanišče. Vse londonsko prebivalstvo se Čudi, kako je to, da je "Carma- nastala v četrtek dopoldan. Ko se je "Orosser Kurfuerst" pii-bližal mestu nesreče, so švigali plameni skoraj SO čevljev visoko. Z gotovostjo s lahko trdi, da je pri eksploziji izgubilo preko [ 50 oseb življenje. Z "Volturna" so spustili šest rešilnih čolnov. Tri je takoj va-i lovj • vrglo nazaj in jih razbilo j ob boku ladje. Ostali trije se ni-i so vrnili. Vsega skupaj je dospelo na pomor dvanajst parnikov: "Carmania *. "Grosser Kuffuerst", j''Seydlitz ", " Kronland " New York", "Devonian", "La Tou-, raine", " Naragauset", "Minneapolis", "Asian", "Rappahan- nje. so mu položili včeraj zvečer veliko množino dinamita pred vrata. Bomba je bila opremljena z uro. Posledice eksplozije so bile naravnost grozne. Trgovina je čisto razdejana, v 400 oknih so počila stekla, nekega stražnika, ki je stal na vogalu, je vrgel zračni pritisk na tla. Bomba je eksplodirala okoli polnoči. Prebivalci bližnjih hiš so vsi preplašeni, v samih spodnjih oblekah, prihiteli na cesto. Inšpektor Owen Egain se ie izrazil, da je bila ta eksplozija najsilnejša kar jih je bilo v zadnjih dvajsetih letih v New Yorku. Aretirali so Josepha Wedera, ki se je zvečer dolgo časa potikal okoli hiše. Oropan. Stražnik Martin je dobil včeraj zjutraj pri hiši štv. 343. zap. 16. cesta 45-letnega Johna Lind- se je podal danes v kameiiolom, kjer se je izvršil umor. Prva priča je bil nek krčmar z imenom Dobjansky. izpovedal je, da se je pri neki priliki izrazila teta umorjenega, ki je pa medtem umrla za jetiko, takole: — Njegovi lastni ljudje so ga umorili. — Jushinskvjev stric, Theodor Nejinskv, je prišel prvega aprila, deset dni po umoru v neko gostilno, kjer se je sila čudno obnašal. Na njegovem površniku so se z lahkoto opazili madeži od ilovice. Neka druga priča, krojaški vajenec, je izpovedala, da je isti dan ciiiažila Nejinsky-u obleko. Pečar Jačerko zatrjuje, da je videl dne 25. marca 1910. pri jami. kjer so našli umorjenega dečka, nekega neznanega moža. s črno obleko, črnimi lasmi in brado. Potikal se je dalj časa po kamenolomu, nato j* pa. izginil v gozd. Nejinskvje prišel kinalo potem k pečarju in mu rekel, da ga za- Ribiči so našli v Baltiškem morju truplo slavnega iznajditelja Rudolfa Diesela. Mcnakcvc, Bavarska. 13. okt. "Bavarska Posojilnica" je poslala upnikom svetovno znanega iznajditelja dr. Rudolfa Diesela. ki je na zagoneten način izginil s parnika, okrožnico, iz katere je razvidno, da je tičal iznajditelj do vratu v dolgeh. — Če se napo-i ve konkurz — pravi okrožnica — ne bod o dolžniki ničesar dobili. Njegova vdova nima nobenega premoženja. V kratkem se sestanejo vsi upniki k posvetovanju. Dieselov sin je spoznal po obleki trupla, katerega so našli ribiči v Baltiškem morju, svojega o-četa. Amsterdam, Nizozemsko, 13. okt. — V seboto popoldan so potegnili iz morja pri izlivu reke Schelde napol razjedeno truplo dr. Rudolfa Diesela. (Kot smo pred kratkim poročali. je skočil Diesel na vožnji med Antwerpenom in Harwichom v morje. Kaj ga je gnalo v smrt, ni znano. Diesel je iznašel posebne vrste motor, katerega so pozneje po njem imenovali.) stroema ležečega na tleh. Ne- . . , ~ -— j v. ... .mi n-nci, un ea ia- srečneža «o pobili neznanci na tla sledujejo. Ko mu je opisal pečar lil mil VZpll V(>5 r1t on uremnnL Dot-si bre* podpisa in osobnosti ee ne k- priobčujejo. Dmx»t oaf ae blagovoli poSiljati po — f Money Order. Frl •prvat#-tibi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejinje U?sliiče naznani, da hitreje f najdemo naslovnika. Dopisom in potiiljatvam naredite ta naslov: "ULAS NARODA** •t Cortland t St , New York City. i ..... " Tslefcc 4637 Cortlandt. Usoda unijatov v Make doniji. Versko gibanje v Makedoniji in Bulgariji je na dnevnem redu. V Ititoiju j«* prestopilo pred kratkim okolu 200 bulgarskih rodbin k uniji; y št- ve« bi jili posnemalo la primer ne samo v Bitolju (Mo-nastiru , ampak tudi po drugih jiu-stili Makedonije, a ko se ne bi bili Srbi z vso močjo temu uprli. Iz Belgrada so dane srbskim oblastim v novo pridobljenih krajih stroge incttrukcije, da omeje ali »ajeze to gibanje. Katoliško cerkev v Bitolju so zaprli, a pred liišo vsakega konvertita so postavili vojaško stražo, da dotična rodbina ne more občevati z drugimi. Tako mislijo ustaviti agitacijo iiiimI Bulgari-eksarhisti v ko-ri.st unije. A sami Srbi so začeli veliko agitacijo med Bulgari, da bi se podvrgli srbski patriarhalni <■• rkvi. V ta namen je prišlo znatno število srbskih popov, nižjih in višjih duhovskih stopinj, v Makedonijo, da nagovarjajo ljudstvo, naj m- odpove eksarhu. A pope podpirajo posvetne oblasti )ia ra/.iu* načine: z obljubami in žaganjem. Zaradi zaprte katoliške cerkve in drugih zaprek so se obrnili bi-tolj*ki katoličani in uniati s svojimi protesti najprej do konzulov v Bitolju, a tide so poslali dotič-«e proteste poslanikom v liel-(prad. Tam se bo v bližnjih dneh reševalo vprašanje, ali se tako postopati e srbskih posvetnih in duhovnih oblasti strinja z duhom arbske konstitucije, katero je mili i«ter-prfd*ednik Pažie tako hva-li»al v link a rešt u. ko se je ob priliki dogovarjanja o miru povzdignilo od bulgantkih delegatov vprašanje glede cerkvene in Verske svobode v Makedoniji. On jt- zatrjeval, da se s srbskim o-snovnim zakonom jamči verska ravnopravnost vsaki konferiji. To fc to j i res tudi tia papirju, a v resnici ae mora šele pokazati. Evo ugodne prilike, pokažite, naj cel avet vidi, kako je z v i-rs ko svobodo \ Srbiji! Po delih, ne po belied a h se bode sodilo. V tem oziru si Srbi lahko vzamejo /a primer Bulgarijo, kjer je Verska svoboda kakor tudi ravno-pravnost jezikov v šolah v vsakem oziru zajainčeua. Katoliške misij«- v raznih bulgarskih mestih imajo svoje cerkve in šole z učnim jezikom dotične veroizpoved-ne občine. Tudi po vaseh okoli Plovdiva in v nekaterih okrajih severne Bulgarije je potrebno število šol in cerkev za tamošnje katoličane. Katoliške ljudske šole d ržava ravnotako podpira kakor pravoslavne. 1'eitelji so sicer tupatam pravoslavni v pomanjkanju katoliških, a veronauk v onih šolah vedno podučujejo katoliški duhovniki. V Sofiji je blizo 3000 katoličanov. kateri imajo dve cerkvi in tri kapele; a v Belgradu je blizo 7000 katolikov, kateri nimajo no- cerkve, a samo eno kapelo ( >ju avstro-ogrskega po-lato razmerje velja gle de katoliških šol v teh dveh sto-licah. V Bulgariji je torej verska svoboda zajamčena s članom 37. konstitucije, tudi uresničena v cerkvi in šoli v najširšem razmerju. A Bulgari bodo v Mekedoniji zadovoljni, ako se jim dopusti samo izbrati po svojem prepričanju duhovnega poglavarja ; sicer pa ostanejo kakor pravoslavni z istimi obredi in z istim starosloveu-skim jezikom pri službi božji, kateri je v rabi tudi v srbskih pravoslavnih cerkvah. V konkordatu, ki se ima skleniti med Srbijo in Rimom, se bode moralo tudi vprašanje o uniatih urediti, drugače v Makedoniji ne bo nikdar željenega reda in miru. Ob "Vojvodskem pre- stolu". Iz popotnega dnevnika. Napisal Joško Kevc. —o- Na tleh leže Sloveaistva stebri stari, V domačih šegah vtrjene postave ; jarmom sini Ječe pod težkim Slave! Prešeren. letošnji dopust sem mimogrede porabil tudi v to, da sem si o-gledal nekdanje središče Slovenije (Karantanije): Gosposvetsko polje z okolico na Koroškem in posebno še istotam stoječi najvažnejši zgodovinski spomenik izza prvotne dobe naših pradedov — "Vojvodski prestol". V mnenju, da so moji rojaki o tem važnem spomeniku iz davnih dni slovenske samostojnosti večinoma le malo slišali ali čitali, sem st» namenil, imenovani prestol po zgodovinskih podatkih na kratko očrtati. Ko so se Slovenci v šestem stoletju po Kristusu (okoli 570) naselili na sedanji svoji zeiulji, so imenovali to svojo novo domovino: Korotan (Karantanija), ki je obsegala današnje Koroško, Kranjsko. Primorsko, skoraj vso Štajersko, del Tirolskega, Solno-graškega ter Spodnje- in Zgor-nje-Avstrijskega. — Središče te velike dežele Slovenov — kakor so se imenovali — je bilo na Go-sposvetskem polju na Koroškem, kjer stojita danes vasi "Krnski grad" in "Gospasveta". Tu so namreč Slovenci naleteli na močne razvaline nekdanjega rimskega mesta "Virunum", si pod Krnsko goro sezidali grad (pozneje po Nemcih Karnburg imenovan), ki je bil last slovenskih knezov in čigar razvaline so še danes vidne. V bližini gradu sta nastali že imenovani vasi: Krnski grad in Gospasveta, vmes med tema vasema, na precej široki ravnini, so pa naši pradedje iz rimskih kamenitih plošč sestavili in postavili "Vojvodski prestol", s katerega so javno sodili narodu njegovi izvoljeni knezi. Prvotno so živeli stari Slovenci v takozvanih ''zadrugah". Zadruga je bila družba sorodnikov, bivajočih na skupnem nedeljivem posestvu. Glavar "zadruge" je bil "starešina", ki so si ga člani izbrali izmed sebe, ako si ni umrli poglavar že sam pred smrtjo izbral in postavil naslednika. To zadružno življenje se je ponekod, posebno v nekaterih goratih krajih, ohranilo celo do današnjega dne. Iz "zadrug" so nastale "žu-pe'1, katerim so načevali župani, ki so bili obenem tudi politični predstojniki svojega okrožja. Več žup (občin) skupaj so nazivali "pleme", vsa plemena skupaj so tvorila narod, kateremu je nače-loval od ljudstva izbrani vojvoda (knez). Prvi slovenski vojvoda, ki ga omenja zgodovina, se je imenoval "Valuk". Živel je za časa slavnega kralja Sama (623-658 po Kristu). Valuk je bil Sa-mov zaveznik in sta z združenimi močmi premagala Slovane strastno napadajoče Bavarce, Franke, Longobarde in Obre (Avare). Slovenija je namreč takrat mejila s češkim kraljestvom ob Donavi na Zgornjem in Spodnjem Avstrijskem. Kedaj se je pravzaprav pričelo umeščanje vojvod, ni natančno znano; pač pa čitamo v starih zgodovinskih listinah, da so naši pradedje leta 750. po Kristu "izbrali in za svojega kneza postavili" Borutovega sina, vojvodo Gorazda, ki je bil prvi slovenski knez — kristjan, ko je bilo ljudstvo takrat še popolnoma pogan ščanje knezov že pred Gorazdom v navadi. O umeščenju korotan-skih vojvod pišejo zgodovinarji tako-le: "Dobro uro hoda od Celovca stoji ob glavni cesti proti St. Vidu stara lepa cerkev Gospe svete, katero je posvetil prvi škof na Slovenskem, Modest (b 760. po Kristu). Nedaleč odtod, na zahodno stran, je stal Krnski grad pod Krnsko goro. Tam blizu je stal napol v zemlji zgornji del rimskega stebra, ki so ga imenovali "Knežji kamen" (ki pa ni istoveten z "Vojvodskim prestolom" na Gosposvetskein polju in se je nahajal v Kraškem gradu. Pripomba pisca.). Tisti dan, ko je imel biti vojvoda umeščen, je sedel na ta kamen svoboden kmet, ki ga je kroginkrog obdajala nešteta množica ljudstva, pričakujoč novega kneza. Vojvoda se bliža s sijajnim spremstvom, toda preduo pride do knežjega kamna, se mora preobleči v preprosto kmetsko sivo suknjo, obuti si trde kmetske čevlje in postaviti na glavo širok, siv klobuk. Z levo roko se opira ob palico, z desno pa vodi na vrvici maroga-stega bika in lisasto kobilo. Tako opravljen se je bližal kamnu. Ko je kmet zagledal bližajočega se vojvodo, je zaklical v slovenskem jeziku: "Kdo je tisti, ki se mi od tam približuje?" Ljudstvo mu odgovarja: "Deželni knez je." Kmet vpraša dalje: "Je-li pravičen sodnik? Bo-li skrbel za blagor domovine? Je-li svobodnega rodu? Ali je častilee in varuh prave vere?" Ljudstvo odgovarja: "Je in bo vselej." "Toda po kaki pravici me hoče pregnati z mojega sedeža?" Ljudstvo odgovarja: "Šestdeset beličev dobiš, to marogasto živino in obleko, ki jo nosi na sebi, in tvojo liišo o-prosti vseh davkov." Vojvoda se nato postavi pred kamen. Kmet ga. udari rahlo po lieu, opominjajoč ga, naj bo pravičen sodnik, si vzame nato živino in prepusti knežji kamen vojvodi. Le-ta stopi na kamen, mahne z golim mečem na vse štiri vetrove in obljubi slovesno ljudstvu, da mu bo pravičen sodnik in varuh. Nato se napije vode iz svojega klobuka v znamenje, da bo zmeren in zadovoljen s tem, kar rodijo domača tla. Pozneje, ko so bili Slovenci že kristjani, je šel vojvoda z vsem spremstvom čez polje v gosposvetsko cerkev k slovesni sv. maši. Po masi je knez slekel kmetsko obleko in se opravil po knežje, nakar je sedel k obedu. Popoldne se je podal vojvoda s spremstvom na polje, kjer še dandanes stoji iz rimskih nagrobnih kamenitih plošč sestavljen "Vojvodski prestol", se vsedel nanj. sprejemal poklone gospode in naroda, delil milosti, potrjeval stare pravice in svoboščine, poslušal prošnje in pritožbe ter razsojal prepire. — Med slovesnostjo sta dva kmeta: Pavovaščan in Gra-dekar, kosila, žela, žgala in po-končavala, koder in kakor sta hotela. To pa zato, da bi videl narod, kako bi se mu godilo, če bi ne imel gospodarja, ki naj varuje deželo, brani življenje, imetje in svobodo ljudem." Ta obred jasno kaže, kak de-mokratizem je vladal med ostali mi Slovenci. Knez je bil le nekak najvišji župan (starejšina), izbran od preprostega ljudstva, katerega je zastopal kmet na kamnu. — Obredni jezik je bil slovenski tudi še tedaj, ko umeščeni vojvode več niso razumeli tega jezika. — Zadnji korotanski knez, ki se je dal dne 16. marca 1. 1414. umestiti po starem obredu, je bil vojvoda Ernest, ki so ga vsled njegove telesne moči imenovali "železnega". Poznejša ustoličen j a so se vršila v celovški mestni hiši. * * # Ob "Vojvodskem prestolu"! -Čudni, da, tužni občutki navdajajo narodnočutečega Slovenca, ko stoji ob tem spomeniku nekdanje slovenske časti in slave... Hočeš, nočeš, zatopiš se v pretekle dni in premišljuješ obenem — sedanjost.---Tu, kjer je bilo nekdaj središče velike Slovenije, tu, kjer so nekdanji slovenski vojvode v domačem jeziku delili narodu pravico, tu, kjer se je še pred petdesetimi leti glasila edino le slovenska govorica in slovenska pesem, tu stojiš danes — na potujčeni zemlji-- Ce kje, veljajo za Gosposvetsko polje Gregorčičevi stihi: A zdaj zatrt je tod nas glas, In tuji krog zvene glasovi. Tuj trg in grad, tuj ves je kras, Oh, naši so samo — grobovi! — Kak prav star človek ti še z ne- sko besedo, a mlajši rod je prenapolnjen z nam skrajno sovražnim duhom. Mladina ne le da noče govoriti slovenski, marveč niti noče več slišati slovenske govorice. — Na polju pod Gospasveto sem naletel na čez sedemdeset let staro ženico, kateri sem na nemški pozdrav odvrnil slovenski. Starka se je mojemu slovenskemu odzdravu tako začudila, da je kar obstala ter z očmi in ustnicami povpraševala: "Kaj, je-li mogoče, da tuji gospod govori slovenski?" Na vprašanje, se li tod okoli ne govori nič več slovenski, mi je odgovorila, da pač še znajo prav stari ljudje, a mladina da je že vsa ponemčena. — Ko gospod "tehant" govore v cerkvi slovenski — mi je pripovedovala —, takrat mlajši vedno zapuste cerkev. "Oh, ta mladi folk je ferder-ban", mi je starka s solznim očesom potožila, se poslovila ter odšla svojo pot.--/ — Neoporečna resnica je, da na Koroškem deluje vse v svrlio po-tujčenja Slovencev. Ali istina je pa tudi, da naše koroško ljudstvo nima v tem pogledu prave odporne sile, ker mu manjka — slovenske samozavesti, kakoršno vidimo na Primorskem. Zato pa tu doli — napredek, tam gori pa dosledno — umikanje pred narodnim nasprotnikom z lastne grude. Ali poudariti moram, da ljudstvo ni samo krivo, ako nima prave odporne sile. Na Koroškem pač žalibog še manjka edinole narodno navdušenih in ne sloven-sko-strankarskih buditeljev, ki bi sicer precej narodno-mlačnemu 1 (bolje: zamorjenemu), a vendar dobremu slovenskemu ljudstvu vcepljali narodno samozavest. • Izdajstvo nad narodom svojim izvršuje oni, ki v razmerah, kakršne vladajo na Koroškem, slika ljudstvu lastnega brata, s katerim se slučajno v nazorih ne strinja, kakor "hudiča na steni", namesto da bi klical in budil vse rojake na skupen nastop proti skupnemu narodnemu nasprotniku. — V narodno ogroženih krajih proč s to nesrečno politiko — načel ij^lar ni ta večna slovenska nesloga, ta najhujša naša rak-rana donašala od davnine pa do današnjega dne nad nas že dovolj gorja in prekletstva?! Karakteristične so še za današnje dni besede, katere je o neslogi starih Slovanov napisal arabski popotnik in pripovedovalec Ibrahim Ibn-Jakub: "Slovani so neustrašeni, za boj pripravni ljudje. Toda razcepljeni so v rodove in plemena. Če bi ne bili med seboj nesložni, bi se ne mogel meriti z njimi noben narod na svetu." Stari grški pisatelj Mavricij pa piše o starih Slovenih tako-le: "Vsak rod ima svojega vladarja, ki pa si niso složni med seboj. Ob vojni si ni težko pridobiti nekaterih izmed njih, če jim daš dobro besedo ali plačilo. Zato se ne morejo združiti v boju in si izbrati enega skupnega vodje, radi česar je lahko premagati rod za rodom." Ne le z ozirom na razorane razmere in "načelni" politični boj na Slovenskem, temveč tudi ako se ozremo na slovanski Balkan,' na bratomorni boj zadnjih dveh mesecev, na zopetno izgubo Odri-na in Jjozengrada, nimamo brid-ko-resničnim besedam starih pisateljev in poznavateljev naših slabosti ničesar pridodati. S tem svojim zaključkom sem se sicer oddaljil od prvotnega predmeta, ali zdelo se mi je potrebno tudi to omeniti, kajti ako se bo na obmejnih, narodno ogroženih krajih med brati nadaljeval "boj za načela" namesto za ohranitev našega rodu in ohranitev naše rodne zemlje, potem ni dvoma, da bo čez zopetnih petdeset let še marsikje na Slovenskem — posebno na Koroškem — drugo "Gosposvetsko polje" in še ponekod bodo naši le še — grobovi! - sko. Ni pa dvoma, da je bilo ume-' kakim strahom izgovori sloven- V STARO DOMOVINO SO 8K PODALI: Karol Hribar iz Globe. Ariz., v Ljubljano; Alojzij Bevk iz Pittsburgh, Pa,, v Gorenjo vas; Henrik Batiea iz Pittsburgh, Pa., v Leskovee; Ivan Verkovec iz De-Pue III., v Zatieno; Ivan Mazek iz Trinidad, Colo., v Dolenjo Dobravo; Alojzij Hodnik iz Pittsburgh, Pa., v Orehovec; Ivan Mi-lakovič iz Somerset, Vt., v Brito-vac; Josip Slosar iz Chicago, 111., v Kračino; Pran Okorn iz Denver, Colo., v Grosuplje; Marija Zbašnik z otroci in Josipina Steb-laj z otrokom iz Chisholm, Minn., v Dolenjo'' vas; Ivana Zabukovec z otrokom iz Chisholm, Mirni., v Lož; Marija Zagožen z otrokom iz Willard, Wis., v Št. Peter; Jo- sip Gerlj iz Beaver, W. Va., v Rakek; Jurij Gorše iz Anaconda, Mont., v Hrast; Alojzij Smole iz Thomas, W. Va., v Mirno; Ivan Stavt iz Milwaukee, Wis., v Sevnico ; Jakob Česnik iz Pelagua, Colo., v Smihel; Alojzij Lamut iz Birmingham, Ala., v Celje; Ant. Barlič iz Pittsburgh, Pa., v Blojo-vico; Matija Govekar iz Cass, W. Va., v Planino; Anton Naclitigal. Pankrac Naclitigal in Mihael Te-velj iz McKinley, Minn., v Jezersko ; Peter Ferderber iz McKinley, Minn., v Kočevje; Anton Cvar iz Leadville. Colo., v Dobro-polje; Anton Novak iz Leadville, Colo., v Ivančo Gorieo; Ivan Može in Marija Perme z otrokom iz Leadville, Colo., v Rudolfovo; Janez in Vineenea Jeršič iz Everett, Wash., v Reko; Martin Kladnik iz Milwaukee, Wis., v Kamnik; Martin Zupančič iz La Salle, 111., v Brežice; Marija Dolenc z otroci iz- Moon Run, Pa., v Borovnico ; Ivana Barba iz Pittsburgh, Pa., v Belarje; Urban Stremfel iz Tyre, Pa., v Škofjo Loko; Al. Ferlič iz Edmonton, B. C., Canada, v Malo Mlako; Pavel Krpe-Čak iz Williamsburg, Pa., v^ Malo Mlako; llija Živanovič in Stefan Milovič iz Williamsburg, Pa., v Babino Reko; Josip Kožuh iz Ise-lin, Pa., v Sevnico; Marija Pros-nik z otroci iz Iselin, Pa., v Ptuj ; Anton Stanovnik iz Iselin, Pa., v Škofjo Loko; Katarina Muc z o-troci iz Calumet, Mich., v Kočevje; Anton Koželj iz Pittsburgh, Pa., v Zagorje; Josip Kovač iz Bradley, 111., v Mirno; Ivan Bi-zant z družino iz Imperial, Pa., v Dobravo; Ivan Anzelj in Ivan Streinar iz Sheboygan, Wis., v Trebnje; Pavel Dolenc iz Cliff Mine, Pa., v Poljane; Anton Pok-lar iz St. Mary's, Pa., v Trnovo; Mihael Rački iz Water Sta., Pa., v Volčje selo; Anton Čuferli iz Indianapolis, Intl., v Sv. Lucijo; Fran Smole z družino iz Thomas, W. Va., v Mirno; Ivan Rigler z družino iz Davis, W. Va., v Lož; Frančiška Mestek z otrokom iz Davis, W. Va., v Bloke; Fran Grum iz Lorain, O., v Lipoglav; Anton Sušnik z družino iz Du-ryea, Pa., v Dob; Fran Lipovšek iz Wilkes-Barre, Pa., v Zidani most; Gregor Mihelič iz Cleveland, O., v Igo vas; Fran Zadnik iz Cleveland, O., v Vreme; Marija Šega z otroci iz Cleveland, O., v Zavrli; Mihael Gross iz Cleveland, Ohio, v Ljubljano; Ivan Ban iz Cleveland, Ohio, v Materijo ; Silvester Lindič iz Cleveland. Ohio, v Dolenjo vas; Angela Lev-stek iz Cleveland, Ohio, v Pod-tabor. Vsi gori omenjeni potniki so iupili parobrodne listke pri tvrd ki Frank Sakser, 82 Cortlandt Št., New York, N. Y. Aviatiške nesreče. Iz Berna poročajo: Znani švicarski aviatik Didier, ki je znan vsled svojih poletov čez Alpe, je pred kratkim v megli ponesrečil. Ker mu je zmanjkalo bencina, se je moral spustiti na tla. Aparat je zadel ob brzojavni drog. Die-der je padel z aparata ter se te-ško poškodoval. Tudi njegov pa-sažir, švicarski častnik, se je poškodoval. .Aretiran gimnazijalec — ruski vohun. V Krakovu je aretirala policija gimnazijca Vencla Kerceka, sina tovarnarja v Premislu zaradi vohunstva v prid Rusiji. Zasačili so ga v trenutku, ko je hotel odpeljati iz neke vojašnice dele strojne puške. Pri njem so našli tudi natančna navodila, kako naj vohuni po trdnjavah. Prva misel. Rit-mojster pl, Kunst je bil strasten kvartopirec. Neko noč je preigral na kartah hazardno igro "bank". Drugo jutro je sedel na konju pred svojo eskadrono in namesto, da bi zapovedal "Kalop" je zakričal: "Hop!" Iz višje dekliške šole. Učitelj: "Gospodična Ema, ali Vam je znan razloček med kemijo in fiziko f Ema: "Če se pri poizkusu steklenica razpoči, je kemija, če pa ostane cela, je fizika." Slovensko katoliško B= B svete Barbare «• Zodlnjona države Severne Amerike. Sedež: FOREST CITY, Pa. Inkorporirano dne 31. januarja 1902 v državi F enn»ylva^sia ODBORNIKI: Predsednik: MARTIN' GERČMAN. Box 633. Forest City Ta Podpredsednik: JOSEF PETEIiNEJL, Box 95 Willock, Pa. I. tajnik: IVAN TELBAX, Box To". Forest City. Pa. II. tajnik: JOHN OSOMN, Box 492 Forest Citv, Pa Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI: Predsednik nadzornega odbora: KAROL. ZALAR, Box 547, Forest City, Pa. I. nadzornik: 1GXAC TODVASNIK, 1734 Hatfield St., Pittsburg Pa II. nadzornik: FRANK SUNK. 50 Mill St., Luzerne. Pa HI. nadzornik: ALOJZ TAVČAR, 299 Cor. N. — 3rd St., Rock Springs, Wye POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: Predesednik porot, odbora: PAUL OBREGAR, Box 402, Witt, III. I. porotnik: MARTIN OBERŽAN. Box 51, Mineral, Kans. II. porotnik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler St., Cleveland, Ohio. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. M. SELIŠKAR, C127 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku IVAN TELBAX, P. O. Eox 707 v Forest City, Fa. Društveno glasilo: "GLAS NARODA". Dve pesmi. POLETNI DAN. Cvrčijo črički v visoki travi, žgolijo ptički v zeleni dobravi, drevesa Šumijo... o ljuba vi, ljuba v i slailko melodijo. JESENSKA. Tam v daljavi, tam v daljavi zvonovi žalostno pojo, a meni je čudno, meni se zdi, da me k pogrebu neso. Ali, k pogrebu me neso, pesmi žalostne pojo, jaz pa tukaj sam stojim in bridko jokam, jokam sam nad sebo. Xepostoj. Rad bi izvedel za naslov JOSIPA ADAM EC, po domače Oklu-kar. Naj se oglasi pri meni brez vse skrbi, dokler je še čas. Louis Iteeker, II. F. D. 1, Euclid, Ohio. . (7-20—10) Nekdaj in sedaj. Nekdaj so si ljudje glavo ubijali, kako bi po zraku letali; ko so se naučili, si pa kosti ubijajo. Iščem svojo prijateljico MARIJO OHM AN. Rojena je na Šafar-skem, po imenu Ligetfalva, fa-ra Štrigova na ogrskem Slovenskem. Pred dvemi leti je bivala v Steelton, Pa., in sedaj se nahaja nekje v Clevelandu, Ohio. Ako kedo ve zanjo, naj blagovoli naznaniti nje naslov na spodaj označeno tvrdko, za kar bodem zelo hvaležna. Jaz ji imam nekaj važnega poročati iz stare domovine. Če pa sama bere, naj se pa sama oglasi pri: Frank Sakser, 82 Cortlandt St., New York. N. Y. (11-15—10) Bdina zaloga Družinskih in Blaznikovih PRATIK za leto 1914. 1 iztis stane . . 50 ižtisov stane 100 iztisov stane BREZPLAČNA POJASNILA NASELJENCEM. Naselnik, ki misli, da je bil osleparjen, ali ki je bil okraden ali oropan, napaden in ranjen, zapeljan pri iskanju dela, opeharjen pri nakupu zemljišča ali hiše, pri vloženju, pošiljanju in menjanju denarja, ali ogoljufan po kakem notarju, pravniku, agentu voznih ali železniških listov, eks-presmanu, v kakem hotelu ali na kak drugi način oškodovan, dobi v tej državni pisarni sveta in pomoči. Ravno tako posredujemo vsakemu zasluženo plačo, ako isto sam ne more dobiti Urad se nahaja v New Yorku v hiši 26 E. 29th St. Uradne ure so od 9. ure zjutraj do 5. ure popoldan vsaki dan in v sredah zvečer od 8. do 10. ure. V Buffalo, 704 D. S. Morgan Building. New York State Bureau of Industry & Immigration. NAZNANILO. Primoran sem poročati javnosti žalostno novico, katera me je zadela dne 24. julija t. 1. Bivša moja soproga 10c. $2.7 £ $5.00 ali pa: f 6104 St Clair Ave., N. E. Cleveland, 0. KRETANJE PARNIK0Y KEDAJ ODPLUJEJO IZ NEW YORK* PiSHII ! O D PLC JI | Kje je JOSIP BRADEŠKO? Meseca aprila je odpotoval nekam v Illinois, jas mislim v La Salle, 111. Če kedo izmed rojakov ve za njegov naslov, naj mi javi, ali naj se pa sam oglasi. — Anton Rudolf, Sweetwater, Wyo. (11-15—10) Celtic.......... tit. Paul ...... Rickimbcu Oceanic....... Pres. Lincoln.. Kaiser Willi. II Rotterdam---- La Provence... Floride........ Argentina...... Kroonland .... l_edric........ Amerika...... G. Kurfuerst.. St. Louis...... Chicago........ Graf Waldersee Olympic (novi) Kprinz Willi... PoUdam....... Finland....... Hartk. Waafcfcctaa Fraace......... Fr. d Grosse... okt. 10 Liverpool 17 Southampton 18[ Havre lčSontliampton lf> Hamburg 21 Bremen 21 Rotterdam 22j Havre. 22j Havre 22Tret - Flume 22 Antwerpen 23; i.iverpool 23 Hamburg Marija Pehar, rojena Krenker, Cene Blaznikove pratike so iste. j pobegnila je omenjenega dne z V zalogi: nekim pri meni stanujoeim Anto- UPRAVNlSTVA "GLAS NARODA", jnom Gracarjem. Pobrala mi je 82 Cortlandt St, New York :ves.denar< nek?j obleke' vcč ku~ |hinjskih potrebščin in tudi oba moja sinčka. Ona je stara 24 let, je velike in drobne postave, črnili las ter v blagoslovljenem stanu. Tukaj ima stariše, tri sestre in šest bratov in je vse zapustila, samo da je dobila pokveČenega Toneta, katerega ni nobena hotela. Fantička sta stara Rudolf 7 let, Franc pa 5 let ter oba govorita angleško in slovensko. Anton Gracar je star 34 let in je doma iz Terbine, občina Mirna, okraj Novo mesto. Visok je šest čevljev, Črnih las in velikih črnih brk. Obraz ima kozav in spodnja obrv na levem očesu je zatrgana, da ga vsakdo lahko pozna, posebno se ga lahko spozna tudi po komični hoji; hodi, kakor da bi bil zvezan pod koleni in vpognjen, kakor da ga trebuh boli. V Združenih državah biva že 10 let in govori slovensko in malo angleško. Prosim cenjene rojrke, če. kedo zna za to ljubeznivo družino, da Bremen Southampton Havre Hamburg Southampton Bremen Rotterdam Antwerpen Trst-Fiume Havre Bremen. 20 29 30 Glede cene za parobrodne listke in vsa druga pojasnila obrnite se na: Frank Sakser, 82 Cortlandt St., New York City. mi javi, mu bom zelo hvaležen in dam tudi $5 nagrade. Rudolf Pehar, P. O. Box 135, Carona, Ka : . J',:. M GLAS NARODA, 14. OKTOBRA, 1913. 10 CIGARETTES FOR O PRISTNOST KAKOVOST CENENOST VSE ZDRUŽENO v £IRA ►a Vspeh po zaslugi. ^ Molčanje. Leonid Andrejev. (Konec.) III. ut ni I jo ženo, je bila nezavestna, in zdramila se je šele črez nekaj ur. ! A ko se je opomogla, so molčale njene oči, in nemogoče je bilo doumeti, ali se spomija, kaj jej je govoril o. Ignacij, ali ne. Isto noč — bila je mesečna noč v juliju, tiha, topla in brezglasna — je šel o. Ignacij po prstih, /v i; doma je govoril o. Igna-i da bi ga ne čuli žena in strežnica, mnogo: s svojim duhovuištvom po stopnicah v Vjerino sobo. Ok-s i\ rani, j>ri izpolnjevanju svo-( no v visokem pritličju ni bilo od-.i.;h«» \skih dolžnosti in včasih' prto, odkar je umrla Vjera; zrak naiiei. s katerimi j«- igral "pre-j je bil suh in vroč, namešan z lah-••iict . Toda kad; r s«1 j«' vra- niin zasmodom železne strehe, ki domov, ji' mislil da je molčal j«* bila črez dan razbeljena od <{.ni. To pa zato, ker ni mo- solnca. Nekaj neobljudenega, za-i'ov< ! !ti o. Ignarij z nikomur nemarjenega j«* velo iz .prostora, ■ i ljudi o tem glavnem, zanj kjer tako dolgo ni bilo nobenega olj važnem, o čemer je raz- človeka, in kjer je razširjal les «1.i;i 1 vsako noč: zakaj je umrla sten, oprava in vsi drugi predme-iv ti tanek duh neprestanega troh- lgnaeij ni hotel razumeti, da nenja. Lunin svit je padal v svetuj tt-L-a ni mogoče poizvedeti; lera pramu na okno in na tla, od-. .!•-, tla >:•■ izve. Vsako noč. seval je od belih, skrbno poini-; ■ ! jih je vse br«'Z spanja, tih desk ter razsvetljeval s te--i je j i redoč i l ono minuto, ko motnim somrakom Qgle, in bela, sta'a s popadjo pozno o pol-! eista postelj z dvema blazinama, •i jioi.-ur Vjerine postelje in jo / veliko in majhno, je bila videti plovil; "I-'ovej!" In kadar je , fantastična in zračna. C), lgnaeij i » svojih spominih do te be-, je odprl okno — in v sobo se je si ni pr -dstuvljal nadaljnje- v I i I širok tok svežega zraka, di-\ a ko, kakor se jt'dogodilo. Nje-{ šečega po prahu, po bližnji reki ■ /.apr;«* oei so si ohranile v in cvetoči lipi; donesel je tudi je-! mraku živo. neskaljeno dva slišno petje zbora: bržčas so •i, videle so. kako se -e vozili ljudje v čolnu in so peli. iirnila Vjera na svoji poste-j Tiho stopa je z bosimi nogami, sli-n;i>ni. hljala in govorila... I čen beli prikazni, ji' stopil o. kaj je go veri la ? In ta neiz-1 Ignacij k prazni ostelji, pripognil 'j"iia ln-s.»da Vjere, ki bi lah- kolena in se zgrudil z obrazom :zrešila vse. se je zdela tako navzdol na blazini, objemši ju . da i jo zaslišal zdaj/daj, tam, kjer j«' ležala nemara Vje-1« t:. stavil uho in zadrževal rina glava. Doljro je ležal tako; anje srea. — a bkratu je j pesem je postala glasnejša in je Mili tako neskončno, tako 'potem utihnila, a on je ležal še t o dale"-. O. Ignacij je j vedno, in dolgi, črni lasje so se - post« !.|»\ iztezal sklenje- j razsipali po ramah in po poste-»ke. jih stresal in prosil: j Iji. j« Luna se je premaknila in v so- od[rovor je bil molčanje. bi se je steninelo, ko je dvignil o. ■ /. - •• ■• je prišel o. Ijrna-' Ignacij glavo in zašepetal, vliva-° 1 Stepanovne, kjer j,, v .svoj glas vso silo dolgo zadrži- priMi/no teden dni, se- j ževane in doljro mu neznane Iju-• «■'» vzg'avju in umaknivšij bežni; poslušal ie svoje besede, mi ui ornemu težkemu kakor da jih ne sliši on. nego du. je rekei : Vjera. hiti: (»ovoriti hoeein s teboj " llei moja! Vjera! Ti razumeš, i V siisi.s. kaj pomeni to: hči? llčerka! Sr- i so moieale, in o. Tgnaeeij -e moje in kri moja in življenje "Soj jj'las. ri-kel ji- stro-' moje! Tvoj stari... stari očka, že i oblastno, kakor je govoril j siv, že slaboten... " »jimi izpovedovauci: Vdi, ti misliš, da sem jaz Vjerine smrti? A pomisli, -em jo ljubil manj nego ti? io razsojaš ti... Kil sem ; toda ali jo je to motilo, da iO t mižnosti, o ljubezni?" in ozrl hitro v oči s«* je obrnil v iti Ignacij mogel narediti ž njo. 11 hotela razkriti svo-Lkazovati? Ukazoval * Prosil sera. Kaj ne, l i se moral zgruditi mi ua kolena ter pla-tara baba t V glavi.. vem. kaj je imela v »vita, brezsrena hči!" je udaril s pestjo po ui bilo v njej. — to ovoril o sebi, jaz sein edno... tiran... To-bila tebe? Tebe, ki si »■ poniževala ?'7 je zasmejal brez- jU-UhUS r jjuno smrt! m ti rt! noga ii S I *! Tebi na • nda izbrala tako strašno, sramotno je na pesku, v bla-;>es. ki ga sujejo z a '.adonel ti- e je! Sram me je iti Sram iti od altarja! si p „ I noč. Kakor ponavadi, se je trudil o. Ignacij, da vzdrži pokonci hrbet, osorno je gledal naokoli in mislil, da je še ves tak kakor je bil prej; zapazil ni nove in strašne slabosti v nogah, niti, da se mu je dolga brada povsem pobelila, kakor da je legla nanjo neusmiljena slana. Cesta li pokopališču je vodilr po dolgi ravni ulici, ki se je dvigala nalahko, in na konci ceste je bil videti beli obok pokopališčnih vrat, sličen črnim ustom, ki jih obrobljajo beli zobje. Vjerin grob je bil koncem po-kopališlča, kjer so izginile s peskom posute poti, in o. Ignacij je moral dolgo tavati po ozkih stezah, vodeči h križem med gomilami od vseh pozabljenimi in zapuščenimi. Mestoma je bilo videti vegaste, od starosti pozelenele spomenike, raztrgane ograje in velike, težke kamne, ki so se zarasli v zemljo in jo dušili z nekako kruto zlobo starca. Na enega izmed teh kamnov se je naslanjala Vjerina gomila. Bila je pokrita z novimi, porumenelimi rušami, toda okoli niih je vse zelenelo. Jesen se je objemal z javorjem, na široko razprostirajoč se leskov grm je raztezal nad gomilo svoje gibčne veje s puhastimi, resastimi listi. O. Ignacij je sedel na sosednjo gomilo in se oddahnil ; potem se je ozrl naokrog, obrnil svoj poglel proti brezoblač-liemu, pustemu nebu, kjer je viselo popolnoma nepremično raz-paljeno solnce. In tukaj šele je začutil prav posebno razločno o-no globoko, neprimerljivo tišino, kakoršna earuje na pokopališčih, kadar ni vetra in šumi omrtvelo listje. Tu iznova je prišla o. Ignaciju misel, da to ni tihota, nego molčanje. Razlivalo se je prav do pokopališčnih vrat, zidanih iz o-peke, lezlo težko preko njih in objemalo vse mesto; šele tam v sivih trdovratno in uporno molčečih očeh ga je bilo konec. O. Ignacija je pretreslo hladno po plečih, povesil je svoje oči na Vjerin grob. Gledal je dolgo na porumenele, kratke travne bil ke. izruvane s prstjo vred tam nekje iz široke, od vetrov obdane poljane, in ki se še niso mogle sprijazniti s tujo zemljo, — in ni si mogel predstavljati, da leži tam pod to travo, dva vatla od njega Vjera. In ta bližina se mu je zdela nerazumljiva, prenesla je v dušo osupnjenost in čuden nemir. Ta, o kateri je vedno mislil o. Ignacij, kakor da je na veke izginila v temnili globinah brezkončnega, je bila tukaj, poleg. .. in težko mu je bilo pojmi-ti. da je vendar ni in je ne bo nikdar. In o. Ignacij je menil, če izgovori neko besedo, ki jo je skoraj občutil na svojih ustnih, ali če napravi gotovo kretnjo, te-Pleea o. Ignacija so zadrgetala ,iaj pride Vjera iz groba, vstane, in streslo se mu je vse težko telo. tako visoka in lepa, kakoršna je i dušil pa je svoj trepet in šepe- bila. A ne samo ona, nego tudi vsi drugi mrtveci vstanejo ž njo, vsi, ki so tako strašno zapuščeni v svojem slovesno hladnem molčanju. O. lgnaeij je snel svoj široki, črni klobuk, pogladil si je valovite lase in pošepetal: '4 Vjera ! *' Bilo mu je nejirijetno, ker bi mogel slišati kak tujec njegov glas; stopil je na neki grob ter se je ozrl preko križev naokrog. Nikogar ni bilo, in ponovil je glasno : "Vjera!" To je bil že stari glas o. Ignacija, suh in ukazujač, in čudno je bilo, da je ostal s tako silo dani ukaz brez ddgovora. "Vjera!" Glasno in zapovedajoče je klical glas, in ko je umolknil, se je zdelo za trenotek, da zveni tam spodaj nejasen odgovor. In o. Ignacij se je ozrl iznova naokrog, odstranil je lase od ušesa in ga primaknil k trdi, bodeči ruši. "Vjera, povej!" In z grozo je začutil o. Ignacij da se vliva v njegovo uho nekaj grobno hladnega, in mu ledeni možgane, da govori Vjera, — toda vedno z istim dolgim molčanjem. Cim dalje bolj plašno in strašno mu je postajalo, in ko je odtrgal o. lgnaeij šiloma od zemlje glavo, se mu je zdelo, da se trese in tre peče ves zrak od be-snečega molčanja, kakor da se je dvigala nad tem strahovitem morju divja burja. Molčanje ga je dušilo; valilo se je z mrzlimi valivi preko njegove glave in mu je ježilo lase; razbijalo mu je prsi, ki so ječale pod udarci. Trepe-taje po vsem telesu, se je ozrl o. Ignacij ostro in hipoma naokrog, vstal je počasi, se trudil dolgo in naporno, da bi zravnal svoj lir-, tal nežno kakor bi govoril majhnemu detetu: "Stari očka ... te prosi. Ne, la'a, kar je hotela sama?| Vjeročka. on moli, joka! On ne u e- i i! dostojanstvo oče- joka sicer nikdar! Tvoje gorje, evno sein sklonil svoj leteče, tvoja bolest — je tudi mo-i ji odšla... tjakaj, ne ja! Bolj jo občutim, kot vse ih'U- mojega prokletstva.! go svoje trpljenje, ali nisi prosila, naj osta- O. Ignacij je zmajal z glavo, lisi jokala, starka, dokler "Bolj, Vjeročka. Kaj je pač ukazal jaz, da molči ? meni, starcu, smrt / A ti... Ko bi jo jaz rodil tako kruto" vedela, kako si nežna, slabotna ms.mu govoril vedno o Bo- in plana. Ali pomniš, kako si se vbodla nekoč v prstek, kri je kapnila iz njega in ti si zaplaka-la? Dete moje! Saj me ljubiš, zelo me ljubiš, vem. Vsako jutro poljubljaš mojo roko. Povej, povej, čemu žaluje tvoja glavica — in glej, s temile rokami udušim tvoje gorje! Še so močne, Vjera, te roke." Lasje o. Ignacija so* se stresli. "Povej!" O. Ignacicj se je vsesal z očmi v steno in je iztegnil roke. "Povej!" V sobi je bilo tiho, in iz globoke dalje se je začul zategnjeni, pretrgani žvižg vlaka. Daleko odprte oči o. Ignacija so begale naokrog, kakor da je vstala pred njim strašna prikazen razmesarjenega trupla; počasi je vstal, dvignil z negotovo kretnjo roko z razprtimi in napeto iztegnjenimi prsti. Stopivši k vratom, je šepnil o. Ignacij pretrgano: "Povej!" In odgovor mu je bilo molčanje. IV Druzega dne, ko je o. Ignacij zgodaj in sam doobedoval, je šel nn se sramujem. Grozo-j na pokopališče — prvikrat po 'tina hči! V grobu bi te ; hčerini smrti. Bilo je vroče, pov-klinjsti..." ; sod zapuščeno in tiho, kakor da ■ ozrl o. Ignacij na svo-[je ta žarki dan samo razsvetljena bet ter dal tresočemu životu po-1 nosno držanje. To se mu je posrečilo. Preudarjeno počasi si je o-tresel prah s kolen, si del na glavo klobuk, prekrižal trikrat grob in odšel naravnost, s trdimi koraki. Toda spoznal ni znanega pokopališča in je iskal poti. "Zašel sem!" se je zasmejal o. Ignacij in se je ustavil na križišču. Toda stal je le trenotek in se obrnil brez misli na levo, kajti stati in čakati ni mogoče. Goni ga molčanje. Dviga se od zelenih gomil, izdihavajo ga neprijazni sivi križi, v tankih, dušečih tokih prihaja iz vsake luknjice zemlje, prenasičene s trupli. O. Ignacij je pospešil še bolj korake. Omamljen je blodil po enih in istih stezah, skakal čez grobe, izpotikal se ob ograjah, oprijemal se z rokami za bodeče, kositarne vence, mehka njegove obleka pa se je trgala v kose. Samo misel na izhod je ostala v njegovi glavi. Hitel je z ene strani na drugo ter zbežal končno brezšumno, visok in nenavaden v svoji vihrajoči duhovski opravi in po zraku pla-polajočih las. Vsakdo bi se ga bil bolj prestrašil, kakor iz groba vstalega mrtveca, ko bi bil srečal divjo postavo tega bežečega, skakajočega in z rokami mahajočega človeka, ko bi videl njegov zveri-ženi, glupi obraz ter slišal iz odprtih ust prihajajoče zamolklo hropenje. V največjem diru je priliitel o. Ignacij do prostora, na čegar koncu je bila nizka pokopališčna cerkev. Poleg veže je dremal na majhni klopi starec, kakor je bilo videt, tuj romar; zraven njega sta se prepirali in se branili dve stari beraeici, skakaje druga v drugo. Ko je prišel o. Ignacij domov, se je že temno in v sobi Olge Stepanovne je gorela luč. Ne da bi se slekel in odložil klobuk, prašen in raztrgan je šel o. Ignacij urno k svoji ženi ter se zgrudil pred njo na kolena. "Mati... Olga ... usmili se me!" je ihtel. "Zblazneti moram !" lu udaril je z jrlavo ob rob mize ter jokal burno, bolestno, kakor človek, ki ne plaka nikdar. Dvignil je glavo, uverjen, da se zgodi takoj čudež, da izpregovori njegova žena, ki ga potolaži. "Ljuba moja!" Vse njegovo veliko telo se je zleknilo k ženi — in srečal je pogled njenih sivih oči. V njih ni bilo niti soža-lja, niti gneva. Morda mu je žena odpuščala in ga obžalovala, toda v očeh ni bilo ni žalosti ni o-proščenja. Bile so neme in so molčale. In molčala je vsa temna, osamljena hiša. žalujoče ostale, ki so spremljali krsto in so našli pri njih polne žepe saharina in drugega carini podvrženega blaga. Konec kariere slavnega toreador-ja Bombite. "Daily Express" poroča, da se pripravlja slavni bikoborec Bom-bita, eden izmed najpopularnejših toreadorjev, na — penzijo. Hoče se odpočiti na lavorjih in denarjih. Oboje more storiti. Dovolj ima lavorja in denarja. Bom- že nekaj razpoloženja za to, ali v Zagrebu o tem ne vedo nič. U-mevno! Patrijarh Bogdanovič. Patrijarha Bogdanoviča, ki je izginil, kakor smo že poročali, iz Bad Gasteina, še vedno niso našli. Iz Budimpešte poročajo sedaj po vesteh iz Bad Gasteina, da so oblasti ustavile nadaljno iskanje njegovega trupla in da se je u-vedlo že postopanje za proglaše-nje za mrtvega. bita je star šele 34 let. Tekmovalj je petnajst let v petinšestdesetih i Spcmenik lažnjivcem borbah. Ubil je 3000 bikov ter si Xeki angleški misijonski list s tem pridobil tri milijone kron. P°roča. da živi na otoku Borneo Kakor se iz tega razvidi, ta po- Pjeme, ki tako spoštuje resnico klic, oziroma šport, čeprav je ne- varen in krvav — precej donaša. Bombita se bo v slovo boril letos koncem oktobra v Sevili. Vojaški aeroplan zakrivil veliko nesrečo. Ijubnost, da onemu, ki je kdaj iz rekel laž, postavi spomenik. Spomenik napravijo mi ta način, da v obliki piramide* zlože na kup drevesno listje; kdor gre mimo takega spomenika, mora pobrati nekaj listja in ga vreči na kup , potem pa preklicati lažnjivca, \ Iz Koblenea poročajo: Pri po-|figar svarilni spomin se je spo-letu vojaškega aeroplana na vo-i,n^«iL- vojaškega aeroplai jaških vajah 16. armadnega zbora se je pred kratkem dogodila velika nesreča. Ob i), dopoldne sta se vzdignila poročnik Schnei- nienik postavil. Rop v železniškem vozu. Med vožnjo iz Szifjeta v Sobo tico je vstopila v Debreciuu v der in poročnik pl. Teubner s i kupe II. razreda, v katerem se svojim biplanom v zrak, da re- ] je vozila »učiteljica Scalda, inla kogniscirata sovražnikove pozi- j da, neznana ji dama. Kmalo na eije. Komaj je bil aeroplan 15 me-j to je postalo tuji dami slabo Uči trov od tal, je motor odpovedal i teljiea Scalda je stopita k nji in in se je moral poročnik Schneider odločiti, da se spusti na tla ji je odpela bluzo. V teiu trenot ku se je razširil vonj k.loroforma Na mestu, kamor se je hotel, ki je učiteljico onesvestil. Ko se Schneider spustiti, je stal orožni-1 je zopet zavedla, je biLa v kupe ški stražmojšter P. Schmidt, ki ju ZOpet sama, iz njene torbice pi je vzdrževal red. Propeler je je izginil bankovec za tasoč kron Sehmidta udaril po glavi ter mu jo skoraj razbil. Nesrečnež je bil j Kolera, takoj mrtev. Nekemu poljedelcu, j jz Zagreba poročajo: Dne 23. ki je stal za Schmidtom, je pro- j jn 24. sept. se je dežedni vladi peler glavo odbil. Neko žensko in i sporočilo 42 sumljivih sluččijev nekega otroka je propeler tudi kolere. Devet oseb je umrlo. Sa-popolnoma razmesaril. Obležala" sta mrtva. Dve drugi osebi sta bili težko ranjeni. V veliki paniki. ki je vsled tega nastala, je bilo petnajst oseb več ali manj poškodovanih. Častnika sta bila le nekoliko opraskana. Srbohrvaščina v šelah v Budimpešti Šolski svet v Budimpešti je določil glede na nove razmere na Balkanu, da se v šolah v Budimpešti uvede učenje srbohrvatske-ga jezika. — Vladni list v Zagrebu "Narodne Novine" pravijo glede na to, da naj se Hrvatska revanžira in uvede v hrvatske šole učenje madjarskega jezika. List pravi, da je med Hrvati tudi mo v vasi Kuzmin je zbolelo na koleri 23 oseb. V komitatili Sir-mija in Požega so uradno konšta-tirali 27 novih slučajev kolere. 15 oseb je umrlo na koleri. — Iz Odese poročajo: Tu jc umrla ena oseba na koleri. Maščevanje ogoljufanega, moža. V Pankracu pri Pragi je umoril železniški čuvaj Posleduv svojo tri leta mlajšo soprogo, s katero .je živel skupaj že nad 30 let. Njegov najstarejši sin je izpovedal. da je njegov oče očital ope-tovano materi, da ga je goljufala pred 30. leti. Zaradi tega sta se večkrat prepirala, posebno, kadar je njegova mati zanemarjala svoje družinske dolžnosti. Podo- ben nastop se je pripetil tudi zadnjo nedeljo pred umorom. Končno je prisilil mož svojo ženo, da je napisala pismeno izjavo, v kateri je žena priznala, da je goljufala moža pred 30. leti. To izjavo sta podpisala mož in njen starejši sin. Takoj nato se je mož odstranil, obiskal več gostiln in se vrnil pijan domov. Drugo jutro so našli ženo zaklano. i V slaščičarni. Iz Ljubna na Zg. Štajerskem poročajo: Vsled neke ovadbe na deželno preiskuševališče za živila se je vršila pred kratkim preiskava v dveh tukajšnjih slaščičarnah. Preiskavo je izvršil u-radnik zgoraj omenjenega zavoda v spremstvu tržnega komisarja. Našla sta v delavnici strašen nered. Testo, ki bilo pripravljeno za pecivo, je bilo umazano, že več dni staro in na pol gnito. Marmelade so bile pokvarjene in v eni steklenici sta našla uradna funkcijonarja celo mlado miško. Zaplenila sta čez 200 kg blaga in ga poslala deželnemu preiskuše-vališču v Gradec. Na njihovo o-vadbo se je pripeljal v Ljubno deželni sanitetni nadzornik dr. Schoenauer iz Gradca, da se sam prepriča o razmerah, ki vladajo pri teh dveh obratih. Proti lastnikoma teh obratov so uvedli sodno preiskavo. Požrtvovalna medicinca. V bolnico v Weisensee so pripeljali gospo, ki se je pri eksploziji zelo opekla. Ozdraviti hi mogla le transplantacijo kože. Dva medicinca, ki sta asistenta v bol-nici. sta se ponudila, tla pustita na seiti izvesti operacijo, da o-hranita življenje gospe. Z raznih delov teles mladih mož so odrezali potrebno kožo ter jo prenesli na telo bolnice. Iz kasarne. Korporal novincu, ki je nekoliko iz vrste stopil: "Vi Stopar, najprej se mora dve leti služiti, potlej se šele lahko izselite!" NAS GOSPODAR, edini slovenski magazin v Ameriki. Izhaja na 32 straneh vsak mesec in velja za vse leto samo #1.00. Prinaša podučile članke za gospodarstvo, gospodinjstvo, lepe povesti, razprave o naših gibanjih in zanimivosti iz celega sveta. Pošlji denar na: Naš Gospodar, 2616 S. Lawndale Avenue, (10-S v 2 d) Chicago, III. _ Razne zanimivosti. Samo Viljem. V Frankobrodu ob Meni se je vršila pred nemškim cesarjem Viljemom pevska vaja dijakov nižjega gimnazija. Nekateri dijaki so pri tem opravljali službo pa-žev. Cesar Viljem, ki se rad pošali z otroci, se je obrnil k nekemu dijaku prvega gimnazijskega razreda, ter ga vprašal, kako se imenuje. Deček je pogumno odgovoril: "Koerner, Veličanstvo". "Toda gotovo ne Taodor?" vprašal ga je cesar. "To ne", je odgovoril dijak, 'samo Viljem." Šele ko se je cesar nasmejal, se je deček zavedal, kaj je rekel. Pogreb Saharina. Zanimiva je najnovejša zvijača, katero so vporabljali za vti-hotapljanje saharina preko švi-carsko-nemške meje ob Boden-skem jezeru. Znano je, da so postala tla ob tem jezeru naravnost klasična z obzirom na predrzne in rafinirane zvijače, s katerimi so vtihotapili tamošnji prebivalci saharin preko švicarske meje v Nemškem. Pred kratkem so prišli earinarji na sled zvijači, ki je gotovo vredna, da se objavi. Na za-padnem delu Bodenskega jezera so namreč v zadnjem času prepeljali nenavadno veliko število Švicarjev v Nemčijo. Vsi ti mrtvaški sprevodi so se vršili z več ali manj velikim pompom ali vsaj zelo dostojno. Kljub temu so začeli earinarji na nemški strani sumničiti in so pred par dnevi u-stavili mrtvaški sprevod, ki se je pomikal iz Švice v Nemčijo. Odprli so krsto in našli v nji mesto mrliča polno krsto saharina. Krsta je tehtala več meterskih sto-tov. Uradniki so prijeli nato tudi ___ FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, s o New York, N. Y. ■ ■■■i PODRUŽNICA: ■■■■ 6104 St. Clair Avenue, N. E., Cleveland, O. Stara, vsem Slovencem dobro znana domača tvrdka. Pošilja najhitreje in najceneje denar v staro domovino. Oficijelno zastopništvo vseh parobrodnih družb. Prodaja parobrodne in železniške listke po izvirnih cenah. TP V vsakej potrebi obrnite se zaupno na gornjo tvrdko in vedno bodete bratsko postreženi. pošiljanju densu-ja vedno pazite KOMU ga Izročite, ker marsikdo je že skusil, da se denarja ne more vsakemu zaupati.' •......■ .....' .....■ - ........ GLAS NARODA, 14. OKTOBRA, 1913. Lax in tenebris lacet. Spisa! Henrik Sienkiewicz. kor sv or smo omenili više, je živel v ji* struge, pokrije z mahom. Se- f ietlen kozarec toplega čaja: pa [svoje liee k bolniku in ta nt ojem ateljeju, hranil se Bog ve, daj, ko je Kamenka obolel, ni no-| če mu je že prižiganje sveče na-J een, od vseh zapuščen revež, s čim in si tako podkopal svoje bena živa živa duša pogledala v ^—' ----1-----1 i - zdravje, da je njegovo lice posta- 7 V jeseni, zlasti v novembru, nastanejo včasih tako vlažni, žalostni in temni dnevi, da še celo zdravemu človeku jame presedati življenje. Od onega časa, ko se je Kamenka čutil bolan ter je prestal truditi se nad soho " milosrdje", lo prozorno in rumeno kakor vosek. Ljudi se je izogibal tudi radi t«*ga, da bi nemara kdo ne potreboval od njega kake usluge. Sploh je 1»i 1 on človek jako nesrečen, z negotovim značajem in z obilico grenkosti. A vendar njegova narava ni bila razkosana in vsakdanja; celo njegove pomanjša je tlačilo slabo vreme dokaj1 kljivosti so imele svoje posebne r nesre-za- huje nego bolezen. Vsako jutro, vatav^i s težavo s postelje, je marljivo brisal zakajeno veliko -okno v svojem ateljeju ter gledal kvišku, da bi zagledal vsaj tu pa tam košček jasnega neba; a vsako jutro ga je prekanilo pričakovanje. Težka svinčena megla je visela nad zemljo; dežja ni bilo, celo kameniti tlak na dvoru je bil videti podoben gobam, vse-ikori napitnin vode. Povsod je bilo mokro, vse naokrog prena-polneno vlage; posamezne kaplje, padajoče na vodovodne cevi, so dolgočasno in enakomerno zvenele, kakor einkaje počasi dihajoče ure. Okno v ateljeju je bilo obrnjeno na dvor, dotikajoče se na eni strani sadnega vrta. Skozi ograjo je bila še videti zelena trava. Njena zelena barva je bila žalostna in bolna, kakor bi se bila skrivala v njej smrt in gnjiloba; drevesa pa, z ostanki orumenelega listja in z vejami, črnimi od vlage, so že popolnoma otrpnila. Vsaki večer 6e je oglašalo med vejami sadnega vrta k m kanje vran, ki so letele i/ lesov in poljan na zimova-nje v mesto ter se, močno lopo-taje s perutnicami, vsedale na gole vrhove k prenočenju. V takih dnevih je bilo v ateljeju žalostno kakor v mrtvašnici. Mramor in gips sta prekrasna v žarkih solnč-ne svetlobe, toda v tem mraku je njiju belina, kakor se je zde-lo, skrivala v sebi nekaj turobnega. Temne, z dletom izklesane figure. zgubljajoče vsako razločno* t, so se spremenile v nerazločne, skoro strašne postave. Neči-atota in nered sta tvorili delavnico še tu robne j šo. Po tleh je na debelo ležal prah, napravljen iz raz teptan i h odlomkov kamenja; bilo je videti tudi blato, naneše-no naravnost z uliee. Na osivelih stenah so viseli gipsovi modeli rog in nog. Nedaleč od okna se je bliščalo malo zrcalo, ozaljšano s konjsko glavo in s šopkom ina-kartovskih cvetic, popolnoma za-črnelih od prahu. V kotu je stala postelja, pokrita s taro oguljeno odejo, poleg postelje nočna mizica z železnim svečnikom. Kameuka, da bi ne imel prevelikih stroškov, si ni najel za-se posebnega stanovanja ter je prenočeval v ateljeju. Njegova postelja je bila navadno zaslonjena s pre-progo, toda sedaj je bila ta preproga odstranjena za to, da je bolnik mogel brez ovire gledati v okno, pričakuje lepega vremena. V ateljeju je bilo še drugo veliko okno, toda tako pokrito s prahom, da je še v jasnih dnevih le slabo prodirala skozi njegove šipe dnevna svetloba. Vreme se ni zjasnilo. Cez nekoliko mračnih dnij so se oblaki še bolj znižali, zrak se je napil vlage in megle in denvi so postali še turobnejši. Kamenka se je počutil še slabeje; naposled se je sle-kel ter vlegel v posteljo. Prav za prav ^ga ni mučila kaka določna bolezen; bil je le utrujen, izmučen, nezadovoljen in žalosten. Splošna onemoglost ga je vrgla v posteljo. Ni si sicer Jfelel umreti, ni pa Čutil v sebi dovolj moči, živeti. Dolge ure mračnega dneva so se mu zdele še daljše radi tega, ker je bil sam. Žena mu je u-mrla pred dvanajstimi leti, sorodniki ao živeli po drugih krajih, prijateljev pa Kamenka tudi ni imel. V poslednjih letih so se ga znanci vedno bolj in bolj izogibali radi neprestano naraščajoče razdraženosti, S početka je njegova slaba volja vse zanimala ; toda pozneje, ko je sama nedolžna šala jela vzbujati v njem dolgo trajajočo zamero, so celo najbližji tovariši odstopili od nje- Dolžili so ga tudi. da je z leti postal pobožen; ta pobožnost pa se je zdela vsem sumljiva. Zlobni jeziki so govorili, da Kamenka presedava po cerkvah in se hlini duhovnikom, da bi si pridobit naročil. To pa ni bila nemara posledica globoke in mirne vere, toda pri tem ui bila tudi sredstva korist oaiovl j a. Podobne sodbe o j« vzbujala večinoma sko-v njem vedno to let že, ka- umeteljniške črte. Oni, ki so si mislili, da si je vsled svoje skopo-sti nabral obilo premoženja, so se močno motili. V resnici pa je Kamenka bit revež radi tega. ker so vsi dohodki, kar jih je imel, šli na pokup dragih in redkih portretov; te portrete je hranil spravljene v nožnice v globelji svoje škrinje ter jih časih pa časih pregledoval in prešteval s koprnenjem oderuha, I rrštevajočega denar. Strast k portretom je on marjivo skrival pred vsemi, nemara radi tega, ker ae je rodila v njem vsled njegove velike nesreče in občutljivosti. Leto, ali nemara še nekoliko poprej, po smrti svoje žene je Kamenka videl pri nekem antikvar-ju star portret, predočujoč Arte-mido; v licu Artemide je menil videti podobo svoje pokojne že- njegov atelje, izvzemši služabnice, ki je prišla dvakrat na dan, nastavljat samovar in podajat mu čaj. Služabnica mu je vsakokrat svetovala, naj pozove zdravnika, toda boječ se stroškov, ni se mogel umetnik odločiti za to. Naposled je popolnoma oslabel, nemara radi tega, ker več dnij ničesar ni del v usta razun čaja. On vrhu tega ni imel veselja ni jesti, ni delali, ni živeti. Njegove misli so bile blede in vele kakor listje, katero je gledal skozi okno, strinjajoče se popolnoma z mračno, turobno jesenjo, blatom in svinčeno mračnim nebom. Da, ni ga bolj bridkega Časa v živ Ijenju, kakor ta, kadar se človek popolnoma prepriča, da je izvršeno vse, kar je mogel izvršiti, preživelo vse, kar je mogel doživeti, da sedaj nima ničesar več iskati v življenju. V teku poslednjih let je Kamenka s tajnim strahom priznaval, da se je izčrpal njegov talent. Sedaj je bil prepričan o tem, bolestno razmišljajoč, da ga naposled celo umetnost zapusti na veke. On ni še pričakoval smrti, ni pa tudi verjel v popolno ozdravljenje. V mračni duši umetnika ni bilo iskrice kake nade. Če si je rejalo tolik turud, koliko truda gleda naglo pred seboj v svetlem bi ga še le stalo, pripraviti si to ple vode! Usmiljena sestra bi vse to opravila z dobroto, usmiljenim oreolu znan, vedno ljubljen obraz svoje žene. On skoči po koncu na postelji in iz njegovih prsij se sestram navadno. O, koliko lažje izvije krič, v katerem je bil zdrn-bi se mi prenašale bolečine v po- žen ves dolgč dobnem položaju. Revež je prišel s svojim premišljevanjem tako daleč, da je začel misliti o bolezni pod nad dolgčas, grenkoba in o bup poslednjih dolgih let. "Sonja, Sonja!..." On jo objame in pritisne k svo-; jim prsim, ona pa mu oklene ro- zorstvom usmiljene sestre, kakor! ke okrog vratu, o nečem zaželjenem in dobrem, j Svetloba naokrog pa je posta- ter se je celo čudil, da bi njega! jala vedno večja in večja____ mogla doleteti ta sreča. Zdelo se! "Ti nisi pozabil na-me", reče ne, pa je takoj kupil podobo. Ka- j sPJoh kaj želel,, je bilo jedino to, menka je s početka kupoval sa-1 nastalo lepo vreme in bi mo podobe Artemide, potem pa( so*nce veselo razsvetlilo njegov sorazmerno kako je naraščala j Vsako jutro, ko je služab- njegova strast, je začel zbirati *liea Prišla s čajem, jo je povpra-vse, kar je zaslužilo njegovo po- seva*: zornost. Človek, zguhivši ljubijo-' , kaj, al* se še ni zjasnilo s no bitje, mora se na nekaj navezati radi tega, da si s tem sploh omogoči obstanek. kake strani ?" " Taka megla je", je odvrnila ona, "da ljudje sami sebe ne vi- lli kdo, gledajte Komenka, bi! si mogel domišljevati, da je ta • . Bo,mk' zaslišavši tak odgovor, stari egoist in čudak nekdaj vne-! Je zaprl o5i iu lcžal nepremično to in strastno ljubil! Mogoče, ko'ceIe u.re* Na dvoru je bilo kakor bi mu ne bila umrla žena, bi mu j P°PreJ mrtvo tiho: samo kapljice tekli dnevi življenja lepše in jasnejše. Pa bodi temu kakor hoče, toda ljubezen je preživela v tem človeku čas njegove sreče, njegovo mladost in celo njegov talent. Pobožnost, ki se je v teku mnogih let spremenila že v navado. dežja so zamolklo zvenele v votlo vodu in ceveh, 01) treh popoldne je postalo tako temno, da je Kamneka moral prižgati svečo. Ker je bil zelo slal), se je navadno močno trudil ______tem- S početka, predno je stegnil je izvirala tudi iz tega vira. Ne j k vžigalicam, je dolgo pre- da bi spadal k številu glonoko-1 mi5Ueval in zbiral moči, potem vernih ljudij, je Kamenka po1 i>a in mrzko stegnil ro- smrti svoje žene začel moliti za njo. To je smatral za jedini način, ki ga je podobno nevidljivi j niti družil s pokojnico. Očividno, ljudje liladne narave so sposobni, ko. PrižgavŠi svečo, je Kamenka zopet počival ter ležal nepremično do večera, do prihoda služabnice, molče poslušaje z zaprtimi ljubiti močno in vstrajno. IV žvenket kapljic v vodovod-smrti žene se je vse življenje Ka-,"''1 ceveh. Kaj čuden je bil ta-meiike, vse njegove misli, ovilo krat njegov atelje. Plamen sveče je osvetljeval posteljo in na njej ležečega Kamenko; blesk svetlobe je padal na glavo umetnika, pre-vlečno s suho in žolto, skoro poli-kano poltjo. Ostali del sobane pa je tičal v mraku, ki se je zgošče-val z vsakim trenutkom čedalje bolj. — Med tem pa se je tudi na dvoru čedalje bolj temnilo in čim temnejše je postajalo, tem bolj so se oživljavale solie,, ozarjene z bledo-rutlečkasto svetlobo. Plamen sveče, plapolajoč, se je se- okrog spomina na njo ter živelo v njem, podobno rastlini, srkajoči svoj sok iz panja, na katerem je vzrastla. Toda človeško bitje, hraneče se s strupom spomina na nenadomestljivo zgubo, hira in vene. Če bi Kamenka ne bil ume-teljnik-podobar, verjetno, ne bil bi preživel te prevelike zgube. Njega je rešil poklic: po njeni smrti je sklenil umetnik, postaviti ji prekrasen spomenik. Koneč-no, nepotrebno je celo pojasnjevati. da mrtvim ni mnogo mar za daj ponižal, pa zopet povišal, in spomenike; toda Kamenka je ho- v tem fantastično trepetajočem tel izgotoviti nekaj za svojo So-j blesku so se tudi podobe, kakor njo, in delal je spomenik več s se je zdelo, dvigale na shujšane-srcem nego z rokami. Trud ga je ga podobarja, ki jih je ustvaril, vedril, in samo njemu se je imel! In resnica, na njegovem licu je —1....." A 1— --------- že bila videti otrpnelost smrti. Samo časih pa časih so se zasane-le ustnice bolnika slabo gibale; nemara je molil ali proklinjal svojo osamelost in neznosljivi žvenket meglenih kapljic, ki so ga dražile ves čas njegove bolezni. zahvaliti, da v teku prvih mesecev Kamenka ni prišel ob pamet, marveč se spoprijaznil s svojim gorjem. Ostal je razbit in nesrečen človek, toda umeteljnost je rešila umetnika. Na hvalo tej je živel še doslej. Ljudje, ogledovajoči na razstavah sobe in podobe, si cesto ne domislijo, da umetnik more služiti umeteljnosti častno ali nečastno. V tem oziru ni bilo moči Ka-nienki očitati: on ni imel mogočnih kril, bil je le srednje nadarjen ; vsled tega nemara tudi u-metnost ni mogla napolniti vseskozi njegovega življenja ter nadomestiti mu vse zgube. Zato pa je on močno čislal umetnost in se iskreno ukvarjal z njo. V teku dolgih let se on nikdar ni izneveril umetnosti, tudi je ni razža-lil. ne radi denarja, ne radi pohvale ali napadov. Tvoril je tako, kakor je čutil. V dnevih srečnega svojega življenja je Kamenka znal govoriti z drugimi o umetnosti, potem pa, ko so se vsi odvrnili od njega, je samcat v svojem ateljeju večkrat premišljeval o njej vzvišeno in blagonaklonje-no... Smatral se je popolnoma samotarja ter ni videl v tem nič tujega. Občevanje z ljudmi ima svoj zakon, po katerem se posebno nesrečneži izključujejo iz družbe; vsled tega se jih poprimejo lastnosti, pokrijejo jih nedostatki, uprav kakor se kamen, odvržen Enkrat na večer je .prišla služabnica k njemu nekoliko vese-lejša, in radi tega je bila dokaj zgovornejša nego navadno. "Toliko dela imam, da komaj dvakrat na dan utegnem pogledati k vam. Kaj, ko bi vzeli k sebi usmiljeno sestro: ona vam bo stregla zastonj, a to dokaj bolje nego vsaka druga." Kamenki je bil nasvet služabnice všeč, toda on, kakor vsi zdraž-ljivi ljudje, je imel navado, nasprotovati vsemu, kar so mu svetovali drugi, in v tem hipu v to ni privolil. Toda ko je služabnica odšla, je začel nehote premišljevati o tem. "Usmiljena sestra!... To je res! Ne stane ničesar, koliko pa ima človek od nje ugodnosti, koliko pomoči!" Kamenka, kakor vsak bolnik, prepuščen sam sebi, je izkušal dokaj nezgod in nepri-jetnostij, boril se je s tisočerimi manjšimi potrebščinami, ki so ga mu je, da ko bi prišla k njemu u smiljena sestra ter prinesla s seboj nekoliko veselja in pomirje-nja v njegovo sobano, pa bi se tu- ona naposled; "zato sem prišla in izprosila ti lahko smrt." Kamenka jo je še vedno držal v naročju, kakor bi se bal, da mu di na dvoru zjasnilo, in te večno' niila prikazen zgine ob enem s to zveneče kapljice bi prestale, mu-! svetlobo. čiti ga. Naposled mu je jelo biti | "Pripravlejn sem umreti", re-J110' ki J*e obtožena, da je k žal, da se ni dogovoril s služabni- če, "samo da ti ostaneš pri me- r°dejka ukanila s svojimi golju-! Koledar za leto 1914 vse povedal. — Pri obravnavi prizna, da je ženo ustrelil, trdi pa, da ni imel prvotno tega na-1 se že marljivo tiska in bode leto« mena. Zločin je storil v silni hip-' obširnejši nego je bil dosedaj. ni jezi, ki ga je prijela, ker mu ;0bsezal bode razne zanimive žena tudi na zadnje prigovarja-i kfatke P°vesti, obilo slik Ln dru-nje, naj se poboljša in da naj gre' gil1 zanimivosti. Cena mu bode ž njim, ni hotela slediti, marveč kakor dosedaj 30 centov s pošto ga je hotela pobiti s kamnom. Po-; vred' eo o tej reči Približala se je dolga, mračna noč, in služabnica bi imela priti še le v jutro. Razumel je, da ta noč bo zanj dokaj težja od vseh poprejšnjih. Kamenka je jel premišljevati, kako je sedaj nesrečen, in v nasprotje njegovi sedanji revščini so mu stopila živo pred oči minula srečna leta. In Ona se nasmehne krotko kakor angelj in snevši jedno roko z njegovega vratu pokaže navzdol ter reče: "Ti si že umrl, poglej tjekaj!" Kamenka pogleda, kamor mu ona kaže, in tam daleč pod seboj skozi veliko okno zagleda notranjost svojega ateljeja, mrač- kakor poprej misli o usmiljeni nega in osamljenega. Tam je le-sestri, tako so se sedaj spomini o 1 žalo na postelji njegovo truplo s preživelih dnevih sreče zvezali v {široko odprtimi usti, ki so bila njegovih oslabejih možganih s. na bledem in žoltem licu podob- hotel. Kdor se je hotel k svetni- roiniiii so vprašanje glede umora zanikali soglasno, vprašanje glede uboja pa s G glasovi, na kar je bil popolnoma oprošečn. * * * Čarcdejka prod poroto. Pred porotnim sodiščem v Ko-vereto se je vršila zanimiva obravnava, ki je pokazala, kako babjeverni so ljudje še dandanes. Kot obtoženka je nastopila 29-letna krojačiea Cosetti iz Tura- ot ča- oji tijami več lahkomiselnih oseb. Cosetti je služila pred nekaj leti pri neki rodbini v Pndovi. V tisti hiši so se pečali s špirltizmom in ona je igrala kot dober medij veliko vlogo v krogu špiritistov. Tam se je seznanila z različnimi duhovi,* kateri so ji doma, ko se je vrnila, dobro služili. Etablirala se je kot vedeževalka in je klicala s svojo špiritistično mizico, ki je plesala pod njenimi rokami, svetnike ali pa hudiče, kar je kdo Upravxistvo Glas Naroda. POZOR, ROJAKI! | Tem poto.n nasanjam, da j imam naprodaj mi:-.-.o rodovitne zemlje ;;a ^Vilk^Iu in Green-wootlu. AVif. Toiej, katerega v<_-jse'i farma nje, naj se obrne naravnost na -uvmo. !:•. i jaz imam poleg obdelane tu ii mn^go neobdelane ze.nije za piodati. Gregor Selišknr, I Grcenv.'ood, Wis. oglas. podobami o solncu in toplem ble- na črnemu rovu. In zrl je na to sku lepega vremena. Začel je mi- shujšano telo kakor na nekaj nje sliti o svoji pokoni ženi in se pogovarjati ž njo. Kamenka je tako delal vsikdar, kadar mu je bilo posebno slabo. Naposled se je u-trudil, začutil veliko slabost ter zaspal. Sveča, stoječa na ponočni omarici. je počasi dogorevala. Rudeč-kasta njena svitloba je še neko-likokrat zaplapolela v modro-si-vem blesku, na to pa je ugasnila. V sobi je zavladala črna tema. A med tem so na dvoru neutruje-ne kapljice enakomerno težko in otožno padale po vodovodnih ceveh, kakor ,bi zbirale va-se mrak in vso tu go pri rode. Kamenka je dolgo spal lahko in sladko spanje; ko pa se je prebudil, se mu je zdelo, da se v njegovem ateljeju godi nekaj nenavadnega. liramornate solie in gips so se jele beliti. Široko beneško okno se je vedno bolj in bolj žarilo od svetlobe. V tej svetlobi zapazi Kamenka sedeti nekoga pri svoji postelji. On široko odpre oči ter jame opazovati: bila je usmiljena sestra. Sedela je nepremično s po-bešeuo glavo, obrnjeno nekoliko proti oknu. Roke je imela sklenjene na kolenih; očividno je molila. Bolnik ni mogel videti njenega lica; razločno je opazil samo njeno belo čepieo in temni plašček. Srce mu je prestrašeno udarilo; v glavi so se mu rodila različna vprašanja: "Kedaj je mogla služabnica pripeljati semkaj usmiljeno sestro ? Kako je prišla sem ? Na to si je domislil, da je to le prikazen vsled njegove onemoglosti, in za-tisnil je oči... Toda čez minuto jih zopet odpre. Usmiljena sestra je sedela na prejšnjem mestu nepremično, kakor zatopljena v molitev. Čudni občutki groze in velikega veselja ga prevzamejo, da so mu kar lasje stopili po koncu na glavi. Nekaj je z nepojmiljivo močjo vleklo njegov pogled k temu bitju. Zdelo se mu je, da jo je že nekje videl, toda kedaj in kje — tega se ni mogel spomniti. Prevzela ga je nepremagljiva želja, videti jo v lice, toda bela čepica mu je isto zakrivala. Kamenka sam ni vedel, čemu ni smel spregovoriti ž njo, niti se dvigniti, ali celo dihati. Čutil je samo, da ga prevzema čedalje večji strah in radost in z začudenjem je premišljeval: kaj to pomeni?.. Med tem se je popolnoma zdanilo. In kako čudovito jutri se je porodilo tam na dvoru! Nepričakovano, brez vsakih prehodov, se je ukradla v njegov atelje močna, radostna, iskrena svetloba ka-koršna se pojavlja samo spomladi, v dnevih cvetočega maja. Valovi zlate svetlobe so se enako povodnji dvigali ter napolnili sobano; mramor se je vtopil in raztajal v tem blesku, stene so se stopile in zginile v njem, in Kamenka se je nenadoma videl v neopredeljenem, leskeeem pro-stranstu. Opazil je, da je jel beli cepec usmiljene sestre izgub- mu popolnoma tujega. No to, trenutek pozneje, se je jelo vse to izgubljati izpred njegovih očij za to. ker ju je obkrožajoča svetloba, kakor grana od nadzemelj-ske moči, drvila nekam. .. v brez-končnost... kom, so govorili potom mizice z Cenjenim rojakom priporočam svoja NARAVNA VINA ii najboljšega grozdja. Lanski rdeči Zinfandel 3,ri4 njim svetniki, kdor pa je zaupal !gai.. Riesling 40^ gal. Vino od leveč hudičem, temu je postregla ta 1911. Zinfandel 40^ gal.; belo Cosetti s hudiči. Od nekega moža je dobila 800 K, ker je dosegla s dražile in mu presedale. Večkrat j ljati vedno, bolj in bolj in bolj je z leno pobešeno glavo ležal po svoje okrajee, tajati se in razli-eele ure, predno je mogel zbrati. vati se v nekako nežnd srebrno moči in popraviti si vajšnico. Ne-1 meglo, spreminjajočo se istotako koč ga je po noči prevzemal smrt- v iskrečo svetlobo, ni mraz in on bi bil drago plačali Usmiljena sestra počasi obrne Izpred sodišča. Nesrečni zakon. Pred graškiin porotnim sodiščem se je končala že druga obravnava, ki nam kaže žalostne posledice družinskih sporov, sliko nesrečnega zakona, v katerem pripravi žena svojega moža, ki jo ljubi, s svojo razuzdanostjo, nemarnostjo in s svojim skrajno nesramnim izivanjem in prezira-njem tako daleč, da pograbi ta za samokres in napravi konec neznosnemu življenju s tem, da v skrajni jezi ustreli svojo ženo. Krojač Karel Wohlschlager se je seznanil 1. 1910. s svojo sedanjo ženo, rojeno Napol v Gleinistiitt-nu. Še isto leto jo je poročil. Prvo leto sta živelo srečno in zadovoljna drug z drugim. Ko se je pa Wohlschlager koncem decembra 1. 1911. preselil, se je žena popolnoma spremenila. Začela je za nemarjati gospodinjstvo in pohajkovati. Kljub moževim opominom se ni poboljšala, marveč je postala še slabša. Začela je poha-iati v slabo družbo, začela je piti in se pečati s drugimi moškimi. Nastal je razdor v zakonu in prepir in končno tudi pretep sta bila na dnevnem redu. Kmalo nato je žena pobegnila in se nastanila pri svojih bivših rediteljih v Pistor-fu. Odtam je šla parkrat služit, ni pa nikjer obstala, ker ni bila za nobeno delo. Poleg tega je pohajkovala z moškimi, katerih je imela več v Gradcu. Ko se je vrnila v Pistorf, jo je mož nagovarjal, da naj začne drugačno življenje in naj se vrne k njemu. Žena mu je sicer obljubila, da se vrne, toda prišla ni. Dpe 17. junija jo je mož zopet obiskal s trdnim sklepom, da jo spravi s sabo. Ker je ni našel doma, bila je na nekem bližnjem travniku, je pregledal njeno posteljo, kjer je mislil, da bo našel svojo sliko. Našel pa je msto slike cel zavoj lju-bavnih pisem od več moških, katerim se je izdajala žena za neporočeno. Mož je pisma shranil, vzel gospodarju samokres in se napotil ženi nasproti. Bil je zelo razburjen, vendar pa je kljub temu sklenil, da ji vse odpusti, če se vrne k njemu in če se poboljša. Sešel se je z njo ne daleč od vasi. Takoj se je vnel prepir in končno pretep. Žena je pograbila debel kol in hotela udariti moža po glavi. On je udarec odbil s palico. Kmalo nato je ona stekla v gozd, on pa za njo. Zvečer so našli ženo v gozdu, kakih 100 m od ceste mrtvo, mož pa je bil takrat že pri orožnikih. Ko je dohitel ženo v gozdu jo je podrl na tla in trikrat vanjo ustrelil. Obležala je zadeta od dveh krogel, katerih ena ji je prodrla sree, druga pa hrbet ter je bila na mestu mrtva. Mož pa je tekel najprej v gostilno, kjer je spil vrček pive, in na . to naravnost k orožnikom, kjer je vino Riesling 45 gal. gova sestra v samostan. Od neke j $12, 10 gal. $25. žene je dobila 380 lir ifi cao ov-j Vino pošiljam po 28 in 50 gal. co, ker so vzeli njeni hudiči v j Vinarna in distiUerija blizo po-varstvo njenega sina v Ameriki, staje. Od neke druge žene je dobila 180 kron, ker je izprosila od svojega hudiča, tla ji niso umrli mož in otroci, katere je imel hudič že na piki. Podobnih sleparij je napravila še več. Obtoženka vse to prizna m trdno veruje v Pošljite vsa pisma as: S. Jakše Vinery, Box 161, Santa Helena. Cul. duhove. V ti veri je tudi delala in ljudem pomagala, zahtevala ni od nikogar plačila, kdor pa ji je kaj podaril je pa pač vzela. Na podlagi pravoroka porotnikov je bila Cosetti oproščena, državni pravdni k pa je prijavil ničnostno pritožbo. POZOR ROJAKI! Ivcdor izmed rojakov ima do-svoje'kiti denar iz starega kraja, naj LISTNICA UREDNIŠTVA. Vse dopisnike opozarjamo, da naj pišejo dopise s črnilom in na eni strani lista. Stavca re more nikdo sili-ti, da bi stavil s svinčnikom pisan rokopis. naj naznani naslov dotične osi'b1, ki mu namerava poslati denar. Mi ji pošljemo našo poštno položnico z naročilom, denar potom iste vplačati pri poštni hranilnici; tako vplačani denar dobimo mi tu sem brezplačno. Kedor želi dvigniti pri hranilnici ali posojilnici naloženi denar, naj nam pošlje hranilno knjigo, denar mu preskrbimo v najkrajšem času. Tudi za dobavo dedščine ali dote naj se rojaki vedno le na nas obračajo, ker bodo vedno ceno in točno postrežem. Frank Sakser, S2 Cortlandt SI.. Nt:v.- V.-rl br o, N.Y. EDINA SLOVENSKA TVHDKA, ZASTAVE, REGALIJE. ZNAKE, KAPE PEČATE iN VSE POTREBŠČINE ZA DRUŠTVA IN JEDNOTE Delo prve vrsto. Cono nl,T!«': Našega časa u«* • dna. ntHraiuna sleparija ču-/.ne Johance iz Vodie je vzela listen kome. Naposled je bil še l*> nam puliti«-in» nasproten list inilj. n. priobčiti »»varilo in i»ri-1 iaiiie ila M« bili čudeži te .JO-j kradel — jaz ki sem študiral >podnjo gimnazijo." Hodil je pa toliko časa v razrede, da bi v tem času lahko končal spodnjo gimnazijo. Ta tiček mora imeti še kaj več na vesti. Slovenski rcjak v Srbiji nevarno obolel. Iz Uelgrada poročajo "Slov. Narodu", da je naš rojak, k'.ist«»> "Narodnega muzeja", dr. u slepai tja. Oni list J« i ... ... . ,. ' . . INiko /uiiatue nevarno obolel, lz- K;ik'»r je v obet- znano, i ... J . . . , . . .. , •• pomnijo.- svoj posel, je zaunje 11 « MS razkrili- sleparije. 1 J . J 1 J . , , , . nieseee proueeval z ant ropoloske- l«' neka Ivanka Jerov-«* ' r je žena pobegnila k viničarki A. Kunčičevi in pri njej ostala. Dne 4. julija je pa Lenarčič, ko je prej cel dan pil in zvečer vso že nino obleko razsekal. ponoči za-žgal viničarkino kočo, ki je do tal pogorela in sta se obe ženski koma; še rešili. Sodišče je Lenar-tiča obsodilo na 5 let težke ječe. Fcžig iz koristolovstva. Zaprli so mariborskega mesarja in gostilničarja Josipa Kirbisch in njegovega brata mesarskega pomočnika Konrada Kirbisch, ker sta na sumu, da sta zažgala Kir-bisehevo hišo v Vozenieah, da bi dobila veliko zavarovalnino. Kirbisch je kupil to posestvo pred enim letofli; nedavno je hišo in pridelke zavaroval skupaj za 44 tisoč kron, dasi je bila vrednost neprimerno manjša. Dne 17. sept. nato je hiša pogorela. Veliko o-koliščin je pričalo, da je Konrad Kirbisch sam hišo zažgal. Zato so oba brata zaprli. Berač z revolverjem. K posest-nici Frančiški Rus v Dolah pri Brežicah je prišel te dni beračit Fran Bivic. Ker mu ni hotela ni- česar dati, je potegnil revolver in jo ustrelil v leve prsi, da se je smrt none varno ranjena zgrudila kov — so ga lahko rabili. Že pred časom pa je začel bolehati za je-tiko in ta bolezen ga je sedaj tako napadla, da bo izgubljeni mož gotovo kmalu umrl. Svcjega brata ustrelil. Brata Ivan in Juro Pecan iz vonjanske okolice sta se že dolgo časa zelo sovražila. Bila sta si gorka in vsak je čakal prilike, da se znese nad-drugim. Ju ta prilika je prišla. Oba sta namreč bila povabljena na neko sedmino. Tam sta se radi malenkosti sprla in sta se tako razgrela, da je Ivan potegnil revolver in ustrelil brata. Potem pa, ko je to storil, se je hladno poslovil in se javil pri orožnikih. Pasja steklina. V Piranu je u-griznil očividno stekel pes 10 let staro deklico Bruno Predonzani, ki so jo takoj poslali na Dunaj v Pasteurjev zavod. Na stekJegjr psa pa so vprizorili lov in konje-derec je ubil psa, a zdravega, kajti stekli je bil ušel. KOKOŠKO. Albancem vile — koroškim rojakom pa še ljudskih šol ne! List "Kreie Stimmen" poroča, da se na stroške Avstrije vzgajajo si- .... „ .novi albanskih rodbin v avstrij- na tla. Nato ji je berae potegnil skih uajodli-.nejših zavodih. Le_ iz žepa denarnico in zbezal. Stre- tog so tmli im fttpn-kHlfd Mazi "J" ««« N* jih je pri m Not ranjih Ljubljanici a i jev, kak' lin. Ma/ dokaza i . je t ud 4: Umrla je v Ljubljani v Leoni-šču .Marija Majcen, rojena Zupančič. posestnica iz Mokronoga. Pokopali so jo dne 1. okt. v Mokronogu. Električno razsvetljavo namerava vpeljati mestna občina v Kranju ter v ta namen izrabiti svojo vodno moč. Občinski za-stop j«- v svoji zadnji seji sklenil nadaljevati že svoj čas začeto ak-eijo za pridobitev koncesije. Za 7M prevažanje "»."> I napravo se najame posojilo, e Andrej Petelin' Pes sušen samemer služkinje, i je dovolil le 4'J I kupec Janez j rdi moral nastopiti todišču na Vrhni-i doka/al, tla je bilo •Aejev, dasi ravno je u prisegel, da jih je 26 let stara Marija Bučar, služkinja pri portirju tobačne tovarne Karolu I^avrenčiču v Ljubljani, je «lne 2<>. sept. ponoči odprla pli-novo cev in se hotela s plinom zadušiti. Dobili so jo v sobi nezavest xo. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer se je zopet zavedla. Bu- lla ne till! gič jm> krivem prisegati, fieitosclcc železniški delavec. Sest ošolea Rudolfa Srebot njaka iz Kandije je oče z drugimi otro-ei odslovil iz hiši-, češ, na] si zasluži denar, ker on za njega ne žnjev. Sodišče ga bo ičilo. da ne sme dru- čarjeva pravi, da se je hotela u-smrtiti vsled bojazni, ker je nekoga ovadila pri sodniji. Krasti sc zepet začeli. V noči 20. sept. so vdrli neznani uzmo-viči v zidanico Janeza Judeža in v zidanico Ane Judež v Velikem bo več skrbel. Rudolf je šel za te- Orehku. Odnesli so več škafov aka k zgradbi železniee. Akor- mošta ••portugalke", steklenic in dant mu je končno dal sestavljati škarij. Tatovi so razbili plačilne list.-. Alojziju Ormm iz vrata. Na več drugih krajih v go-Kač j«* dolin.- pa to ni bilo všeč in ' pa so se zgodile enake tatvi-ie dejal, da mu je Srebotnjak ' "e ali pa poizkusi. ■ majhno dnino zapisal. Treščil Najstarejša lipa v novomeškem j.- Srebo*njaka /. železnim loncem | <«raju. Na Trški gori sta dve lipo -lavi. Razklal mu jo je do ko-' l»i v premeru 170 cm in 190 cm. St. in do levega ušesa. Po deja-'Te veliko let stare lipe so naj več -Grm izginil neznano ^^ in najstarejše v novomeškem 'okraju. Eno teh lip je dne 18. septembra veter vrgel. Strela je udarila v hlev posestnika Janeza Hubada v Zapogah. Omamila je zivmo, katera je pa kmalu prišla k sebi. Enega prašiča je moral posestnik takoj zaklali, ker je bila nevarnost, da mu pogine. Slučajno sta bila v tem času na hlevu sinova omenjenega posestnika katerim se pa k sreči ni ničesar hudega pripetilo. nju pa je kam. Novomeški cvet "Čampa". 17- letni dečko Fran Kondrič, iz v ose -ka sin, je mlad človek, napram mladosti pa je zelo izprijen. Učil sc je že raznovrstnega posla. Ko-nečtio si je izvolil kavarno. A tudi tega posla se ni izučil. Odkar je prišel iz Ljubljane, kjer se je hotel tega posla naprej učiti, je tu vprizoril mnogo manjših tatvin. Dne 24. sept. so mu prišli na sled, ko je prodal neko uro hlapcu Itendoliču. Ta Rendolie, ko je izvedel, da je ura ukradena, jo je izročil žandarmeriji. Povedal je pa tudi, da ima Kondrič še druge j ferožje Vointsberg-Koflach, §e je reči, .verižico, prstan, raošnjičke vdrla preinogova plast in ubila in cigaretno dozo — srebrno — j rudarja Filipa Krauserja in Fra-tudi te stvari je od njega dobil na Kostanjška. za majhen denar 2 K 40 vin. Zad-j Merilec in požigalec. Dne 25. nji čas so s*' večkrat izvršile tat- gr-pt. je stal pred mariborskimi vine v gostilni pri Tučku in v' porotniki 421etni Fran Lenartič, hlevu ter v šupi Fiehtenmanovi; kočar v Murskem vrhu v SI. go ŠTAJERSKO. Nesreča v rudniku, V premo-gokopu Rosenthal, rudarsko o- PfelMORSKO. Glavni urednik "Edinosti" v Trstu. g. Makso Cotič, je te dni odstopil od glavnega uredništva. Priporočljiv ženin. 27 let stara Marija Jacuzzi v Trstu je dobila ženina v osebi 31 let starega Kan-dida Portinarija, seveda čednost-nega regnicola. To se pravi, rojak se ji je ponudil za ženina in ker ji je obljubil zvezde z neba, ga je sprejela odprtih rok. Za ženite v pa je treba marsičesa in Jtako mu je nevesta dala par desetakov, s katerimi je odšel on v Italijo, da "ugladi pot v zakonski jarem'*. Portinari pa najbrže ni gladil poti, ampak je denar zapravil in sedaj ni o njem ne duha ne sluha. Briljanti ukradeni. Policija na Reki je bila obveščena iz Budimpešte, da so neznani lopovi ukradli blizu postaje Fraiburg z vlaka kovček z oznako M. R. in ga odnesli. V kovčeku je bilo briljan-tov in nakita za 100 000 K. Oni. ki najde tatove, dobi oodstotno vrednost za najdenino. Kolera v Pulju. Zbolel je na cesti delavec Kubeš na koleri sumljivih znakih. Prepeljali so ga v izolirno barako deželne bolnišnice. Na odredbo občinskega zdravnika so pa tudi dva strežnika v bolnici izolirali, ker sta prišla z bolnikom na cesti in pri prevozu v dotiko. Uslužbenci puljske državne policije so napravili na politično oblast vlogo, v kateri se vsi pritožujejo zoper vodjo puljske drž. policije dr. Mlekuža. Pa menda vendar ne bo prišlo do policijskega štrajka, kar bi v Pulju, v mestu raznih posebnosti, ne bilo nič čudnega. Samcmor. Na poti, ki vodi na pokopališče v Pulju, se je zastrupila 251etna Vascotto. Prepeljali so jo v deželno bolnišnico, kjer ji pa ni bilo mogoče več pomagati in je na učinkih strupa umrla. Vzrok samomora je neznan. Isti dan se je hotel zastrupiti tudi neki delavec, Gorlatto po imenu. Prepeljali so ga v groznih mukah v bolnišnico. Kot vzrok se navajajo slabe družinske razmere. Morilec Fodranzperg na smrt bolan. Javnost se še spominja na grozni zločin Fodransperga, ki je bil dne 26. avgusta 1908 umoril najzvestej-šim podanikom, katerih očetje in očetov očetje so na neštetih bojiščih prelivali kri za vladarja in državo, pa niti ljudskih šol ne privoščijo. Ali je to pravica? Avstrijska delegacija bo glede na ta škandal v parlamentu gotovo nastopila, kakor bodo tudi krogi, ki ne razumejo, čemu naj Avstrija zapostavlja najprimitivnejše kulturne potrebe svojih lastnih državljanov. da zadovolji albanske rokomavhe, ki so notorieno veliki lenuhi in Avstrijcem bodo za vse to še fige# pokazali. Fcžar. V Pirku pri Celovcu je pogorelo celo gospodarsko poslopje in velik kozolec, last posestnika in mesarja Dovjaka. Zgorelo je tudi M ovac. Hišo so rešili. Kako je nastal ogenj, še ni znano, izključeno pa ni, da je bil podtaknjen. Požar so pogasili domačini sami, ker ni mogla priti vsled krajevne lege do pogorišča nobena požarna bramba. Obesil se je v Št. Rupertu pri Celovcu 301etni mizarski pomočnik Cel est in Kinast. Mož je izvršil samomor vsled nesrečne ljubezni. Pogorela je po domače Urkova kmetija dne 17. sept. na Viču pri Spod. Dravogradu. Posestnika te kmetije, Kurbeža iz Maribora, so zaprli na sodniji v Št. Pavlu. Tudi brata, ki je bil oskrbnik posestva, iščejo, ker sumijo, da sta sama zažgala. Krma in poslopja so bila namreč jako visoko zavarovana. Sledove divjih zveri so zasledili že tudi v Št. Lovrencu nad Dravogradom. Zveri so torej že blizu slovenskih posestev. PRIPOROČILO. Kakor vsako leto, tako bom tudi letos prodajal grozdje na debelo in drobno. Pravi naturni mošt iz grozdja bom razpošiljal v; posodah pol soda in celi sod. Lansko leto ni bilo grozdje tako fino kot letos, toda razprodal j sem ga eelih dvanajst železniških J kar, kar priča, da moja eena ni visoka. Vožnjo po železniei plača kupec sam, bližnjim mojim stalnim odjemalcem pa postavim grozdje' 4 na dom, ampak ne manj kot pol! tone. Rojakom se priporoča za obila naročila vaš slovenski trgovec Ivan Pa j k, L. Box 328, Conemaugh. Pa. (4x 7-1014,17—10) Kje je naju brat ANTON TOMA-SETICH? Doma je iz Dolenjega. fara Dreka (Dreeco), iz Slovenske Beneške. Pred 5 leti le bival v Chisholm. Minn., od-kjer je neznano kam odpotoval. Za njegov naslov bi rada zve-j dela njegova brata. Prosiva cenjene rojake, če kedo ve, kje se' nahaja, da nama naznani, ali naj se pa sam javi. — John To- ! masetich & Louis Tomaseticli, Box 152, Chisholm, Minn. ZAHVALA. Terezija Dolenc, ki je bila. ka-' 1702 E 21>th St OPOMIN. Zdolaj podpisani opominjam še enkrat vse one, ki mi kaj dolgu-[ jejo. da v teku 14 dni poravnajo svoj dolg Ako tega ne store, jih j bodem obelodanil v slovenskih li-j st ill s polnim imenom in tirjal jsodnijskim potom. M. Meden. _ _ .Lorain. Ohio.; kor že poročano v listu, pridrža- j------— — --| na na Ellis Islandu, ker se jo je j DOKAZANA RESNICA, sumilo nekega dejanja, katerega j če ste že gledali za svet vse ! pa ni zagrešila, se tem potom za-, povsod, zakaj bi ne prišli pogle ( b val ju je v prvi vrsti Mr. Hoft-i(Jat tje< kjer jc danes že velike j mannu "Avstrijske družbe za pri- j slovenskih farmerjev! Tam vidi seljenee" za pomoč, katero ji je te na ,voje kako ]epa po]ja blagovolil izkazati v njeni zadre-i s0 Tam govorite t svojim roja-: gi, drugič pa vsem, ki so se zanimali zanjo ter ji pripomogli iz zagate. Kie je moj brat MIKE PAVLE-T1Č? Doma je iz Prezida na Hrvatskem. Pred letom dni je bil v Chicagi in potem je bil njegov naslov: R. F. D. R. IT., P. O. Maslial. Tex. Če kedo izmed bratov Slovencev ali Hrvatov ve za njegov naslov, naj mi ga naznani, ali naj se pa sam javi. — Emilie Pavletič, 2149 Halsted St., Chicago, 111, (11-15—10) SV* Trgovec z zlatnino M. POGORELO, 29 E. Madison St. — Room 1112, Chicago, HI. Opomba: Pazite na oglas v sobotnih številkah. Kje je moj brat ANTON YO-LAITS? Cula sem. da .je trgo-ee nekje v Bo/.niji. Jaz Josipi-na Volaits njegova sestra sem sedaj*omožena v Leadville, Colo., in i»i rada kaj zvedela o njem. Prosim cenjene rojake, če kt do kaj ve, da mi javi. — Mrs. M. J. Zal ar, 221 S. Pine St.. Leadville, Colo. (11-17—10) i NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim našim naročnikom in ostalim rojakom v državah Montana in Wyoming naznanjamo, da jih bode v kratkem obiskal naš posebni zastopnik g. ROBERT ROBLEK, kateri je pooblaščen pobirati naročnino za naš list in knjige, kakor tudi za vsa druga v našo stroko spadajoča dela, vsled česar ga rojakom v omenjenih državah kar najtopleje priporočamo. Upravništvo "Glas Naroda". kom farmerjem, pa ga vprašate , PRVA HRVASK0-SLQVFNSKA NAZNANILO. Tem potom naznanjam rojakom v Minnesoti, da prodajam lote v Duluthu, Chisholmu in drugih mestih v Minnesoti. Rav-notako imam na prodaj več sveta v Oliver Township, Wis., ter mnogo najboljših farm in tudi hiš po Range. Zaeno pa tudi naznanjam, da sem pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda". Rojakom zagotavljam, da bode zgodile so s«1 večkrat. Teh tatvin | rieah, radi požiga. Lenartič je:in razkosal francosko pevko Lu-sta izprva bila osumljena lilnp^c hud žganjar in nasilnež. Poleti 1.'cienne Fabris in vrgel kosce nje NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim našim naročnikom in ostalim rojakom v državi Pennsylvania naznanjamo, da je naš posebni zastopnik za to državo splošno znani rojak g. MTKE BAMRICH, 929 Talbot Ave., Braddcck, Pa., kateri ie od nas pooblaščen pobirati naročnino za naš list in knjige, vsled česar ga rojakom najtopleje priporočamo. Upravn. "Glas Naroda". vsakdo z mojo postrežbo zadovoljen. Pojasnila na vsakovrstna vprašanja dajem rojakom rade-yolje, naj si bodo že pismena ali o vsem. Tam se lahko na svoje oči prepričate, kako lepa polja so si napravili farmerji v teku eue^ ga ali dveh let. Tudi tisti, ki sc se naselili letos gori, imajo že polno obdelanega in vse raste, da ne dobite zlepa takega polja, pa gre ste lahko kamor hočete. Pridite zdaj pogledat, pa se bodete čudili, kakšna polja «0 napravili naši pridni farmerji v teku paT | mesecev. In skoro vsi so začeli e ; tako majhnim denarjem, da bi ne shajali nikjer kot shajajo tam, kjer t resnici raste vse, da človeka veseli, kamor pogleda. Tam se boste lahko prepričali, da je pol no studencev, zdrav, gorak kraj, ki nikdar ne trpi od suše. Pridite in prepričajte se samit Mi ne po šil jamo velikih hval v javnost, j ker veljajo veliko denarja, pač j pa sporočamo javnosti, da so vsi naši farmerji sadovoljni in to je glavno. O vsem drugem pa se prepričate sami lahko, Če pridete do nas, pa gremo skupno pogledat. Tam lahko pogledate in po-izveste vse od svojih rojakov far merjev, pa se bodete kmalu pre pričali, da se ne hvalimo lami, nego da nas hvali zemlja, kraj in naši farmerji. Pridite, dokler je prilika, do kler morete še kaj kupiti 1 Ne odlašajte na jesen in pomlad, am pak pridite zdaj, da ne pregleda ustmena. Pišite torej še danes,; te samo zemlje, ampak tudi, da ^ ali se zglasite pri meni na Min ne- vse izvrstno raste in vse bogato ! I sota Ave., Gilbert, Minn. j obrodi. Krže Mladič Land Co., | S spoštovanjem se priporočam s 2616 S. Lawndale Ave., Chicago, Louis Vessel, ' 111. Pišite in pridite vselej na ta j J P. O. Box 337, Gilbert, Minn, naslov in nikamor drugam ne. tr OVARNA TAMBlMiC V AMERIKI priporoča se vsem Slovenskim tun-buraskim zborom, kakor tuJi posameznikom. ki ljubijo tambuie. V tej tovarni se izdelujejo tambure po naj novejšem sistemu in n&jp?pclnei-»ih umetniških načrtih. Okrašene 85 z biseri in vsakovrstnimi rolanii. Velika zaloga vsakovrstnih godal in najboljših t^ra-mot'.>nov tur tinih sloveuskih p!ošč i. t. d. Veliki ilustrova-ni cenik s slikami pošljem vsakemu za>tonj. Ivan Benčic 1327 E. 40th Street, CLEVELAND, OHIO. __*__*_m » m m Josip Scharabon blizu Union postaje 415 West Michigan St., Duluth, Minn. Pošiljam denar v staro do- JJ movino in prodajam paro-brodne in železniške listke. -9—»—•—•—#—9—*—r t pivovarne in neki postil j on. Oba j 1902 je s kuhinjskim nožem za so zaprli, a končno »o ju izpust sli klal svojo prvo ženo Marijo, roj. 11 a svobodo. Kdo bi si bil mislil. I Plohi, in bil za to obsojen na 8 da j»> tat v taki bližini. Čampo so ]et ječe; odsedel je le 6 let in bil zaprli, seveda 011 vse te tatvine, • nato pomiloščen. Domov prišedši za katere ga ukradene reči izda-.se je zopet oženil. A kmalu se je jo, prizna, druge pa zanika. Pri tudi z drugo ženo začel prepirati aretaciji se je vedel zelo oblast- in io v pijanosti grdo zlostavlja- no. Rekel je: ".laz nisem nič u- ti, da je morala večkrat pred njim nega trupla v morje v Trstu. Dobili so morilca kmalu, ker je stalo na ovoju njegovo ime, in 3. aprila 1909 je bil obsojen na smrtno kazen. Vesala pa mu je cesar odpustil, vsled česar so poslali morilca v Koper, kjer bi imel odsedeti 20 let ječe. V ječi se je Fodrans-perg zelo pokoril; bil je neizrek- PROŠNJA. Rojak Jakob Vertin, kateri se nahaja že več let v bolnišnici državnih zaporov v Deer Lodge, Mont., prizadet od mrtvouda na levi strani, upa biti v kratkem pomiloščen po governerju v Helena, Mont. Radi njegove bolezni ne bode nikdar več mogel hoditi. Je brez denarja in vsake pomoči. Zato se obrača do svojih rojakov s ponižno prošnjo, da mu vsak po svoji moči pomagamo vsaj toliko, da si nabavi voziček, s katerim se bode mogel voziti od hiše do hiše zadnje ure svojega obupnega življenja. voziček stane okrog $100. Torej če naberemo v 100 slovenskih naselbinah po $1, smo mu pomagali in nam se pa nič ne por na. Rojaki, usmilimo se reveža, kateri je že preveč pretrpel za svoj nepremišljen greh. Vsak najmanjši dar bo hvaležno sprejet. Darove pošiljajte na uredni Stvo Glas Naroda. I i i i i i i i i 1 i Največ denarja iz Amerike Btlaga se ▼ MESTNI HRANILNICI LJUBLJANSKI v Ljubljani v Prešernovi ulici št. 3, Kranjsko. Denarni promet koncem leta 1912 ie znašal nad] . Hranilnik vlog nad 42 milijonov kron. Sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po 66O milijonov kron. Rezervnega zaklada nad 1,300.000 kron. 41la0|o brez odbitka. Nevzdignjene obresti pripisuje vsakega pol leta b kapitalu. Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar. Za varnost vloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občina ljubljanska t vsem premoženjem in vso davčno močjo. Izguba, vloženega denarja je nemogoča« ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c. kr. deželni vladi izključena, vsaka špe-lculadja » vloienim denarjem. Zato vlagajo v to hranilnico sodiiča denar mladoletnih otrok in varovancev, župnišca cerkven, m občine obfiosld denar. Tudi iz Amerike se nalaga največ denarja v to hranilnico. Nal dopisnik v Zjed. drŽavah je že več let frank: sakser, 82 Cortlandt St, NEW YORK. 6104 St. Clair Ave., N. EL, CLEVELAND, 0. Hk_ '__^. ,. -> _ .- " iiBjitoi _ ilr-tiitfiifiiiir —: • ■_ . ii'iinhTianiiiiiir— V_:_:_ ____:_i_;__ GLAS NARODA, 14. OKTOBRA, 1913. ^j1 1---------------------- j 9 , _ # SLOVENSKO ZAVETIŠČE. j ? Skrivnosti Pariza- y.....................—j - - - — ^ ^ ^ GULVN1 ODBOB: Slika iz nižin življenja. Ppiaal Eugene Sue. — Za "Glai Naroda ' priredil J. T. ^ V V ^ V ^ ^ ^ (Nadaljevanje.) 4 4 je bil oeividno ponarejen. Nekaj črk s<> j<* i'JIV1 vrnila. Zaposljena. — Prav v**ael sem. madama Pipelet, da me radi vidite. — Prinesla bom samo dva kozarca: jaz in Alfred pijeva namreč vedno le iz enega. Ljubemu možu vse ono še enkrat bolj ugaja, česar so se dotaknila ženske ustnice. — No, madama l^ipelet, saj l>ova pričakala gospoda Alfreda, kaj ne 1 — Ali ostauete tukaj 1 — (V bi kedo prišel ? — Zanesite se name. Starka je odšla. Ko je bil Rudolf sam. je začel premišljevati po kako čudnem naključju je zopet prišel v bližino Rdeče Roke. Silno čudno se mu je ztb.lo, kako je mogel ostati Frane Germain več mesecev v hiši Učiteljevega sokrivca. V tem trenutku je potrkal na okno pismonoša in pomolil sko-;enj «lve pismi rekoč: — Tri sou! — Šest KOU. ker Sta dve pismi — je pripomnil Rudolf. — Eno je poštnine prosto. Rudolf je pl■ -.tirni tedni j" priš»-l sem nek pleskar, si ogledal prvo nadstropje, vpra>al za ceno in odšel. Kmalo nato se je vrnil z mladim in lepo oblečenim gospodom. Pleskar mu je rekel — komandant. — Ai je vojak ? Vojak' ie ponovila baba — toliko kot Alfred hišni upravitelj. — Kako mia'ite? — <>n pripada narodni gardi, ki je baje pri štabu: komandant mu je rekel samo zato. da bi se mu bolj prikupil. Ko je Komandant t mi ga poznamo samo pod tem imenom) vse pregledal, je rekel ple-tkarju : - Meni ugaja, vse drugo je Vaša stvar. — Da, gospod, komandant — mu j • odvrnil oni. Drugi dan je plačal pleskar stanarino la pol leta naprej. Kmalo nato so prišli delavci, razdejali vse, svilene preproge, ogledala in pohištvo: sedaj izgleda stano-anje tako kot kavarna najfinejša vrste. Ko je bilo vse gotovo, je prijel komandant in me vprašal: — Ali lahko upravljate stanovanje T Mene takoalitako ne bo velikokrat sem. če pa pridem, bom prej naznanil. — Da. gospod komandant — je odvrnil Alfred. — Koliko pa raht-v; te /a to? — Dvajset frankov na mesec, gospod komandant. — Dvajset frankov? Menda se ne šalite? — In lepi go-tpod »e je pegaja. kot Žid. Zaradi par frankov! Po dolgem prepira-iju tmo se pogodili za dvanajst frankov. Pfuj, komandant! Vi ste drug uiožl — Ali je bil r.d onega easa še kedaj tu? — Tu ae iele začenja prava zgodba. 35di se mi, da vlečejo gospoda Komandanti* za nos. Že trikrat je pisal, da pride z neko damo. On je priiel, dame pa ni hotelo biti. — Si je bilo* — Poslušajte. Vprvič je prišel ves vesel in zadovoljen, čakal je dve uri, pa ni ničesar pričakal. Ko je šel mimo vrat, ga je moj moj Alfred podražil: — Gospod Komandant, nobene dame ni bilo* — Zc dobro — je odvrnil in isginil škripajoč z zobmi. Drugi pot je prinesel nek moi pismo, naslovljeno na gospoda Karola. Okoli de- — I m pravijo, da bi morale tudi kuhati, moj Hog! Kako pridemo do tega! Kedo bo pa jahal? Pred sodiščem. Sodnik: 'Zakaj ste ustrelili srnjaka r* Zatoženee: ''Saj ga nisem mislil. Šel sem pravzaprav gobe brat, pa jih nisem nič dobil... in čisto prazen pa tudi nisem hotel domov. Zato sem pa ustrelil srnjaka, ki je prišel ravno mimo mene." Vesten. Tujec: "Gospod oštir, jaz imam le 20 vinarjev, koliko stane prenočišče?" Oštir: "Trideset vinarjev!" Tujec; "Doklej se pa lahko spi za trideset binarjev?" Oštir: 'No, do osmih zjutraj!' Tujec: "Veste kaj. pokličite me potem za deset vinarjev prej !" — V mestu sem videla deklico, J t ere oče je bil gotovo miljonar. — Zakaj misliš ? — Ker je vedno pila čokolado. Natančen. Sodnik: "Kdaj ste rojeni?" Zatoženee: "Gospod sodnik, prav zagotovo Vam ne morem povedati, ker se tistega trenotka več ne spominjam: toda če smem svojim staršem verjeti, je bilo to dne 15. novembra leta 1854. Regularna, direktna, potniška in eks>» P res l1 a prog* med: NEW TORKOM in HAMBURGOM BOSTONOM ia HAMBURGOM,' PHILADELPHIO ia HAMBURGOM. BALTIM0REM in HAMBURGOM oskrhljer a z najveCjim parni kom nasvetu "IMPERATOR 91 :i čevljev dol«r, 50,000 ton. in z velikimi poznanimi parniki: KatMrin Ane. Victoria, America, President Lis-cob, President Grant, Cleveland. Cincinnati Patricia, Pretoria, PeaatylTauo. Graf Wilder tee, Prist Adalbert, Prim Oskar, Bosnia, Salanuac», | Arcadia in Barcelona. Najboljši uucdnosti v medkrovju in tretiem razredu. NIZKE C EKE. Uvrstna postrežba za potnike. Za vse podrobnosti obrnite ee ca: Hamburg-America« Line, 41 Broadway, New York Gtf ali lokalne agente. V zadregi. Wtr VAŽNO ZA VSAKCOA SLOVENCA! Vsak potnik, kteri potuj® skosi tfew York bodisi v stari kraj ali pa iz starega kraja naj obišče PRVI BL0VENSK0-HRVATMC1 H OT E L AUGUST BACH, 145 Washington St., New York, Corner Cedar St Na razpolago «o vsdna ifoie sobe in dobra domača krama 90 nizkih cenah. LAPLAND 13,§14 ton. Kratka in ndobna pot ft* potnik* ▼ Avstrije, cs Ofnke. H* rensko, Hrvatsko, in Galicijo, kajti med Antwerpom in imen*' -aiumi deželami je dvojna direktna Železniška zveza. Posebno se še skrbi za udobnost potnikov medkrovja. Tretji razred obstoji od malih kabin za 2. 4, 6 in 8 potnikov. Za nadaljne informacije, eene in vožne listke obrniti e* je u1 RED STAR UNE R«. • BnUwif NEW YORK. M Šteta Stmt. BOSTON. MASS. UM Walaot Street. PHILADELPHIA, PA. ■19 Secaad Ave.. SEATTLE. WASH. S. E ear. U S.H« A Madison St*.. CHICACO. ILL. 1306 "F' Street. N. W. WASH1NGT0WN. D. C. 219 St. CfcaHes Street. NEW ORLEANS. LA. 11 A L>tn»t Streets. »ST. LOUIS. MO. 333 Mak StrsaL WINNIPEG. MAN. IMS GwrrStmC SAN FRANCISCO. CAL.' 1Z1 Se. 3rd StrwtJB MINNEAPOLIS. MINN. 31 Hes^tel Street, MONTREAL. CANADA. rojaki, naročajte sb na vtccji in najcenejši dnbvn1k. qla8 NABODA". NAJ- COMPAGNIE GENERALE TRANSATLANTIQUE. (Francoska parobrodna družba, JMrektna fcrsa to &AVM, PARIZA, fVIC*, INOMOSTA In LJUBLJANI. Poštni Qkapres parnllcl «01« LA PROVENCE" LA SAVOIE" *.LA LORRAINE" -FRANCE" utTCfUifta M«nnkl> M Mrl vitek. — Ali tudi Vi zbirate star denar? — Ne, ampak novega sera že zbral za par iniljonov. Obadva na izgubi Kotliekar je kinetu ukral kotel Kmet ga gre tožit; pa kotličkar priseže, da kotla nima. Vsled pomanjkanja dokazov je oproščen. Iz sodni je grede pravi kmet kotličkarju: i4Zdaj si pa ob dobro ime! Kotliekar: "Ti pa ob kotel!" Tako je. On: — Poglej, če ti dam srce, dušo, ljubezen, denar, kaj naj ostane zamef — Vse ostalo — — Kaj ti je, za božjo voljo? — Rime na '"solnee"', ne morem najti. Iveri. Precej umetalnosti se zahteva, da človek kako povest tako pripoveduje, da je videti,, kakor bi bila resnična. — Prijatelje in dobrote laglje pozabimo, kakor sovražnike in razžaljenja. Iz otročjih ust. Stric: '*Xo, Lizika, zdaj si že nekoliko zrastla in mi boš lahko kmalu sama prišla srečo voščit?" Lizika: "Saj bi že zdaj lahko, pa se mati boje da ne bi izgubila vaše krone." Pri ženitovanjskem posredovalcu. pozor, rolakl! Dobil Mm t> Vuhlnttou mm svoje zira- ▼ila Mrtelno itevflko, k term jam«, da ao s n r a vila arara la koristna. Po ddnas (ara nml j, poaračUo la najti prave Alp«n tinkturo in Pom arte prod nja In aa tail ■ft. . o 1 tmo, od nt« t« atrtklm 10 ituuin loatl in d. 1