Katolišk cerkven list Danica »baja vsak petek na celi poli, in veljA po polti sa celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr., za četert leta 1 gld 30 kr V tiskarnici sprejemana n leto 4 gold., za pol leta 2 gld., ca četert leta 1 gl; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej. Tečaj XXXI. V Ijubljani 20. grudna 1878. List 5L~ ————---'------~- - Blažena noč. (Prosto poslov, po: „0 selige Nacht"; ,.Cantate", stran 17.) O blažena noč! VeB lesketajoč Iz svetega raja, Glej! angelj prihaja, — Past ircem vso blaženost oznanujoČ. Tolažno veli: „„Ne bojte se" mi! Zveličar rojeni Vam raj izgubljeni Odpira, rešitev, življenje delf. Za Betlehemom Mu hlevec je dom; Tam bote dobili, Kot smo naznanili, Besedo včlovečeno, — vgasni vam dvom!" Že strah odbežf. Vsa družba hiti Tje v hlevec presrečni, Kjer Detek, Bog večni, Za vsih odrešenje v plenicah leži. Oj radostni čas! Tolažni za nas, Ki vnemaš v težavi, Hvaležno v ljubavi In v rajskem veselju sercč in obraz. Tje k Jezušku vsi Hitimo tudi mi, O verni kristjani! Darujmo Mu vdani Sercč, ki v ljubezni le Njemu gori. Radoslav. V Betlehemu rojen. (Prosto poslov, po: „Zu Betlehem geboren"; „Cantate", stran 18.) Pripravna za otrociČe. O v Betlehemu milo Rojeno Detice, Oh, Tebi le žariio, Bo moje serčice! V ljubezni potopiti Se Tvoji ves želim, Ti s serčicem dariti, Kar sem, kar imam z njim. Nikdar ne bode drugi Mi v serčicu vladar, V veselji ino v tugi Ti zvesto bo vsikdar. O vkleni, moj Rešitelj! Z ljubezni me vezmi, Postal ker, Bog-Stvaritelj! — Nocoj si bratec mi. — Cuj, serčice proseče, O sladki Ježček moj! Naj vedno bo goreče In združeno s Teboj. Nocoj sem Ti izročil Dušico in telo; Nikdo od Tebe ločil, O Ježček, me ne bo! Radoslav. M*raxnik Mikotaja. (Konec.) Tebi izročil sem svoj talent, da z njim ravnaj po svoji moči, — rekel bo gospodar -- Sodnik. Ti si bil tergovec, si praznike skrunil, svoje kupce varal, a škode nisi nikdar povem;!! „Proč z njim !" — Ti si bil kerčmar. Kolikokrat si bil poved grehom svojih gostov. Proč z njim! — Ti si bil rokodelec. Si zanemarjal delo iu družino, — ob nedeljah delal, o ponedeljkih pijančeval, slabo delal, pa čezobilno si plačevati dajal. Proč z njim ! — Ti si bii kmet. Skerbel si za kmetijo, pa ne za zveličanje družine! —Ti si bil oče, mati, pa nisi otrok izrejal(a) v strahu Božjem; njihovih razuzdanosti nisi kaznoval(a); si jim s svojim slabim življenjem, s pijančevanjem, kletvinjo... dajal(a) slabe izglede in jih vodil(a) po poti pogubljenja. Proč z njim! Proč z njo! — Ti si bil posel, delavec. Pri delu nisi spolnoval dolžnosti, plačilo prejemal nevredno. Si gospodarju kradel. Proč z njim! — Ti si bil sodnik. Si se dajal podkupiti, si krivo sodil. Proč z njim! — Ti si bil sploh deržavni služabnik, pa nezvest. Goljufoval si vladarja, ljudi, živel brez vere in pobožnosti. Proč z njim! Ti si bil ljudski zastopnik, pa si iskal svoje, ne občinske koristi. Proč z nji.m! — Ti si ae pečal z denarom, si bližnjega z visokimi obrestmi stiskal, neusmiljeno žalil. Proč z njim! Pa kdo bo vae naštel, kar se tolikrat nahaja po vsih stanovih? Vsak bode cd svojega stanu odgovor dajal, in ako je svoje dolžnosti zanemarjal in s pregrehami le sebi stregel, zgodilo so mu bode, kakor lenemu hlapcu v evangeliju. „Hudobni in leni hlapec! — verzite ga v vnanjo temo; tam bo jok in škripanje z zobmi!" •Kolik razloček v plačilu med hudobnim lenuhom in do'brima hlapcema! Dobri sluga bil je „v malem zvest"; kajti vse, kar imamo, če tudi nam se veliko zdi, je v primeri z večnim plačilom „ma!o". — Kaj pa se )e zamoglo zvestemu hlapcu dati za boljše plačilo, kakor da gospoduje s svojim gospodarjem in da vživa z njim isto radost. Enaka blagi beseda razveseli tudi onega hlapca, ki je dobil samo dva talenta. Po ,,zmožnosti" je gospodar talente razdelil. „Po sv; ji* zmožnosti" sta oba s talenti ravnala. Za to sta pa oba tudi en»ko plačilo zaslužila. Bog tuli od nas ne tčrja več, kakor to, kolikor je komu storiti m »goče. Pripomočki, ki jih človek po trebuje, so že od Stvarnika tako vravnani, da jih vsak posamezni za sebe ne more oskerbovati. Vsakdo potrebuje pomoči iu deia od drugega. V tej naredbi je glavni razlog, da so stanovi raznoteri. Tako so nastali razni visi in niži stanovi. Vse n* svetu je v soglasni zvezi. Ena reč drugi ta':o rekoč roko podaja; ena stvar drugi pomaga k dosegu namena. Sleherni po svojem poklicu opravlja svojo doižnost, da se zamore doseči in ohraniti splošni namen vsih. Kako lepo bi bilo, ako bi vsi prav delali! „Služite eden drugemu s tistim darom, ki ste ga prejeli", opo minja ua3 sv. Peter (I. 4, 10.), ,.rabite ga kot pravični oskerbniki raznih darov Božjih'1. Za delo dobiva vaa-kteri od svojega bližnjega plačo. A to je le časna korist. Delo, ki ga tukaj opravljamo vsled svojega poklica v duhu pokore in z vdanostjo v Božjo voljo, to delo pa bode ovenčano tudi z večnim plačilom. To je tisti dobiček, za kterim mora hrepeneti pridni in marljivi kristjan; taki priden delavec, ki zarad Boga dela, pri-Btopi do gore Sijonske, k mestu Boga živega, k Jeruzalemu nebeškemu, med zbor tisučero angelov, — k *»ogu sodniku vseh, — k Jezusu, sredniku novega za- - -ta' i Hebr. 12 22. i. d.;. Po besedah sv. Avguština ( civ. Dei. 1. 2. c. 19.) „se nobeno zemeljsko me3to i. m >re primerjati z nebeškim Jeruzalemom: tam nam-i 3 je ie zmaga, resnica, čust. svet >st, mir, blaženost, — vse to pa na vekomaj. — V kraljestvu Božjem re3-L.ea kraljuje, ljubezen zapoveduje, pravičnost časti, bla ž.-nstvo pokoj podeljuje, večnost živlieuje daje. Zato , nam nobeuo delo ne sme biti pretežavno, čas nam se t.e sme nikdar predolg zdeti tam, kjer se služijo nebesa", — piše sv. Ilieronim. Kajti „v nebesih ne bode prebival nobeden, ki pase lenobo", — pravi sv. Avguštin. Li dobro delo rodi bogati sad. Neustrašljiv delavec za nebesa iu zvčst hlapec večnega Gospodarja bil je sv. Nikolaj. Ob njegovem ča»u je živelo še veliko nevernikov v Miri, ki so imeli svoje inališke tempeljne. Tudi je cesar ukazal keršanstvo zatirati in malikovalstvo zopet postaviti. Sv. Nikolaj zvest svoji siužbi — je hodil po mestnih ulicah, obisko val vse kote iu hiše ter opominjal kristjane k serčmsti in stanovitnosti; ni ee bal ne ječe, ne muk, ne smerti. Kes so ga tudi zgrabili, gnali iz mesta in vergli v ječo, iz ktere je bil rešen, ko je Konštantin Veliki, pervi keršanski cesar, prevzel vlado. Kdo bo popisal veselje svetega moža, ko je cesar dal podirati tempeljne mali-kov in staviti cerkve keršanske? Sam je pomagal z lastno roko, dokler ni bil poslednji mališki tempelj v njegovi episkopiji (škofiji) v prah zdrobljen. Če tudi je ta mož v vsi svetosti težko svojo službo zvesto opravljal; se je vendar bal pri tolikih dolžnostih Bogu odgovor dajati. Bog pa ga tolaži — beremo v njegovem življenju — rekoč: „Ne boj se, Nikolaj! po-vernil ti bom tvojo zvesto službo." Pozneje mu je tudi dan in uro smerti razodel, ter se je na njo lepo pripravil. Poslednja molitev bile so besede psalmove : „V tebe, Gospod, sem zaupal," in ko je prišel do besedi: „v tvoje roke, Gospod, izročim svojo dušo", je sladko zaspal v Gospodu. Duh se je preselil v nebeški Jeruzalem, podal se je „v veselje svojega Gospoda". Sedaj pa poprašaj vsak sam sebe: Bi li bil pripravljen na odgovor, ako bi Gospod že danes nagloma in neprevidoma na vrata poterkal in ga poklical na odgovor? Stopimo torej pred ogledalo svoje vesti in poglejmo se. PopraŠajmo svojega angela varha, naj nam odgovort, smo li z izročenimi nam talenti kaj pridobili? Kaj nas more bolj nagibati k spolnovanju dobrega za zveličanje, če ne ravno premišljevanje vesoljne Bodbe? To je razlog, zakaj da nam sv. Cerkev ne samo ob koncu, temuč tudi o začetku cerkvenega leta daje brati evangelij o sodnjem dnevu. Cerkev želi, da začnimo z gorečnostjo delo zveličanja. K temu hoče nas pripraviti z evangelijem o sodbi in s premišljevanji m sodbe. Premisli, moj sin, moja hči, i.ain kliče mati sv. Cerkev, premišljaj sodbo! Kako boš dajal odgovor? Hočeš mar biti večno pogubljen, obsojen v nazočnosti vesoljnega sveta? Tega si vender ne želiš. Zato tedaj opusti hudo, delaj dobro! Skleni keršansko živeti, v Btrahu Božjem dolžnosti spolnovati. Kar seješ, to boš žel. M. K. iz »t i tui k Oogotfohnih otrok iz rs i h cnsor tieršaiistra. 13. Jerica Jugovic. (Dalje.) d) Njena pobožnost. Ker je bila v verskih rečeh tolikanj podučena, je pač dobro vedila, da ena naj imenitniših dolžnosti, ki jih imamo do Boga, je pobožna molitev, s ktero vsega-mogočnega Gospoda z zbranim duhom častimo in hvalimo, se mu za prejete dobrote serčno zahvaljujemo in ga ne nehamo zaupljivo prositi za vse potrebne dušne in telesne darove. Vedila je pa tudi, da po nauku sv. Avguština zna le ta prav živeti, kdor zna prav moliti. Zato je večidel ves svoj prosti čas obračala v molitev in pobožne vaje. Ob nedeljah, ko je tudi na doželi ves dan cerkev odperta. je pred službo Božjo in po opravilu dolgo časa v cerkvi klečala in kakor zamaknjena dolgo dolgo molila. Tudi ob delavnikih je cerkovnika prosila, da ji je ob gotovem času cerkev odpiral, kar se je toliko lože zgodilo, ker je bivala pri gospodu svojem bratu. Nek večer se je cerkovnikov pomočnik, ki ni vedel za njo, zel<» prestrašil, ko jo je ob Marijnem zvonenji zagledal nepremakljivo ki čati pred taberna-kcljnom; menil je, da je kaka nadzemeljska prikazen iz onega sveta. Pred sv. Rešnjim Telesom namreč je naj raji molila, do naj Svetejšega je imela prav seraisko pobožnost. Še ko je v Loki v šolo hodila, se ji ni zdelo zadosti, le pri šolarski maši biti, marveč iz ljubezni do Jezusa v presv. Zakramentu je hodila vsak dan, če je bilo le mogoče, tudi ob šestih k sv. maši, zato ker je bilo pri tej maši v nunski cerkvi vselej sv. Rcšnje Telo iz- postavljeno. Dne pervega sv. obhajila se je že dolgo naprej veselila; komaj ga je pričakovala. In kako skerbno, kako ginljivo je bilo njeno pripravljanje za ta presrečni dan! Prav ta dan se je — sej pri dobrih otrocih ne more drugače biti — kar vidno vnela ljubezen do Je-ausa v njenem mladem sercu. Rada bi bila sicer vsemu svetu prikrila, kako je gorelo serce, rada bi bila svojemu Zveličar ju bolj na skrivnem služila; ali tako plamteča pobožnost se ne di popolnoma zakrivati, pokaže se nehote tudi na zunanjem, na vsem obnašanji. V ginljivo spodbudo je bila vsim, ki so jo vidili, s koliko skerbjo se je pripravljala za sv. zakramente, kako goreče jih je prejemala, s kako hrepenečim in kopernečim veseljem je pogostoma hitela k neusahljivemu studencu Božje milosti in ljubezni. Pa kakor je bila sama po lastni skušnji prepričana, kako neogibno potrebno je večkratno prejemanje ss. zakramentov, ako hoče slabotni, omahljivi človek — zlasti v viharnih in vihrastih letih nevarne in neskušene mladosti — v dobrem stanoviten ostati ali celo napredovati v keršanski popolnosti: tudi svojim verstnicam in tovaršicam ni vedila za boljši nauk in svc*, kakor da jim je pri sleherni priložnosti priporočevala pogostno prejemanje ss. zakramentov! In če je vidila, da njeno ogrevanje ni bilo brez vspeha, je bila zelo vesela. Pripoveduje se, da je take osebe, ki so šle od sv. obhajila — z Jezusom v očiščenem sercu — posebno čislala; takim je naj raji postregla, naj raji kaj v dar dala. Drugi prostorček v njenem deviškem sercu je bil za prečisto Devico, Božjo Mater Marijo; kajti še misliti si ne moremo dobrega kristjana, da bi Marije ne ljubil in ne čestil: ako Marije ne sprejme za svojo mater, bo kmali tudi Jezusa zgubil. Marij ne pridige poslušati, Ma-rijne knjige brati, Marijne pobožnosti opravljati, Marijne pesmi peti, Marijne svetioice in podobice za vezilo dobivati in Marijne čednosti posnemati: to ji je bilo rajsko veselje! Živela je namreč ravno ob času, ko se je bila začela po naših ljubljenih krajih tako krasotno razširjati slava Marijna. Mnogi slavni možje in blagi gospodje so začeli v čast nebeški Kraljici lepe knjige pisati, navdušene pesmi zlagati in ginljive napeve izdajati. Zlasti so ti marljivi gospodje Marijne cvetke — bele šmarnice! — v šopke povezovali, na Marijne oltarje pokladali ter tako začeli širiti prelepo šmarnično pobožnost, ktera je zdaj Slovencem že sploh tolikanj priljubljena! Mnogo teh gospodov še živi in slavno nadaljujejo med nami tako slavno začeto Marijno delo. Kdo jih ne pozna! Kako je bila blaga Jerica oveseljena, kadar je prinesla „Zgodnja Danica" kako novo Alarijno pesem! In bolj ne vem če bi jo bila kaka ljubljanska novica razveselila, kakor če je tedanji orgljar kupil kako „novo Marijno" pri g. Riharji v Ljubljani. Ko so sc bile po nekterih slovenskih krajih že šmarnice začele, Jerica tako dolgo ni mirovala, da so se začele tudi v Rakitini. Zlasti je vnemala in nagovarjala k temu mladino; in ne zastonj. Kmali sc je nabralo toliko, da se je mogla naročiti lepa Marijna podoba brezmadežnega Spočetja; cvetlice in šopke je znala sama prav krasno izdelovati; še nektere zapreke je bilo odstraniti: in prišel jemajnik — Rakičanje so imeli šmarnice med pervimi na Slovenskem! Oj kako se jih je Jerica že naprej veselila vsako leto! Krnali po novem letu, ki je bilo njeno zadnje, je pisala ljubljanski prijateljici pismo, v kterem se bere razun druzih lepih reči takile stavek: „Ne mislim pred v Ljubljano iti, kakor v majniku, da bom vendar Marijno lepoto ogledovala po cerkvah, ako bo Božja volja!" V nekem drugem pismu sama razodeva, koliko zaupanje je imela do Marije: ,,Jaz za more m", tako piše, „iz lastne skušnje poterditi, koliko razun zaupanja v predobrotljivega Boga zda tudi detinsko zaupanje v Nje" govo brezmadežno Mater Marijo. Moja ljuba sestrica Urša je v soboto po velikem Šmarnu hudo zbolela. Bila je 11 tednov bolna; zdravniki niso celo nič več imeli upanja, da bi še kdaj ozdravela; bila je popolnoma vdana v voljo Božjo in pripravljena umreti, — že smo ji svetili. V tacih okolišinah se spoznd, koliko zda, ko je človek že v mladosti dobro podučen. Iz njene izbice se je ravno na Žalostno goro (pri Preserjih) vidilo; ne-kterikrat sem zdihnila k Nji. — Moje zaupanje v Marijo ni bilo osramoteno, kmali je bila sestra ozdravela. Če hujši je vojska, imenitniši je zmaga!" Ne bomo naštevali dalje njenih mnogoverstnih pobožnosti, le eno še omenimo: njeno goreče in zaupljivo češen je svetnikov in svetnic Božjih. S kolikim veseljem je prebirala krajše in daljše popise njihovega spodbudnega življenja! S kolikim stermenjem je občudovala njihovo vzvišeno popolnost in junaško gorečnost! Zlasti, kadar je brala življenje kake svete device, ki je Boga posebno ljubila, je izdihnila: ,,0 kako v tesni zvezi ljubezni je b ljubeznijo in poterpnostjo ali tolerancijo? Ako besede: .,takega nikar ne sprejmite v hišo in ga nikar ne pozdravljajte", ^z^memo v njih pravem pomenu in namenu, najdemo, da ri nič preterdega in preojstrega v njih, in da ne žalij'» ne prave keršanske ljubezni, ne prave poterpno^ti ali tolerancije. Zaka. ne? a) Sv. apostelj ne govori spioh od vsih, on ne pravi: ako kak nekristjan. jud, pogdn, maiikova.eo, krivoverec, zmote učitelj... v kaki reči ali potrebi k vam r'He. kaj z vami govoriti ali opraviti ima: da takih n" ■» • 5-jeti, ne pozuraviti....; ampak sv. aoost-ij tir;a ^olj previdno obnašanje in ojstieji ravnanje le prot. tistim zmote učiteljem, kteri se naiaš >n iz *<»ga namena pravo-vernikom vrivajo, da bi jih ogoljufali, slepili, mrt l: in ob pravo vero pripraviti. Takih pa nikakor ne spr--je mati, ne pozdravljati, no pogostovati! b) Koga pod streho vzeti, ga pogostovati . .. , jo bilo tedaj toliko, kot ga za prav-ivernika, za sobrata v veri spoznati iu naznaniti. Torej sv. aposflj prep- ve-duje sprejemati in po^ostovati take zmote uč.telje, kteri se jim iz tega namena vrivajo, da bi jih v veri motili, jim vero in učenike, aposteljne grajali..., ne prepo\e duje pa sploh gostoljubja, ali postrežljivosti... Gostoljubje, t. j. prijazno sprejemanje in post ež..n> tujcev je bil Bog že Mojzesu zap .veual: „Tujce za lj ibo itn,: , ker ste tudi \i bili tujci v egiptovski deželi." (5. Mojz. 10, 10.) Tudi Jezus je to priporočal (Mat. 10, 40—42), rekši: „Kdor vas sprejme (pod streho vzame in potreže), mene sprejme; in kdor mene sprejme, sprejme njega, kteri me je poslal. Kdor sprejme preroka — v imenu preroka, bo plačilo preroka prejel; in kdor sprejme pravičnega v imenu pravičnega, bo plačilo pravičnega prejel. In kdor koli da piti komu zmed teh naj manjših le kozarec merzle vode v imenu učenca, resnično, vam povem, ne bo zgubil svojega plačila." Kakor je Jezus priporočal, da naj njegove učence prijazno sprejemajo in jim postrežujejo, in da jim bo vse to kot sebi storjeno povernil; tako so tudi aposteljni priporočevali, pravovernike, kteri bi iz tujih in daljnih krajev pripopotovali, kot sobrate sprejemati in jim z vsem potrebnim postreževati. Sv. Pavel n. pr. (Rim. 12, 13): „V potrebah svetim (pravovernikom) podelujte; ptuje radi sprejemajte" (pod streho); in Hebr. (13, 2): „Ptujih sprejemati nikar ne pozabite." — To je bilo potrebno takrat, namreč v apostoljski in po aposteljski dobi, in zlasti za uboge vernike, zakaj takrat še ni bilo gostilnic, kakor dan danes, in če je že tudi sem ter tje ktera bila, jim to ni nič pomagalo, ker v gostilnicah se je le za denar ali plačilo dobivalo ; verniki ga pa niso imeli, ker zarad tega, da so kristjani p jstali, so večidel vse blago, premož-.nje in imetje zapadli, so bili obropani (Hebr. 10, 34). Pa če bi bil tudi kak kristjan zmožen plačati, sej se ni smel, zato ko je bil kristjan, v gostil-nico le prikazati ne. — Tako je bilo še posebno treba, da so se kristjani eden druzega pod streho jemali in se pogostovali. Pa kaj? Zmote učitelji so zapazili, da se pravoverniki zajemno sprejemajo iu pogo3tujejo, in so se jeli tudi oni v hiše pravovernikov vrivati in pri tej priložnosti svoje zmote zatrosovati! Treba je bilo sedaj zuamnja, po kterem so se pravoverniki od zmote učiteljev spoznavali in razločili. Po Nicejskem zboru 1. 325 so pravoverniki k temu namenu pri sebi nosili listek ali deščico s temi štirimi pismenkami: .7. v. ti. rr., t. j., 7i'.ri'>. io.-. trn »t. t. j. Oče, Sin, Sveti Dub, in so se z njim za pravoverr.ike skt-sovaii. - Koga tedaj v svojo hišo vzeti, pogostovati, je bilo toliko, kot koga za pravovernika spoznati in naznaniti. c) Koga pozdraviti je bilo tudi ravno toliko, kot ki ga za pravovernika, za sobrrata v veri spoznati. Pozdrav je b.l pomen in iiiaz, da so ene misli, ene vere. Ta pozdrav tedaj, kakor so se pravoverniki med seboj »ozdravi jali, je sv. apostelj proti drugovercem prepovedi; ne pa kake teke prazne reči, kakor je dandanašnji zdrav, peklon ali ,,kompliment" (qui complete men ' .ur = vse zlagano), u. pr.: preponižen, prepokoren 'ga iti, ali pa po kliternico seči, so komu odkriti. Ali po tem takem ta apjsteljnova prepoved dan dt&ua^nji več ne velja iu nikogar ne veže? Ni tako ne, ljubi moj bralec! temuč ta apo3telj-nova prepoved jc veljal«* iu je bila potrebna v pretek ■ jsti, — velja in je potrebna v sedanjosti, — veljala bo iu bo potrebi a v prihodnosti. V preteklosti je bila ta aposteljnova prepoved po-t ebna, da sc je keršanstvo, Jezusov pravi nauk, v vsi s- oji c-doti, čistosti in nepokvarjenosti ohranilo. Brez tako skerbnega ločenja pravovernikov od zmote učiteljev, judov, ajdov, poganskih modrijanov . .. bi se bilo utegnilo kaj od teh zmot med keršanstvo primešati. — Da s-; to ni zgodilo in zgoditi ni moglo, so aposteljni in njih nastopniki silo marljivo čuli in go-rečevali, pravovernike pred zmotami in zmote učitelji svarili, in ako je vstal kak dvom ali prepir o zadevi Jezusovega uka, so vselej veljavno določili, kaj je pravi Jezusov uk, in kaj da ni. Ko je bii n. pr. v Antijohiji med kristjani izmed judov in ajdov spreobernjenih zavolj obreze vstal dvom in prepir, so se v Jeruzalemu aposteljni v zbor strenili in končno veljavno razsodili, da ne judovskih ne ajdovskih šeg med keršanBtvo ne pri-meševati, temuč da naj se zvesto deržč nauka, ki ga slišijo iz ust aposteljnov. Piše jim: „D:padlo je svetemu Duhu in nam, nobenega bremena vam ne pokladati, kakor le potrebne reči" (ap. dj. 15. 28). Kako so aposteljni za celoto, čistost, neokvarjenost sv. evangelija gorečevali, nam svedočijo njih listi; sv. Pavel n. pr. piše (Gal. 1, 7—8): „So nektari, ki vas motijo, in hočejo preverniti evangelij Kristusov. Pa ko bi tudi mi ali angelj iz nebčs vam drugači oznanoval, kakor smo vam oznanovali, bodi preklet," t. j., izobčen, iz Cerkve in števila včrnih pahnjen. — Kako skerbno so sv. aposteljni tistim, ktere so za svoje naslednike posvečevali, priporočevali in zaterdovali, da naj prejeti Jezusov uk (depositum fidei) v vsi celoti, čistosti in nespremenljivosti ohranijo in učijo, nam pričuje njih pogosto sporočevanje. Sv. Pavel n. pr. Timoteju (1. 6, 20), kterega je bil za škofa posvetil, piše tako le: „0 Timotej ! kar ti je izročeno, t. j., prosti čisti, nauk, ohrani, in se ogibaj posvetnih novih besedi, in prepirov napčno tako imenovane učenosti!" In v drugem listu (1, 14) mu piše: „Dobro izročilo ohrani po sv. Duhu, kteri v nas prebiva." (Dalje naal.) Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane- (Drevo, Čigar sadje zori o vsakem letnem Času in pod vsakim nebnim pasom.) Pod tukaj postavljenim napisom smo iz spoštovane roke prejeli spis o sirotisni napravi treh Mahkotovskih sester, iz kterega naj glavniši reči posnamemo. To drevo, pravi g. pisatelj, ima latinsko ime ,,Cha-ritas" (djanska ljubezen) in eden glavnih vertnarjev njegovih je bil sv. Vincencij Pavljanski. Tudi v Ljubljano je to drevo zasajeno, in te dni, ko je pervi debelši sneg zapadel, smo zopet imeli priliko viditi, kako je eden njegovih naj lepših sadov dozorel. Tako znamenita do-godba v tako poznem času se ni smela obhajati brez primerne slovesnosti. Bilo je blagoslovljenje in pnčetje perve dekliške ubožnice za Kranjsko. Dalje popisuje slovesnost, o kteri smo bistvene reči povedali že zadnjič. Torej naj iz spisa še dostavimo, kar je zgodovinskega pri tej napravi. Baronka Lihten-thurn, rojena Mahkot, druga soproga barona Lihten-thurna, je o svojem vdovstvu k sebi vzela svoji dve sestri, in po svoji smerti ima je zapustila vse svoje lepo in znamenito pose3t'o. V hvaležnem spominu do svoje sestre dobrotnice ste sestri Mahkotovi vživali veliko Ičt to dedišino in ste vse žive dni s svojim obilnim premoženjem storile silo veliko dobrega na mnoge strani, posebno tudi za ubožne, do kterih ste bdi silo usmiljenega serca, posnemaje svojo ranjco sestro, ktera je bila eoako dobrotna. V svoji oporoki pa ste svoje posestvo volili na vse čase v namene kake katoliške ubožnice, ter postavile v ta n*men za dediča ljubljansko škofijstvo b zavezo, da naj dedovino izroči kakemu ženskemu duhovnemu redu, predenj preteče leto in dan, s tem namenom, da se napravi ubožnica Tako tedaj so milostni knez in škof to posestvo izročili hčeram keršanske ljubezni sv. Vincencija Pavijana. Le te so se zdajci lotile potrebne vravnave in prenaredbe, ter se je naprava že 10. t. m. zamogla pričeti in sprejeti nektere sirotinske deklice. Pri slovesnosti je bila tudi častita M. prednica, grofinja Brandisova iz Gradca. Za te priprave pa ni bilo čisto nič denarne zaloge, in torej ima nova naprava Mahkotovska že 8000 gold. dolga. Vodništvo nove naprave torej terdno upa v Go- spoda človeških sere, da Oo, ki skerbi sa cvetioe na polji, tudi sedmerih že sprejetih sirotic ne bo pozabil, temuč bode še mnogim odperl vrata v to hišo. Na te okolišine se je tudi c. kr. ministerstvo do-brovoljno ozerlo, zlasti ker tudi tukajšna hiral na sv. Jožefa ima še 14.000 dolga in ne more keršanski ljubezni vsestransko zadostovati. Ministerstvo je torej z ukazom 9. listopada t. 1. št. 27.180 častiti prednici S. Leopoldini Hoppe v edinosti z nekterimi usmiljenimi ljubljanskimi gospodi dovolilo, da smejo napraviti rečno loterijo ali srečkanje na izdelke, brez taks in v korist tukajšne hiralnice in ubožnice. S tem je vsem blagim človekoljubom dana lepa prilika, da s kupovanjem srečk zamorejo tema preblagima napravama keršanske ljubezni pomagati, da se znebite dolga in v tolikanj veči meri pričnete delati v korist dežele naše. Ubožnica, kakor so omeuili milostni gospod knez in škof v svojem govoru, bode zmožna potem sprejeti 115 sirotic, in v hiralnici bode za vse žive dni prostor in postrežbo našel marsikteri revež, kteri je sicer sebi in drugim v pritežnost. Pisavec konečno še omenja ljubljanskega umetnika Mateja Sreinerja, pasarja, ki je za kapelo v ubožnici lepo izdelal monŠtranico, ciborij in kelih s pateno iz kovanega srebra, vse za stalnost pozlačeno, kar se pohvalno občinstvu naznanuje. Iz Ljubljane. (Letošnje Nikolajevo obdarovanje v Čitalnici ljubljanski.) Kako hitro čas beži! Vsi tako zdi-hujejo, zlasti priletui ljudje. In vendar bi vam bilo pri vsi tej hitrosti ubežnega časa zelo dolgčas, ko bi sv. Cerkev po svojih lepih praznikih in godovnah ne obračala naših oči v neizmerne višave in kraje, kjer se leto z letom nič več ne menjava, kjer noči ne poznajo, ker časa nič več ne delijo! Mi si zdaj še prav misliti ne moremo, kako otožno bi bilo, ko bi nam prelepi prazniki in godovi kakor mili prijatelji vaako leto o gotovem » asu z »pet naproti ne prihajali in toliko veselja ne priuašali. Omenimo le ene same reči, ki smo jo v nedeljo doživel'. Koliko vzvišenega veselja dela pač mladim in starim praznovanje sv. Nikolaja! V Ljubljanski čitalnici je bilo pa letos še lepše, kakor druga leta. Kdo je bil, ki je sicer tihotno svečanost tako povzdignil? Bil je c. kr. deželni predstojnik, ki je 80 ubožnih otročičev in mnogo gospode s svojo navzočnostjo razveselil in se občinstvu zlasti v tem gin-Ijivo priaupil, da se je sam vstopil med otročiče in sam lastnoročno delil oblačila in pogačice med veselo mladino. Tudi gospd sopruga bi bila prišla, ko bi je ne bila ravno neka bolehnost zaderževala. lJrav je imel g. vodja Andrej Praprotnik, ki je koj v začetku to svečanost pohvalil in primerno počastil visoke goste in gorko zahvalil dobrotnike in dobrotuice. Posleanjič je č. g. A. Keržič nekako tako le govoril: ,, Poglejte se zdaj, kako ste vse drugačni m^mo pred ! Več vas ne bode tako zeblo, in ne bo vas treba sram biti, ko pojdete med ljudi: lahko boste pridno hodili v šolo in cerkev! Vendar preden hitite domu pokazat svojim staršem prelepe darove, ktere ste prejeli, imam z vami spregovoriti resno besedo. Na zunanje ste zdaj čedni; nobeden vam ne more nič oporekati; kako je pa tukaj notri, v vasem mladem sercu? O jaz vem in gg. učeniki in gg. učenice vedo, da je marsikaj, kar bi imelo biti drugače, boljše! Pa ne bom vas tukaj tožil pred slavno gospodo. Le to vam rečem: Ko je bil še sv. Miklavž na zemlji — saj vam je znano to — je trikrat skrivaj vergel denarja v hišo nekega reveža. Kaj menite, zakaj ? Samo zato, da bi reveži otroci (bile so tri hčere) mogli lepo živeti in da bi Boga ne žalili! S to mislijo je stopil sv. Miklavž k svoji omarici in vzel iz nje precejšno število denarja, s to mislijo je hitel po poti tje k reveževi hiši; ni se mu škoda zdelo, da bi le nedolžne dušice rešil. Tako so tudi blage gospč in gospodičine ljubljanskega mesta spet letos hitele v prodajalnice in so nakupile mnogo drazega blaga, potem pridno delale, same v ta namen prosile milih darov pri dobrotnikih, da zdaj zamorete toliko prejeti. Zlasti zato, da bi vi čedno oblečeni tudi čedno živeli, pridno v cerkev hodili in šole ne zamujali. One so sicer ogernile le vaše mlade ude v novo obleko; kako rade, vem, bi bile kupile novo obleko še za vaša mlada serca. Toda te oblečice po prodajal -nicah ni dobiti. To obleko si morate poiskati zdaj vi sami. Dobiva se pri Jezusu. Ravno zdaj v adventnem času nas sv. Cerkev tako lepo opominja, da se pripravimo za prihod Jezusov. Kar je slabega in napačnega še v vašem sercu, preč verzite, kakor se stara cunja, stergana obleka proč verže, ko se nova obleka dobi: „Oblecite Jezusa Kristusa!" Kaj se to pravi, veBte. Svoja mlada serca tako opravite in popravite, da bodo čedalje bolj Jezusovemu podobna! Tudi Jezus je bil nekdaj majhen, kakor vi zdaj; pa s kolikim veseljem je hitel v Jeruzalemski tempelj, Čeravno je bilo tako daleč, tri dui hoda. In ko so že drugi priletni ljudje proti domu odčii, je On ostal v tempeljou, da je častil svojega nebeškega Očeta. Tako veselje za cerkev in službo Božjo se mora tudi vas poprijeti. — Jezus je bil vsegaveden, in vendar je sedel med učeniki, jih poslušal, odgovarjal, da so se vsi čudili; tako morate tudi vi radi biti med učeniki in tudi zvesto poslušati, da boste vedili prav odgovarjati, da se bomo tudi mi čudili, ne vaši neumnosti, marveč vaši modrosti. — Jezu3 je bil vsegamogočen, imel je v roki kraljevo žeslo nebes in zemlje, in vendar se ni sramoval za metlico prijeti in Mariji pomagati, k > je sv. hišico snažda! Tako morate tudi vi svojim staršem pomagati in streči ter radi ubogati. Tako je Jezus rastel v milosti pri Bogu pa tudi pri ljuden, vse ga je rado imelo. Ako bosie vi taki, da Boga ne boste žalili, temuč zvesto spolnovali zapovedi Božje in cerkvene, raci bomo tudi vas imeli, učeniki, starši, domačo in tuji; ia vaše dobroserčne dobrotnike in dobrotnice bo gotovo ves-lilo, ako enkrat zvedč, da tisti dečki, ki so jih nekdaj oblekli, so imenitni gospodje, in tiste deklice so dobre keršanske ženske, ki same srečno živijo, pa tudi še drugim lahko darove delijo, kakor so jih tekdaj same prejemale. Tako sklenite, tako storite! Z lepim modrim vedenjem se boste naj bolje zahvalili! V Hočah na Stajarskem poleg Maribora so čč. gg. Jezuiti iz št.-Andreja od i.—10. obhajali sv. ljudski misijon z uaj bol|šim vspehom. Vodili so ga preč. gosp. supeiijor P. Fr. Dolijak, sklenili ga sami premilostui g. knez in škof Mariborski. Tudi po drugih slovenskih krajih so oo. Jezuiti, naši rojaki, to leto imeli devet misijonov, namreč: po Goriškem, Štajerskem, Koroškem iu Teržaškem, in kakor slišimo, so napovedani tudi že za ptihodnje leto. — Kakor so okolišiue dandanašnje, so misijoni res silo potrebni. Satan ima svoje misijone po vsih kotih, po vsih krajih in prostorih, da ljudi skruni in divjaške dela; zakaj bi jih sv. Cerkev ne imela, da ložej očišuje in rešuje, kar je še po kaki poti rešiti mogoče! Iz Stajarskega. Naznanjam Vam, da se molitvena družba Naše ljube Gospe presv. Serca tudi po slovenskem Stajarskem vedno bolj m bolj širi. V farni cerkvi v Vojniku poleg Celja se je že pred 3 leti prenovil stranski oltar Matere Božje in na mesto prejšne bolj slabe Marijne podobe se je va nj postavil prelep kip „Naše ljube Gospč presv. Serca", napravljen po pervot- nem načina. Kip je napravil podobar Trenkwalder v Inomostu, ki je po mislih ranjcega o. Magna Perzagerja, vodnika družbe N. lj. G. za nemške in avstrijske dežele, naj izverstniši kiporez na Tirolskem. Stane nad tri sto foldinarjev, in ravno toliko drugo popravilo pri oltarji, 'oštena in premožna farmanka je darovala tri sto goldinarjev, polovico pa so složili v kratkem času dragi udje te bratovščine. Tudi po nekterih druzih farnih cerkvah na Stajarskem sem že našel večje ali manjše podobe N. lj. G. presv. Serca. Uno nedeljo je bila v rajhenburški fari blagoslovljena neka čedoa kapela; tudi v njo so postavili prav ličen kip „Nase ljube Gospe" ter imajo okoličani veliko veselje s to kapelico. V celjski mestni iarni cerkvi se obhaja vsaki četertek ob 6 sv. maša na čast N. lj. G., pri kteri verle pevkinje prepevajo pesni, zložene na čast N. lj. G., poter.ene od prečast. ljubljanskega školijstva. Tudi za to cerkev upamo v kratkem dobiti družbinsko podobo; do zdaj so udje darovali v ta namen že blizo sto forintov. Ob Marijnib praznikih udje tudi navadno imajo poduk o tej lepi bratovščini. Sedanje dni, ko se vel ko lažnjivo „olikanih" mulo meni za pobožno življenje, je to vesela tolažba, da prosti narod in vendar tudi mnogi izmed višjih stanov imajo toliko bolj živo vero, pa vedno veče zaupanie do Marije. J. Z. >ovc bukve: ,,Dušna pomoč za zdrave iu bolne, grešnike in pravične." (Dušne pomoči 3. bukve.) Duša človekova je podoba Božja, vstvarjena zato, da bi bila tukaj na zemlji zmiraj bolj Bogu podobna in po smerti v nebesih ž Njim naj popolnejši sklenjena, ter večno srečna, zveličana. Edini greh je pa tisti nesrečni sovražuiK, ktei i duši vso iepoto podobe Božje odvzame, ter jo tako močno omadežuje, da jo naj sve-tejši in pravičniši Bog sovražiti in po zasi iženji časno, pa tudi večno kaznovati mora. Kakor je človek, ki je v milosti pri Bogu, na] srečnejši stvar tukaj na zemlji, in še srečrejši po smerti v nebesih: tako je nasproti človek v smctnem grehu nai nesrečnejši stvar že tukaj na svetu in po smerti vekomaj nestečen v pekla. O kako B gu prijetno in duši koristno delo stori torej tisti, kteri grešnika spr-oberne! S?, apostelj Jakop pravi v svojr rr. listu (5 19. in 20): .,Bratje m'ji! a!*o kdo zmed vas zajde od resnice, in ga kdo verne; naj ve, da, kdi-r grešnika verne od n egove krive poti, bo rešil njegovo dušo smerti in pokril veliko steviio grehov.1. Kdo p t zamori grešnika spreoberniti? Nihče drugi ne, kakur Bog. Zatorej je silno potrebno, da za milost a r*. i bernjenja grešnik sam, pa tudi drugi liuije zanj Boga nosijo :n 'j« liio pra ponižno, goreče, z zaupanjem in staM.virn« stjo. Večj.j?| se Bog poslužuj ;, da kakega grešni** sp.eobt-rne. kterega svojib služabnikov, kakega pridigar a, spovednika, aii kakega drugega dobrega kristjana. Večkrat se pa tudi p< siužuje usm.ljeni Bog, ua grešnike spreoberne, kakih spodbudnih, gresnikovemu stanu pritrerjenih bukev. Iz tega lahko spoznaš, kristjan, kako veliko kori-t iahko zad. biš iz prbožuega branja dobrih bukev. Ulei! ravno sedaj se tiskajo, in bodo v nekterih dnevih svitiobo zagledale bukve zgor-j imenovane. Spreobe. njenj.; grešmkov«> se godi po sv. spovedi, pri prejemanju zakramenta sv. pokore. Da je grešnik pri sv. spovedi zares osrečeu, ter odpusenje grehov in Božjo milost zadobi, je pa od njegove strani pet reči potrebnih. Perva k temu potrebna reč je, da on dobro spoznd svoj grešni dušni stan. Naj važniši in naj po-trebniši reči ste pa čeznatorno kosanje in terden sklep poboljšati grešno življenje. Ali, kako težka reč je za grešnika prav dobro spoznati svoje grehe I Toda še mnogo težje, kakor grehe dobro spoznati, je zanj prav dobro spoznati njih ostudnost in škodljivost; is tega spoznanja izvira dobro, čeznatorno kosanje in terden sklep resničnega poboljšanja. Grešnik brez ptuje pomoči vsega tega ne more lahko Bam opraviti; in spoved je tako vravnana, da mora grešnik že pripravljen pred spovednika poklekniti, da vredno sveto odvezo prejme. Zakaj, ko bi spovednik hotel še nepripravljenega grešnika za dobro spoved pripravljati, bi se mčgla spoved silno zdaljšati; kar pa večidel spovedniku ni mogočo storiti pri obilnem številu na sv. spoved čakajočih kristjanov. Spovednik bi mogel namreč v pervič njegovo vest spraševati; ga zlasti zarad natank^ga spolnovanja njegovih stanovskih dolžnost popraševati, in si tudi prizadevati, da njegov poglavitni greh spozna. Terdno bi mu mogel potem tudi dokazati ostudnost in škodljivost greha, da bi njegovo terdo serce omečil, ter ga ogrel za čeznatorno kesanje in terdni sklep rrsničnega poboljšanja. Vse te reči zamore iu utegne spovednik le redko kdaj pri spovedi opraviti. In ko bi tudi utegnil, in hotel vse to med spovedovanjem storiti, bi morebiti takrat z vsem svojim prizadevanjem malo aii ce!6 nič ne opravil. Zatorej je eilno potrebno, da se grešnik že dalj časa pred sv. spovedjo z molitvijo in z lastnim skerbnim prizadevanjem za prejemo vredne sv. odveze dobro pripravlja. Ali niso tedaj silno potrebne in dobre za grešnika take bukve, ktere bi mu k vsemu temu prav prijateljsko pomagale? Pisatelj teh verstic si je prizadeval take bu-kvice za grešnike sostaviti. Tc bukve so spisane za dušno pomoč grešnikom vsem, zdravim in bolnim; za-morejo se jih pa tudi pravični z velikim dušnim pridom posluževati. Spisal je že popred dvoje bukve: ,,Dušne pomoči za bolnike"; in zgorej imenovane so „tretje bukve dušne pomoči". Učeniki pobožnega življenja kažejo grelniku, kteri se želi zveličati, trojno por, po kteri vsi spokorniki hodij), predeu v srečno večnost pridejo. Pervo pot imenujejo: Via purgativa, to je pot očiševanja; drugo in tretjo pot pa imenujejo: illuminativa in unitiva, to je pot razsvitljevanja in zedinjevanja. Te tretje bukvice so posebno za grešnike spisane, da jim pomagajo stopiti n i pot očiševanja. Dasiravno priserčno želim, da bi sleherni grešnik o času srečnih dni njegovega zdravja se k Bogu popolnoma spreobernil in pot pokore nastopil, ter po njej hodil serčno in stanov'tno do konca živ-ljenia; vendar z žalostnim sercem izreč°m naslednjo resnico: Mnogo grešnikov se še le o začetku bolezni k Bogu spreoberne! Ia ravno za take bolnike so te tretje bukve ,Dušne pomoči'' tudi prav močno koristne. Perve in druge bukve Dušne pomoči" so pa pisane večidel za nedolžne ali resnično spokorne boinikc. Vendar pa pregovori in zgledi v vseh treh bukvicab niso po teh treh stopnjah pop dnoma na'anko razločeni; zato vsa-ktere bukve slehernemu kristjanu, grelniku in pravičnemu, bolnemu >n zdravemu z Božjo mi >tjo lahko služijo v veliko dušno pomoč. Od božjega blagoslova pa vsa pomoč prihaja. Pravica tirja sedat od pisatelja, da vpervič priserčno zahvalo izreče t.stim gospodom, kteri so v imenovani namm pripravne vire spisovali, iz kterih je on zamogd te tretje bukvice sostaviti. V drugič pa naznani očitno priserčno zahvalo tudi tistim gospooom, kteri so pripomogli, da zamorejo te bukvice take, kakoršne so sedaj, na svitiobo priti. Ko jih je namreč pisatelj do-veršil, so jih pregledali: č. g. Mart. Barlič, preč. g iSp. profesor pastirstva, ko škofijski preglednik, in pr-č. g, semeniški vodja. Gospodje so rokopis olepšali in raz- odeli veselje nad delom ter upanje, da s Božjo pomočjo bode mnogo pripomoglo k veči časti Božji in k zveli-čevanju duš. Iz njih veljavnih besčd se sm6 soditi na notranjo vrednost teh bukev. Bog jim plačaj njih bla-goserčni trud! Pisatelj ima sedaj še prošnjo do spoštovanih čita-teljev, namreč to: Kupujte jih obilno, pa bres odlašanja, berž ko bodo na svitlem. To zahteva velika nesreča ubogih grešnikov, ki je želeti, da te bukve pridejo tudi v njih roke. Bog daj, da bi ae torej prav obilno razširile med ljudstvo! Skušnja uči, da Slovenci sploh radi kupujejo molitvene bukve, manj radi pa druge poduč-ljive in spodbudijive knjige; torej prosi pisatelj vse spovednike, naj jih apovedencem goreče priporočajo za kupovanje in pridno branje. Ali ker pri mnozih tudi to priporočevanje ne zdi, toraj prosi, naj bi jih spoved-niki po svoji zmožnosti kupovali ter sebi izročenim dušam za pobožno branje posojevali. Tudi jim naj pri kaki lepi priliki, n. pr. pri spraševanji, kaj primčrnega iz njih berč, posebno pa naj jim take reči v očitnih cerkvenih govorih živo v serce vtisujejo. Pisatelj naj smč tudi še prositi: kdor ene tretjih bukev kupi, naj bi kupil zraven teh še ene ali dvoje drugih in pervih bukev ,,Dušne pomoči", ako mu okolišine dopustijo. S tem bo verh koristi z bukvami pripomogel tudi k zdatniši podpori ubogih bolnikov in njih usmiljenih strežnic v hiralnici Ljubljanski; zakaj ves znesek vsih teh bukev „Dušne pomoči" je izročen njim kakor lastnina. — Oblika tretjih bukev je drugim v vsem popolnoma enaka. Lepšajo jih tri podobe a pri-mčrnimi napisi. Razgled po »vetu. V Carigrada, kakor naznanujejo, se velike derhali derve po ulicah in kriče po živežu, pa nepokoj delajo. Kdo jim bo pa kruha dal? Naj veči del kristjanov, ki so jih dozdaj žulili turški velikaši in turška vlada, je zdaj rešen turškega jarma, in Turčija se je v vojski strahovito zadolžila, pomočki pa so se ji do groze usu-šili. Deoara je sicer na Turškem še toliko, da malokje več; toda imajo ga taki, ki ga ne dajo: judje, velikaši, ki so kristjane derli, in nekteri drugi tergovci in bogatini. L? ni turčin bode prisiljen delati, ako bo hotel živeti, kristjan mu je dosti dolgo bii tlačan in suženj. Turk kakor jud sta pijavki, ki hočete živeti od pčta kristjanov. To mora nehati; nehati pa skoro drugač ne more, razun da se navzameta keršanskih misel. „S potom v obrazu boš kruh jedel." — Po tej poti edino so zmožne tudi deržave čverste se ohraniti; ne pa s sle-parstvom („švindelnom"j, ne s krivico, s tlačenjem in trenjem kacega naroda ali stebla. Kolikor bolj keršansk je kak narod, v toliko lepšem redu so tudi družbinske zadeve ondod. Keršanska politika naj povsod djansko zavlada, potlej bo za vse prav. Za dežele pa, ki so tur-Činstva rešene, je ena naj pervih potreb, da bi se s prav gorečimi ljudskimi misijoni turški ostanki potrebili in stari kvas odpravil; vsled duhovnega poživljeja bi se jele silo naglo razcvetati te dežele. Gorjč pa jim, če jih judje, lakomniki in švindlerji namesto Turka dobe v oblast! Drobne novice, v Ternovi na Bulgarskem se delajo priprave za volitev novega kneza. Med novaki si delata upanje Dondukov in knez Reuss. — Švica se pukori zarad svojega framasonstva in psevdoliberalizma, kajti razne vlade jo stiskajo, ker potepuhom potuho daje. — Oziroma Rusije do Afganistana in Anglije je boje Gor-čakov 29. kim. v novo zaterjal angleškemu poslancu Loftus u, da rusko poslanje v Kabulu (velikem afgan-akem mestu) je bilo zgoli dvorljivost, in da Rusija emira ne podpira v ničimur. — Iz Londona poročajo, da je viaok častnik prišel k Angležem v Dako in naznanil polno podverženje emira. Drugo poročilo pravi, da je prišel neki dostojnik prosit Angleže, naj ae bližajo Kabulu ter naj vatanovijo novo vlado, Češ, da je emir s prestola odpravljen. Tudi iz Jellahabad a so prišle gospostva v Dakko Angležem naznanit svoje podverženje. V Kabulu pa, da 8 kabulskih polkov se je ustavilo iti v boj. Te in take novice pa morajo se le poterditi. — Laški ministereki predsednik je v zbornici naznanil, da Humbert je sprejel odpoved ministerstva in Kairoli bode opravljal, dokler ne bo novega ministerstva. Zbornica je odložena med tem. Depretis sostavlja ministerstvo. Cvet in »ad zveute molitve. Zahvale. Št. 1. Tri tedne mi je grozno šumelo, po noči in po dnevi, po enem ušesi, in zdravila mi niso pomagale. Začnem pa opravljati 9duevnico k N. lj. G., in kmali ae mi je začelo boljšati, in ob koncu 9unevnice je bilo dobro. Zato naj Berčniši zahvala, češena bodi Naša ljuba Goapd presv. Serca! V Ljubljani, 15. grudna 1878. J. K. Št. 2. Imela sem hudo bolezen v glavi vse poletje; začnem opravljati 9dnevnico na čast sv. Frančišku Ksav. in N. lj. Gospej — in precej se je na boljše obernilo; ko je bila 9dnevnica opravljena, sem bila zdrava, in se mi bolezen dozdaj več ne povrača. Iz Loke, 12. grudna 1878. J. Ii. Št. 3. Že mnogokrat uslišan od N. Ij. G. presv. Jezusovega Serca, rešen sem še zlasti zdaj neke prav nadležne pravde, ki je nobena sodnija ni hotla sprejeti zoper mene. Spoznam v tem Marijno pomoč vsled daritve sv. maše in molitve. Čast in hvala Jezusu! Češena bodi od vsih ljudi Naša ljuba Gospa presv. Serca! A. Prošnje. Neka oseba se serčno priporočuje v prošnje za pomoč v dušnih potrebah. — Mati prosi bratovske molitve za svojo nepokorno hčer, da bi se poboljšala in ne zašla v kako veliko nevarnost. — Iz Stirskega. V svoji veliki stiski in silno hudi zadregi se obračam s ponižno prošnjo do Vas, ljubi moji bratje io sestre N. lj. Gospe presv. Serca, za goreče zdihljeje in molitve, da bi dosegel pomoč v hudi zadregi, v kteri si ne morem več sam pomagati. Lepo Vas prosim, daruj kdo kako sv. Obhajilo za me, opravi kdo z dobro voljo 9dnevnico k Mariji Devici in Piju IX za mojo pomoč. Ak'» bom zopet uslišan, v ,,Danici" razglasim v slavo Marije N. lj. G. presv. Serca. — Priporočam v molitev bolnega očeta za ljubo zdravje, vdanost v voljo Božjo, in voljno poterpljenje v bolezni. Bratovske zadeve. Nameni in priporoČevanja pri sv. maši in sploh v molitvi za mesec gruden. I. Glavni namen: Poboljšanje slovenske mladine. II. Posebni nameni: 24. grudna. Ss. Adam in Eva. Priporoč.: Vredna priprava za Sveti dan. Ubožni in terpeči. Cerkev po vsem Slovanstvu. 25. Sveti dan. Priporoč.: Zahvala za včlovečenja Sinu Božjega. Sad odrešenja po vsem svetu. Več družin, posebej ena v hudih stiskah na Štajerskem. 26. Sv. Štefan. Priporoč.: Spreobernjenje Judov, Turkov, in posebej mesta Jeruzalema. Spreobernjenje kriviČDih politikarjev. Katoliško časništvo. 27. Sv. Janez Evang. Priporoč.: Poboljšanje razuzdanih dečkov in sploh otrčk. Spreobernjenje male Azije. Terdovratni grešniki, zlasti na Avstrijanskem. 28. Nedolžni otročiči. Priporoč.: Vsi otročiči za prejemo sv. kersta in ohranjenje nedolžnosti. Spreobernjenje vsih nekatoliških vladarjev. Umirajoči, zlasti terdovratni. 29. Sv. Tomaž Kantv. Priporoč.: Spreobernjenje vse velike Britanije. Bolnišnice in bolniki. Odpravljenje sovraštva zoper sv. Cerkev. 30. Sv. David. Priporoč.: Spreobernjenje katoliških odpadlih kraljev in vladarjev, posebej Cerkvi nasprotnih. Velika gorečnost za sv. vero, zlasti na Avitri-janskem. Odpravljenje nečistih grehov in nevarnih zvez in znanj. 31. Sv. Silvester. Priporoč.: Priserčna zahvala za vse dobrote leta 1878. Vsi umerli v izhajočem letu. Vse še neuslišane prošnje. Da Božja pomoč ostane vselej pri nas. Listek za raznoterosti. Odbor duhovskega podpornega društva prav vljudno prosi čč. g^ U* e trga društva, naj blagovolijo letni donesek za 1878 do konca decembra poslati v. č. g. predsedniku kanoniku Kramarju, ali pa č. g. Janezu Fiisu, tajniku in deuarničarju, da se bo mogel skleniti letni poštev in imenik dati v natis. Po raojci gospej Idi Kosti, ktere dobrotljivost smo zadnjič omenili, ie med drugimi iz rok prečast. gospoda siua mestnega župnika Ousta\a dobila tudi Vincencijeva družba za oba oddelka 1*0 gld. in buigaroki misijon v Adrijanopelnu hA) gl. Bog obilno plačuj prelepa darova materi in »dnu! Dr. Bleiweisove preslavljevanja o njegovi TOletnici, z vsimi govori, telegrami in z megovo sliko bode na svitlo dal g. Ant. Bezenšek, vrednik ,.Jugoslov. Stenografa" v Zagrebu, in memu naj naznani, pa pošlje 60 kr., kdor želi knjigo brca poštnih stroškov. Iz Dolenjskega. Pri nas obhajamo devetdnevnico za Božič takole: Veliko družb po devet oseb je sklenilo, da vsaka en večer prenoči presveto Družino in ji postreže kak« r le ve in zna. Več takih družb so napravile žene; še več je dekliških; pa tudi možje in mladenči ao se zbrali. Pri nekterih vsa hiša opravlja devetdnevnico v ta nam< n di. zvečer in zjutraj združeno milijo; \saki dan pa še posebej edeu po duhovno streže sv. Družin;. Vai pa pn zornicah zmoluno litanije Matere Bcžje v ta namen. Bog daj svoj blagoslov! Iz Loža (AVmče.) O sv. Martinu eta dva tarana zmerzniia; eden doma od Sneperske grajšine naprej, eden v Kamnjaku, -- mlada lanta nekako 2oletna. — Zvečer 14. t. m. je pa France Drobnič, 13 let star, iz Borovnice, tukaj od dima bil v sobi zadušen, ter se je v večnosti prebudil. Bil je tukaj pri svojem svaku in se je ključarstva učil. — 7. t. m. je pa od tod 181etna dekla šia od svoie sorodovinke proti Gerovemu na Her-vaškem službe iskat pri drugi sorodovinki — in je v prehudem mrazu smertno zaspala. Tisti teden je bila še v cerkev prišla ter je ss. zakramente prejela, djal bi, kakor za popotnico v večnost. Ljudje jo hvalijo, da jo bila prav pridna. — Od 13. listopada do 10. grudna imeli smo v dolini prav veliko povodenj, ter je bilo nad polovico fare od Starega terga prestrižene, ljudje niso mogli k fari priti; le sem ter tje so se kaj v čolnih pre-peljavali. Več vasi in hiš je bilo v vodi, ljudje so se bili med tem iz svojih hiš drugam preselili. Zdaj smo zopet na terdem. Milg. Strosmajer, djakovski škof, se je 13. t. m. vernil iz Rima. Varite se „lumpOV"! „Vaterland" svari zlasti duhovne pred nekim gosposkim 331etnim potepuhom, ki je že dokaj denara izžulil iz ljudi, bil več letzapert; zdaj zopet slepari, in nedavno je boje v Mariboru več duhovnov osleparil. Poslednje novice. Sv. Oče Leon XIII so 17. t. m. sprejeli v zaslišanje 1500 udov katoliške rokodelske družbe. — Tudi naznanjajo, kako posebno delavni so sv. Oče ter zares hočejo biti pervi v vojski zoper napade na sv. Cerkev. — Iz nakopičevanja ruske vojne ob Afganistu in sicer v Aziji sodijo, da je res zveza med Rusijo in Afganistanom. — Na Dunaju je 19. t. m. posiauška zbornica zopet pričela svoje poslovanje. — Bosniško poslanstvo je v spominici do avstrijanskega odbora med drugim izreklo željo: naj se domorodci sprejemajo k vpravi in sodnijam; razmere posestva naj se vravnajo, posebej oziroma na mošejsko premoženje (vakufske posestva, ki so na Turškem velike); dosedanje postave naj se za zdaj ohranijo (!). — Na Francoskem psevdorepublikauarji denar zadegujejo, med ljudstvom pa je vedno veči revšina, zlasti v Parizu.— Na Laškem kuje Depretis novo ministerstvo, ki pa ne bo terdneje stalo memo prejšnega; rogovileži hočejo republiko. — Vradniki za očitno varnost na Miadolaškem stanejo 58 milijonov 714.000; ako se k temu privzamejo še srenjski stroški, stane očitna varnost ondod 76 milijonov 714.000 lir na leto. In kakošna je ta varnost??! ,,Ex ore tuo judico te" — Italia, sic dieta! MinhorsHe spremembe* V Ljubljanski škofiji: 0. g. Jan. Dovič, tajm. v Dolah, je dobil duhovni]o Mirno peč. V Lavantinski Škofiji: Č. g. Gašpar Zupanec je postal župnik pri sv. Marjeti poleg Rimskih toplic. — C. g. France Ozmec je prezentirau za župnijo Matere Božje na Vurmbergu, in č. g. Anton Merčnik za župnijo sv. Ha na Goričkem. — C. g. Štefan Mohorko ie postal provizor v Drami jih. - C. g. Jožef Zatler je prestavljen za kaplana v št. II na Gk iičkem.— C. g. JuriŠuc, župnik v Dramljih, je 10. t. m. umeri. R. I. P. Dobrotni darorU Za sv. Očeta: Po č. g. Jak. D< lene i 1 gl. — M. K. 1 gl. za novo leto. Za škofa Daniela Kombonia iu misijone v srednji Afriki: Smarijska tara po preč. gosp. dekanu 16 gld. 22 kr. Pogovori s gg. dopisovalci. G. J. Z—ž—: Posebno vstregli; hvala! — G. M. K.: Prosimo; prav vgodno : kada tada. Gratias pro praeterito! — G. F. K—r: Gratias salutationesq. ferventes! — Mart. Tr.: Bolj obširno, kot je bilo, se ne more „Dan." v to reč epu-šati. — M. S.: Drugi pot. Odgovorni vrednik: Loka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef iilaznikori nasledniki v Ljubljani.