i1r** f 15.000, „Šlajerc" izhaja vsaki [^petek,datiran z dnevom j prihodnje nedelje. I Naročnina velja za Av-I siri.o: za celo lelo U kron, za pol leta [i irone, za četrt leta I kroni; na Ogrskem fin v inozemstvu: Za Icelo lelo 9 kron, za [.pol leta 4 krone 50 vin. I Naročnino je plačali [naprej. Posamezne Ste-se prodajajo po 20 v. Uredništvo in uprav-[niSvo se nahajata v ~ jju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je strari K 160 — strani K 80 - strari K strani K strari K strani K strari K Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. 40 — 20—, 10 — 5 — 2.- Stev. r. V Ptuju, v nedeljo dne tf. februarja 1918. XIX. letnik. Mir z vso Rusijo. lir z Ukrajino. — Ponehanje vojnega stanja z vso Rusijo. Lčilf- Uspehi proti Lahu in na zapadu. — Lepi zmage na morju. Ptuj. odpadla nel pravega miru, dokler ne bode roparska padno od Zandvoordc in ia bojev v 'ednjem polju v A r t o i s u pripeljali so .nterijski oddelki vjete. Angleška artilje- je bila zvečer na obeh straneh S c a r p e zapadno od Cambraia zopet delavna. rancoski sunek v Champagni se je jalovih V pokrajini M a a s e trajalo je ar- jerijsko delovanje v naključju na neko juž- Jo-zapadno od O r n e s a uspešno izvršeno joizvedbo čez dan naprej. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. K.-B. Berlin, 8. februarja (W.-B.) velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišJti. Na -vsej IVouti-jo bilo bojevno delovanje neznatno. Na vzhodnem obrežju Maase, pri Bezauvanxu in južno-zapadno od O r n e s a pripeljala je naša infanterija iz poizvedb nekaj vjetih. Cez dan ostala je artiljerija v teh oddelkih delavna. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od sobote. K.-B. Dunaj, 9. februarja. Uradno se danes razglaša: Nobena pomembna bojevna dejanja. Danes ob 2. uri zjutraj se je v Brest-Li-tovsku mir z ukrajinsko republiko sklenil. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od sobote. K.-B. Berlin, 8. februarja. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. Severno od Paschendaele in zapadno od O p p y smo napravili v manjših infanterijskih bojih vjete. Nastop nekega slabotnega varstvenega oddelka pri F o n t a i n e 1 e s-C roisillesu Izločili je pri sovražniku na široki fronti ljuto ognjeno delovanje. — Armada prestolonaslednika Albrechta. Na vzhodni strani Cote Lovraines imel je neki napad proti sovražnim postojankam severno od R o n v a u x uspeh. Francoska artiljerija je bila v posameznih oddelkih med M a a s o in M o s e 1 delavna. Severno od H i v r o n a se je Amerikance vjelo. Vzhodno bojišče. Mir z Ukrajino se je danes ob 2. uri dopoldne podpisal. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od nedelje. K.-B. Dunaj, 10. februarja. Uradno se danes razglaša: Italijansko bojišče. Na visoki planoti od „8 i e b e n Gemeinden in vzhodno od Hren te živahno artiljerijsko delovanje. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od nedelje. K.-B. Berlin, 10. januarja. (W.-B.) Iz velika glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. V posameznih krajih fronte artiljerijski boj. V poizvedovalnih bojih se je blizo obrežja Belgijce in Francoze, severno-vzhodno od Y p e-r n a ter med CambraiominSt. Quentinom pa Angleže vjelo. — Armade nemškega prestolonaslednika in vojvode Albrechta. V pokrajini M a a s e, na obeh straneh M o s e 1 in v posameznih oddelkih severno-vzhodno ter vzhodno od N a n c y povišano delovanje sovražnika. Francoski oddelki vdrli so. mimo. gredoč v dolini S e 11 e v naše črte pri Allen d"o r t u." V pokrajini zapadno " od Blamonta bili so pred našimi obrambami zavrnjeni. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Dunaj, 11. februarja. Uradno se danes razglaša: Na visoki planoti od „Sieben Gemeinden" živahno artiljerijsko delovanje. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Berlin, 11. .februarja. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana 8e poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. Poizvedovalni sunki Angležev na mnogih krajih fronte v Flandriji in v Artoisu vodili so zlasti pri W a r n e t o n u in vzhodno od A r m e n-tieresa do ljutih bojev. Pripeljali smo vjete. — Armada vojvode Albrechta. Na 1 o t r i n š k i fronti in v srednjih V o g e z a h oživela se je popbldne bojevno delovanje. Lastne poizvedbe južno od Embermeni-1 a, gri Sonnesu in na Buchenkopfu pridobili so nam vjete. Italijansko bojišče. Na visoki planoti od „S i e b e n Gemeinden" živahno artiljerijsko delovanje. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od torka. K.-B. Dunaj, 12. februarja. Uradno se danes razglaša: « Na visoki planoti „S i e b e n Gemeinden" in v pokrajini M o n t a Asolone živahno artiljerijsko delovanje. Severno od Vala Stagno vrgle so naše čete nasprotnika iz njegovih postojank. Pri temu se je vjelo 6 oficirjev in 170 mož. Šef generalštaba. — 2 — STRASCHiLL'ova grenčica iz zelenjave povzroči moč in je vsled tega pri večjem telesnem naporu Zato jo je priporočati zlasti za turiste, lofl vojake, romarje itd. Nemško uradno poročilo od torka. K.-B. Berlin, 12. februarja. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armade prestolonaslednika Rupprechta in nemške-g a prestolonaslednika. Na mnogih krajih fronte artiljerijsko delovanje. Infanterijski oddelki izvršili so južno od St. Q u e n t i n a in na vzhodnem obrežju Maase v gozdu Couriers uspešne poizvedbe ter so napravili vjete. — Armada vojvode Albrechta. Med F 1 i r e y in M o s e 1 artiljerijski in minski boj, ki ae je danes zjutraj zlasti v pokrajini od Remenonville poojstril. Vzhodno bojišče. Vojaški položaj je na fronti napram Velerusom in Rumunom nespremenjen. Italijansko bojišče. Na visoki planoti „S i e b e n G e m e i n d e n'- čez dan živahni ognjeni boj. V krajevnem napadu iz-čistile so avstro-ogrske čete sovražne postojanke na južni strani S a s s a Rosso m so pri temu 4 oficirje ter 170 mož vjele. Prvi genera 1 k vartirmoj štor L u d e n d o i f f. 18.000 brutto-register-ton sovražnega prostora na trgovinskih ladjah. Šef admiralnega štaba mornarice. Novi uspehi. W.-B. B e r 1 i n, 10. februarja. V Kanalu so naši podmorski čolni pri najmočnejšemu sovražnemu protiučinku 4 parnike in 2 jader-nici potopili. Vsi parniki so bili oboroženi in naloženi. W.-B. Berlin, 11. februarja. Novi uspehi podmorskih čolnov v zatvornem okolišu okrog Anglije : 6 parnikov in 7 ribiških ladij. Ribiške ladje so bile potopljene v Kanalu. Šef admiralnega štaba mornarice. to morali videti, slišati, so in slepi . . . z vso [darsk« h pi im i dbi Zato nam ostane le ena pot: — po našega ljubljenega cesarja! Njemu, ki nas bi, kakor ljubimo mi njega, njemu je tnpj očitno in v vsej udanosti zatrjevati, { meje ljudstvo na jugu monaihije ne m a §ca v{ razdrobi j enj e države in kroi njti v vin, da ne mara „iugoslovanstva", da m[Y n škili črez meje domovine, marveč da h o g0 vo svojemu cesarju in avstrijukii boderi movini do groba zvestobo ohrani \[^e t, Pred cesarskim prestolom ne velja i Sveto\ bena hujskarija, — tam sme nastopiti resnica. In ti, ljubljeni naš cesar, bod snico sprejel! Do cesarja! Ia ' sveto\ Bohm-Ermolli. Naš cesar je imenoval zmagovitega RAL. č.v.Bohrrf-trmoVli vojskovodjo v. Bohm-Ermolli za feldmaršala, j........................■...................*.............: Vojna na morju. Novi uspehi podmorskih čolnov. W.-B. Berlin, 7. februarja. V Kanalu potopili so naši neumorno delavni podmorski čolni 5 parnikov, eno angleško jadernico in eno angleško ribiško ladjo. Šef admiralnega štaba mornarice. 26.000 ton potopljenih. W.-B. B e r 1 i n, 7. februarja. Novi uspehi podmorskih čolnov v zapadnem Srednjem morju 26.000 brutto-register-ton. S tem našim sovražnikom prizadete izgube zadenejo transportni promet v Francijo in Italijo težko. Šef admiralnega štaba mornarice. 28.000 ton potopljenih. W.B. Berlin, 9. februarja. Eden naših podmorskih čolnov (poveljnik kapitanlajtnant Remy) je pred kratkim v zapadnem delu Kanala in ob francoskem zapadnem obrežju 8 parnikov in 2 jadernici z okroglo 28,000 brutto-register-tonami potopil. Šef admiralnega štaba mornarice. 18.000 ton potopljenih. W.-B. Berlin, 12. febuarja. V vzhodnem delu Kanala in na angleškem zapadnem obrežju potopili so naši podmorski čolni Gonja za jugoslovansko državogre naprej, — to pa z naravnost divjaškim fanatizmom in z neverjetno predrznostjo. Tako je, kakor da bi ležala Avstrija že razbita na tleh, kakor bi bile razveljavljene njene temeljne postave in kakor da bi bil tisti veleizdajalec, kateri se poteguje za svojo domovino. . . Strupena vseslovanska hujskarija, prihajajoča iz inozemstva, nošena od brezobzirnih častihlepnih mož, je pričela najprve z lojalnimi frazami v patrijotičnem plašču, zdaj pa očitno na način ruskih „boljševikov" in srbske „Narodne obrane" delovati za raztrganje krasnih naših kronovin, za razkosanje avstro-ogrske monarhije. Čudno nastopa danes ta vseslovanska struja, ki nosi ime „jugoslovan-stva"', ki pa hoče edino veliko Srbijo uresničiti. Svoj čas je imel neki slovenski list brezvestni pogum, da je imenoval avstrijsko zastavo ,,znamenje sramote za slovensko ljudstvo". DftDes se upa vodja Jugoslovanskega" gibanja dr. Anton Korošec v državni zbornici skoraj očitno slovenske vojake poživljati, da naj odpovedo avstrijski domovini zvestobo in pokorščino. Svoj čas so imeli naši domači panslavisti zveze z od srbske kraljemorilske vlade plačanimi belgradskimi agenti, danes pa imajo zveze z izdajalci Pivko, dr. Gregorin, Masaryk itd. Zato se združujejo s tistimi Cehi, ki so se že očitno odpovedali avstrijski monarhiji, zato glasujejo proti potrebščinam države, zato se protivljajo proti poštenemu miru, ki so ga naši junaški vojaki vseh narodov s svojo srčno kri zaslužili. Očitno in zistematično gre to delo naprej. . . ljudstvo na južnem Avstrijskem bode moralo polagoma vkljub svoji pošteni ljubezni do domovine podleči; pustilo se bode nehote zapeljati od sirenskih glasov proti-avstrijske' gonje, od vero in urad izrabljajočih agitatorjev. Kajti ljudstvo je otrok, ljudstvo ni odgovorno za posledice takega nastopanja . . . Slovensko in nemško ljudstvo na južnem Avstrijskem se je držalo v tej vojni za obstoj naše domovine vzorno in krasno. Kdor bi to tajil, bil bi la^nik ! Ali večna hujskarija med ženskami, med nedoraslo mladino, politično izrabljanje iz vojnih razmer nastale gospodarske bede, naglašanje ,jugo-slovanstva" kot važnejšega momenta, nego je avstrijski patri-j o t i z e m, — vse to mora povzročiti v srcu slovenskega ljudstva spremembo, ki ne bode domovini v prid. V najhujši vojni se na umetni način krasno patrijotično ljudsvo p o-div revolucij ska nagnenja, podi v nezdrava in nelojalna stremljenja. Namesto za „Rdeči križ" ali za vojaške vdove in sirote se nabira za spomenik panslavista dra. Kreka. Namesto slike prevzvišenega našega cesarja se obeša po slovenskih kočah sliko politika Korošca. Na nemške zaveznike se pljuje, na klerikalnih shodih pa se vpije: ,.Živio Srbi!..." In vsi, prav vsi, ki bi Boroevič pl. Bojna. Tudi znamenitega vojskovodjo BorcS se je odpos je ob zveze marša pri vi Ijubni v o ril glašal rovnei Mirovr uri zji I I 'urči; ■epub vojno sklopt "i seboj H t V U i: ■• in uk: likor Pred nekaj dnevi se jo vložilo v avs j„n:g ski poslaniški zbornici načrt postave za tj ... . sanje kongrue. V zmislu tega načrta se b m„:., zvišali duhovniški dohodki za (>00 kron J^ leto. Za pomožne duhovnike se bodejo /t .„ šali dohodki še za 300 kron. Skupna pott Lemli, teh zvišanih duhovniških plač bode znal I !, 134 milijonov kron. Pač lepa svoti ■ , jo bodejo morali davkoplačevalci plačati.] Iu,.nr gotovo ne zavidamo poštenim duhovnii " i primerim plačo. Ali tisti gospodje, ki zV j marjajo svoj duhovniški poklic in se pet , - ! raje s politiko, naj bi se postili plačati • ' _' i svojih političnih strank ! !?'L. 5. Boroevič v. Bojna, pl. Bojna, je imenoval naš cesar za feldmaršala. Politični utrinki. send Povišanje duhovniških plač. Lepa izjava! Znani zagrizeni češki duhovnik in p nec pater Zahradnik izjavil je dne 6. a ob pritrjevanju svojih čeških tovarišev vj žavni zbornici: „Z a - m e ni nobene atrijske domovine..." To se danes katoliški duhovnik in avstrijski pl nec očitno povedati! In niti rdečica ne| lije tacega veleizdajalca! S tem poštenji B pa so tndi .Jugoslovanski" poslanci v na zvezi in prijateljstvu. Giiha vkup štriha! Pogajanja za mir. žejo Pogajanja za mir v Br est-Lito vsken imela uspeh. Vkljub temu, da je vodja; zastopnikov Trocky skušal zadevo vedi) novega zavlačevati, je eneržija naših in] vezniških zastopnikov dovedla do ugod konca. Sklenil se je najprve mir z bliko Ukrajino, kateremu je moral — čel doslej še brez pogodbe — slediti splošna vizor: nija dati. v Az pravi — 3 — t z vso Rusijo. Pomen je velik ! Že v gospodarskem oziru, kajti v Ukrajini je nakupiče-nih prav mnogo živil, ki se jih bode osred-im državam dovažalo, kar je v mirovni po-Ibi natančno določeno. Nova ukrajinska republika leži zdaj med nami in ostalo Rusijo, tako da z zadnjo nimamo skoraj nobene meje več. To je iz vojaško-političnega stališča velevažno. Konečno pa moramo še opomniti velikanski vtis, ki ga mora ta sklenjeni mir na ostale naše sovražnike napraviti. Mnogo vojaštva nam postane prostega in tako bodemo čilejše ter lažje premagali one ve-lltl like težave, ki nas Se čakajo do uresničenja svetovnega mira! a i- n ii-i ne o 6 d! m sdn re oH Slovo iz Brest-Litovska. K.-B. Brest-Litovsk, 11. februarja. Danes se jo vršila slovesna pojedina diplomatskih odposlanstev. Minister grof C z e r n i n imel je ob tej priliki v imenu zastopstev četvero-zvoze in Ukrajine nagovor, v katerem je feld-maršilu princu Leopoldu bavarskemu za pri vrhovnemu poveljstvu Ost zavžito gostoljubnost zahvalo izreke:. Feldinaraal je odgovoril s toplimi besedami, pri katerih je na-glažal pomen v Brest-Litovsku izvršenega mirovnega dela. Vsa odposlanstva odpotujejo |tekom današnjega in jutrajšnega dneva. Sklenjeni mir z Ukrajino. K.-B. Brest-Lit o vsk, 9. februarja. Mirovna pogodba z Ukrajino je bila danes ob 2. uri zjutraj podpisana. Pogodba se I. Nemčija, Turčija na eni mera ivsli '.a z e bo on jo z i o tre maš: ota, iti vniki i z: pe čati \ posl j. t. v V \ O se i posj . ne ■n Jako: najd, iha! •skemj j a rns! •edno] i in -godn^ • z re - čepi] Lošni v splošnem glasi tako-le: Avstro-Ogrska, Bolgarija in strani in ukrajinska ljudska republika na drugi strani izjavljajo, da je jvojno stanje med njimi končano. Pogodbo sklepajoče stranke so odločene, živeti mod •seboj v bodoče v miru in prijateljstvu. II. 1. Med Avstro-Ogrsko na eni strani in ukrajinsko ljndsko republiku bodejo, v kolikor se dotikajo meje teh sil, one meje obstojale, ki so obstojale pred izbruhom sesanje vojne med Avstro-Ogrsko in Rusijo. — 2. Bolj severno bode potekala meja ukrajinske ljudske republike od Tarno-grada začeto v splošnem po črti Bilgorij itd. (Imsna prinesemo v kratkem s potrebnim zemljevidom.) 3. Ako bi ukrajinska ljudska republika imela še s kako drugo silo četverozveze skupne meje, se obdrži to posebnim razpravam. III. Izpraznenje zasedenih po-'krajin se bode takoj po uveljavljenju te rnirorne pogodbe pričelo. IV. D i p 1 o m a t s k e in konzulat-ske zveze s pogodbo sklepajočimi silami se bodejo takoj po uveljavljenjn pogodbe za-pričele. V. Pogodbo sklepajoče stranke se o d-r e k a j o medsebojno na povračilo vojnih troškov ter na povračilo vojnih poškodb. VI. Obojestranske vojne v jetnike se odpusti v njih domovino, v kolikor nočejo v dosedanjem svojem bivališču ostati ali pa |8e v kako drugo deželo podati. VIL Za čas do 31. julija t. 1. se zavežejo pogodbo sklepajoči deli, oddajati med seboj svoje preostanke na kmetijskih in industrijskih pridelkih. Množine blaga in cene bode določila posebna komisija, ki bode takoj po podpisanju pogodbe skupaj stopila. Do sklepanja konečne trgovinske pogodbe, na vsak način pa do preteka 6 mesecev po sklepu splošnega miru se uredi medsebojni blagovni promet s pro-,orično pogodbo, ki se jo zamore od 30. junija 1919 naprej vsakih 6 mesecev odpovedati. Ta pogodba določa zlasti prosti prevoz v Azijo, pesebno v Perzijo. VIII. Uresničenje javnih in zasebnih pravnih odnošajev, izmenjava vojnih vjetni-kov in civilnih internirancev, vprašanje amnestije ter ono v roke nasprotnika prišlih trgo- vinskih ladij se uredijo v posebnih pogodbah z ukrajinsko ljudsko republiko. IX. V tej mirovni pogodbi sprejeta določila tvorijo nerazrušljivo celoto. Mirovna pogodba stopi s svojo ratifikacijo v veljavo. To je bistvo med osrednjimi silami in novo uresničeno ukrajinsku republiko sklenjene mirovne pogodbo. Najpomembnejša je seveda točka. ki določa primerne gospodarske odnošaje med silami. Kajti Ukrajina je bila vedno najbogatejša dežela nekdanje Rusije, čeprav jo je carska in pozneje boljševiška vlada v političnem oziru grozovito zatirala. Bogate zaloge živil natrt bodejo prav dobro došle ! Pa tudi drugače je ta prva mirovna pogodba v svetovni vojni velevažna; zlasti nam daje zagotovilo, da v doglednem času nimamo pričakovati nobe ne nevarnosti iz vzhoda. Med svoj čas pan slavistično Rusijo, ki je danes seveda anar histična, in nami leži nova država Ukrajine kateri želimo procvit in notranji mir, da za more pomagati pri zopetnemu uresničenju kulturnega blagostanja! Vojna z vso Rusijo končana. Demobiliziranje ruskih vojnih sil. K.-B. Brest-Litovsk, 10. februarja. Za obravnavo političnih vprašanj vpostavljena nemško-avstro-ogrska-ruska komisija obdržala je včeraj in danes seje. V današnji seji komisije naznanil je predsednik-ruskega zastopstvu po naročilu svoje vlade, da Rusija opusti formelno mirovno pogodbo in da izjavi vojno stanje kot končano, ter da odredi takojšno demobiliziranje ruskih bojnih sil. Za iz tega položaja izvirajoče nadaljne pogovore med silami Četvorozveze in Rusijo glede načina medsebojnih diplomatskih, kon-zularičnih, pravnih in gospodarskih razmer pokazal je g. Trocky na pot neposrednega občevanja med udeleženimi vladami in na v Petersburgu se nahajajoče komisije sil četve-rozveze. S tem je torej vojno stanje med nami in našimi zavezniki na eni strani ter med Rusijo na drugi strani končano. To je bilo pričakovati od trenutka, koje novo uresničena ukrajinska ljudska republika sklenila mir z osrednjimi silami. Velikanski pomen te odločitve se bode zamogel šele pozneje oceniti. Na vsak način se nahajajo zdaj Rumunska ter ostali voju-joči se balkanski narodi v hudi stiski ter bodejo morali prej ali slej tudi prositi za mir! S tem je napravljen prvi, velepomembni korake, v dosego stalnega svetovnega miru, za katerega se je toliko človeške krvi prelilo in toliko nesreče povzročilo ! Izdajstvo od Canzana. :..........................................................-' (Vprašanje posl. R. Marckhl in tovarišev na deželnobrambene-ga ministra v zadevi izdajstva pri Can-z a n u na južno-zapadni fronti.) Že v nekem pred kratkim od druge strani vloženem vprašanju se je govorilo o pri Can-zanu na južno-zapadni fronti izvršenemu izdajstvu. Kakor znano, se je izjalovila konečna izvršitev izdajalskega načrta, ki je našim hrabrim četam, zlasti nekemu zgornje-avstrijsko-salzburškemu in nekemu bosnohercegovinskemu bataljonu mnogoštevilno krvavih žrtev stal in ki vsled svojega obsega ter krajevne situacije bi zamogel imeti skrajno nevarne posledice, na hrabrem zadržanju dolžnosti zavednih, požrtvovalnih oficirjev in vojakov in aa učinkujočem nastopu naše artiljerije. Od popolnoma zanesljive strani se je podpisanemu sporočilo, da je ta izdajalski načrt c. kr. oberlajtnant Ludvik Pivko izmislil in da so bili pri njemu poleg večjega števila podčastnikov udeleženi tudi 3 češki oficirji (Seleni, Jirsa in Kohousek). Oberlajtnant Pivko je Slovenec in v svojem civilnem poklicu srednješolski učitelj v Mariboru. Po zajamčenih govoricah je njegovo sramotno izdajalsko počenjanje vodilo do razkritja neke prave zarote v zaledju. Čeprav je žalostno, govoriti javno o takih dogedkih, se to' ne more opustiti, ker ti dogodki označujejo, da se pri oddaji važnih zaupnih vojaških služb še vedno ne ali pa le v nezadostni meri na prepričanje in prejšnje življenje dotičnih oseb ozira. Pač spada med najžalostnejše pojave, da je povzročil slovenski vzgojitelj mladine tako zločinsko podjetje, ki nam je zacnoglo škodovati v očeh naših zaveznikov in ki je zahtevalo težke žrtve na krvi domovini zvestih, svoje dolžnosti zavednih čet. Pri temu se ne sme pozabiti na skrb glede duha, ki ga je zamogel podati takšni vzgojitelj mladine njemu zaupani učeči se mladini. Brezobzirno_ razkritje takih dogodkov je že zaradi tega potrebno, da ss od veleizda-jalskih idej in nakan še nedotaknjenim ljudskim elementom vso zanikernost in propalost postopanja svojih izdajalskih rojakov prod oči pelje. Skrb za učinek javnega pogovora o takih dogodkih na naše zunanje sovražnike ni na mestu, ker ti — hvala njih zvez z izdajalskimi elementi v zaledju so itak že po-dučeni in — kakor razni pojavi v sovražnem inozemstvu, tako n. pr. uresničenje češko-slo-vaške armade na Francoskem in ednaki pojavi v Italiji dokazujejo — v lastno sramoto propalost teh izdajalskih elementov v svojo korist vporabljajo. Podpisani stavijo torej na Njeg. eksce-lenco g. deželnobrambenega ministra vprašanje : 1. Ali hoče Njeg. ekscelenca posameznosti izdajalskega postopanja pri Canzanu in njegove morebitne zveze z domovini sovražnimi dogodki v zaledju pod določitvijo imen, pristojnosti in civilnega poklica brezobzirno visoki zbornici naznaniti? 2. Ali hoče Njeg. ekscelenca naznaniti, ako se je preskrbelo, da uprava poduka o uspehu tozadevne preiskave izve, da pride v položaj, tudi od svoje strani glede oberlajt-nanta in srednješolskega učitelja Ludvika Pivko potrebne konsekvence potegniti ? Dunaj, 5. februarja 1918. Podpisi. Tedenski pregled. Štajerske vesti. Zadnji „Slov. Gospodar" kar besni in div j a kakor pijani derviš in bi našega uvodnika g. Linharta najraje v žlici žegnane vode potopil. Le počasi, pobožni gospodje Jugoslovanskega" naziranja. S psovkami in lažmi se prav ničesar ne dokaže. Psovke in laž so le orodje moralično propalih duš, ki jim ni ničesar več sveto, ki zlorabljajo vse v svoje politične namene, ki pljujejo na katoliško vero, na avstrijsko domovino, pa tudi na resnico in poštenost, ako se gre za njih politične koristi. Taki „argumenti" nam torej prav nič ne imponirajo . . . Pijani derviši okrog „Slov. Gospodarja" dokazujejo s svojim besnim psovanjem, s svojimi prav balkanskimi manirami, da so bili na Brenčičevem shodu v srcu zadeti, da so doživeli veliki politični poraz, ker jih slovensko ljudstvo razven nekaterih hujskačev samo ne mara! Slovensko ljudstvo si je ravno še vedno ohrani-nilo ljubezen do domovine in zvestobo do cesarja. In to zdravo jedro našega slovenskega ljudstva ne bode nikdo pokvaril, ne a psovkami, ne z Jugoslovansko" hujskarijo! Iz Kance (Gams) pri Mariboru poroča „Marb. Ztg." : Tudi pri nas cveti sleparija z nabiranjem podpisov za „ProČ od Avstrije." Laže se kmetovalcem, da se gre za podpise za mir. Eden nabiralcev podpisov je posestnik Jožef Murk o, kateremu pomaga neka Frančiška M. iz Sobra. Koliko časa bodejo — 4 — naše politične oblasti Se gledale na to huj-skarijo in ljudsko sleparijo, ki bije kazenski postavi v obraz ? Morda tako dolgo, da temu gibanju ne bodo mogle več konca napraviti! C. k. pismonoše za „Proč od Avstrije." ,.M. Z." piše: Pridni nabiralec podpisov za jugoslovansko „Proč-od-Avstrije"-izjavo je mariborski c. k. pismonoša S t r a m S o k. Kot avstrijski državni uslužbenec nabira med svojo službo podpise za raztrganje Avstrije! Neverjetno je, da obdrži mariborska poštna uprava tacega človeka le še en dan v službi. Stramšek je večinoma podpise žensk nabiral, ki jih je dobil z vsem mogočim besedičenjem. Istotako nabira podpise c. k. pismonoša, ki raznaša pošto v Krčevini pri Ptuju. To so pač čedni avstrijski državni nastavljenci, ki nabirajo podpise za raztrganje Avstrije. Saj jim nikdo ne brani, da gredo v Srbijo ali k ruskim boljševikom. Kd-nako nabira podpise v Ptuju neka ženska Skuhala, katere možje uradnik ptujske posojilnice. S kakimi lažmi delujejo ti ,.Proč-od-Avstrije-"hujskači, se vidi n. p. iz tega, da je več dni nabirala po deželi podpise neka Liza P e s t i š e k, kuharica mariborskega predsednika okrožne sodnije dra. Koče-varja. Svojemu očetu se je ta ženska nalagala, da ji je dal g. dr. Kočevar dopust za nabiranje podpisov. In tako se godi tudi v drugih krajih. ..Prokleti pes." Te dni enkrat prišlo je nekaj gospodov iz Ptuja v Maribor, med njimi tudi naš urednik g. Linhart. V mestu so srečali celo vrsto še prav mokronosih šolarjev gimnazije, od katerih se je le enega spoznalo. Dečki so v otroški predrznosti po ulicah izzivali. Seveda se živa duša ni zanje zmenila. Ko so pa dotični gospodje popoldne prišli na kolodvor, stala je ob vlaku cela vrsta teh fantkov, ki so precej glasno zopet izzivali. Eden teh fantkov je hotel izreči tudi ime našega urednika, a ko se je ta obrnil, je le še „Lin . . ." zajecljal in potem raje obmolknil. Pozneje se je izvedelo, daje eden teh fantalinov zaklical poluglasno tudi ,,prokleti pes", katera ljubeznjivost je pač veljala našemu uredniku. Mi se pač nad takimi otro-ško-pobalin8kinii infaniijami ne zgražamo ali vznemirjamo. To je pač vzgoja, ki jo je razširjal med mariborskim slovenskim dijaštvom zločinski izdajalec Pivko, ki je naše vojake s svojim izdajalstvoin gnal v smrt in prodal Lahu. To je duh veleizdaje ! — Proti smrkolinom — med njimi se je odlikoval zlasti znani predrzni ptujski šolar K a u k 1 e r — se bodemo že sami branili. Ali proti razširjenju Pivkoveda duha se mora avstrijska oblast braniti! Brenčičeva zaupnica. Zadnji „Slov. Gospodar" je napolnjen z nesramnostmi. Ali najnesramnejša laž je pač trditev, da se je Brenčiču na shodu na Svečnico od zboroval-cev izrekla zaupnica. Resnica je, da je Bren-čič moral shod končati, ker so ga oblastveni organi razpustili. Resnica je nadalje, da se Brenčič ni upal dati zaupnice niti na 'glasovanje, kakor tudi ne Jugoslovanske deklaracije." Resnica je, da se je shod končal brez vsacega glasovanja. Mi Brenčiča gotovo nismo nikdar resnim smatrali, ali smatrali smo ga za človeka, ki ne laže vedoma in namenoma. Ako pa Brenčič zdaj ne popravi „Go-spodarjevo" laž o njegovi zaupnici, potem vemo, kaj imamo o temu spuheljskemu modrijanu soditi. ,,Predsednik'' Kuhar. Na Brenčičevem shodu je hotel spuheljski modrijan sam predsedovati in obenem govoriti; to je seveda prav previdno, kajti Brenčič je kot poslanec „ne-dotakljiv." Naš urednik Linhart pa je Brenčiča na podlagi postavnih določil prisilil, da je moral pustiti druzega predsednika izvoliti. In izvolilo se je posestnika Kuharja, ki se je sicer z vsemi štirimi branil, ki je pa naposled moral vendar igrati vlogo Brenčičevega odrešenika. Mi nimamo nič proti Kuharju; možakar ni kriv, da se ga zdaj na stara leta zlorablja v politične namene Jugoslovanskih" hujskačev. Ali v »Gospodarju" se piše tako, kakor da bi Kuhar bogve kako modro vodil zborovanje. V resnici pa je izpregovoril na celem shodu komaj deset besed in še te mu je moral spuheljski modrijan Miha v uho za-šepetati. G. Kuhar zna predsedstvo zborovanja tako voditi, kakor zajec na gosle igrati. Mihova požrtvovalnost. Naš poslanec Miha Brenčič je na shodu mnogo govoril o temu, da je grozno veliko žrtvoval za domovino. Glavna „žrtev" je pač ta, da dobi vsak mesec kot poslanec 1000 kron plače iz denarja davkoplačevalcev. Da se je to doseglo, je pač njegovo ,,gospodarsko delo." Druga njegova „žrtev" pa je ta, da je Miha v Spuh-lju pred oblastjo skril žito, da je bil pri temu proti postavnemu prikrivanju žita zasa-čen in kaznovan . . . Taka „požrtvovalnost" —- to je g. Linhart že na shodu povedal, ■— je pač prav čudna in smrdi precej po sebičnosti. Miha, Miha, kam misliš ?! Na Brenčičevem shodu v Ptuju je bil navzoč tudi poslanec Pišek. Mož se je pač sramoval žalostne vloge spuheljskega modrijana in se ni niti pokazal, kaj šele da bi se oglasil k besedi. To je pač zanimivo. Istotako zanimivo pa je, da je Brenčič takoj po raz-puščenem shodu izginil „kakor kafra", da je zapustil svoje oboževalce v največji nevarnosti in se je skril kakor miš . . . Res je, ljudje take korajže res ne slišijo na fronto, kjer bi morali braniti avstrijsko domovino; taki ljudje se morajo skriti za ženske predpasnike in morajo tam voditi boj za „Jugo-slavijo . . ." Mariborski lump — da govorimo v žargonu katoliškega „Slov. Gospodarja" — še vedno taji, da je imenoval junaške naše vojake 87. regimenta ,,šnopsarje." Verujemo, da je prismojenemu „Gospodarju" ta psovka danes neprijetna, kajti vojaki 87. regimenta bodejo prišli enkrat nazaj in bodejo obračunali z njim. Kdor čita naš list, ta ima črno na belem dokaze, daje „G o s p o d a r" v resnici psoval vojake 8?. regimenta za „š n o p a a r j c.' In tega mu junaški vojaki ne bodejo nikdar pozabili. — Mariborski lump pa s« togoti tudi nad našo opombo, da se povečuje z vsakim dnevom število naših prijateljev in odjemalcev. Kar histeričen in božjasten postaja ,,Gospodar" nad tem dejstvom. To mu seveda prav nič ne pomaga. Resnica je, da je naš list med vojno izredno veliko na številu odjemalcev, še več pa na vplivu pridobil. To je pa tudi razumljivo, kajti naš list se ne poteguje za uresničenje srbske Jugoslovanske" države, marveč za nerazrušljivo Avstrijo. In zato bode ostalo pošteno avstrijsko misleče ljudstvo vedno na naši strani! Prepovedani .Jugoslovanski" shod v Celju. Mariborski duhovniški politik dr. Korošec menda že res misli, da je Jugoslovanska" država že uresničena in da je on njen komandant. Zato postaja njegova hnjskarija že naravnost nevarna in vkljnb vsej ponižnosti jo mora naša oblast polagoma vendar že sama videti. Tako je poskusil dr. Korošec pred kratkim svojo hujskarijo tudi v Celju razširiti. Ta poskus se mu je pa temeljito izjalovil. Z ozirom na velikansko razburjenje, ki vlada proti diu. Korošcu, zlasti odkar je tako brezobzirno hujskal proti Celjanom in avstrijsko mislečemu prebivalstvu sploh v St. Petru, ki bi pa gotovo tudi vodilo do nasilnosti in izgredov, — je celjski mestni urad od Korošca za 4. t. m. k ,,Belemu volu" sklicano „ jugoslovansko" zborovanje ednostavno prepovedal, to pa z ozirom na javni red in mir. Proti tej odredbi se je na c. k. namest-nijo brzojavno rekurz vložilo, kateremu se pa ni ugodilo z ozirom na jevno nevarnost tega zborovanja. Klerikalci so skušali zdaj zborovanje pod napačno zastavo obdržati. Za dopoldanske ure istega dne sklicali so v isto dvorano neko zborovanje ljubljanske „Za-družne zveze." Predsedstvo je vodil bivši nemški pridigar iz Celja, profesor teologije dr. Holmec iz Maribora, kot glavni govornik pa je nastopil neki ljubljanski duhovnik. Zanimivo je in značilno, da ravno duhovščina v prvi vrsti razširja hujskarijo na Spodnjem Štajerskem, kakor je tudi iz tega slučaja razvidno. Da ni manjkalo kot dekoracije zastopnika lajikov, prišel je tudi poslanec k< . Pišek, ki se je kot ..tiha figura" tudi r j ščenega Brenčičevega shoda v Ptuju j žil. Povzročitelji tega shoda, na katera » je govorilo o boju proti mestam in trgoi j hujskalo stan proti stanu, skušali so j ovčice skupaj zadržati in prepovedani i vkljub prepovedi obdržati. Ta poskus i mestni urad, preprečil. Zborovalce sej« ' zorilo, da naj dvorano zapustijo. Oda i so se tudi, ali zapeli preje prepovedano j slavistično pesen „Bej Slovani" z znanj i tico „Crna zemlja naj pogrezne vsacega \ čurja." To označuje duh in smer tega • rovanja. Celjski župan g. dr. v. Jabo: ; došel je sam na liee mesta, kjer se jezi . velika množica ljudi, deloma nahujskaneii ima j ske iz okolice, ki so se hotele prepovedanogo v i zborovanja udeležiti, deloma pa radovednost va j Le potrpežljivosti oblasti se je j srečilo, da razprši brez nasilja nahuj l množico. Zanimivo je, da se celjski Slo' j niso udeležili tega zborovanja ; seveda, k; že hujskajo in podijo v nesrečo, sami pa' | varujejo svojo kožo. V prvaškem časopi j zdaj seveda na vse protege kriči in tuli, kor da bi se bila Slovencem bogve kal krivica zgodila. Zgodilo se pa ni ničesar , zega, nego da se je tudi Koroščevo gi opozorilo, da se mora oblasti pokoriti, I živimo na Avstrijskem, ki je pravna d Razno. i -zave" Omejitev italijanskih vojnih smotrov. ,K-ža\a Volksztg." opozarja, da so Italijani nezsT voljni z zadnjimi govoroma Lloyda GeoiJ in Wilsona, ker Anglija in Amerika ne trjujeta vsem zahtevam Italije in naspn jeta v tem oziru tudi Franciji, ki Italiji podpira. V Londonu so se spomnili nevz nanega nasprotstva med Italijo in vani. Lloyd George iu Wilson sta pač goiak na rila o upravičenih željah Italije p<> združ::o č i i njenih rojakov pod tujim gospodstvom, al z besedico se nista spomnila ozemelj' vzhodnem bregu Adrije. Zanimivo je, kerl zdaj tudi v Italiji pojavljajo glasovi, naj [ Italija odpove svojim željam na vzhodal bregu Adrije in naj sa zadovolji le z neksl rimi opirališči. Najjasnejše je pisal ,.Corrii della sera", ki pravi, da mora Italija izlrin * '" ako vzdržuje svojo zahtevo, da se vse rodne aspiracije izpolnijo in si zato nakopl sovraštvo jugoslovanskih narodov, ki so ml ! ni dovolj za navdušeno vojsko ob prvi prilf i kar/.bi Avstrije rešilo, če si pa Italija pridobiti prijateljstvo, mora izpolniti, kar j ; htevajo. Italija zahteva predvsem to, kari je knez Billow ponujal avstrijskega ozemlj" I pred vojsko, dalje Trst, Istro, Pulj, strate™ : na in komerčna jamstva v Adriji. Da bi goslovani delovali, so jim mesto ozkega I ob obali ponudi oola Dalmacija, izvzeniSi ; katerih strategično važnih točk. — Vele i mivo je, ker Italijani še vedno hrepene slovanski zemlji. Italijani torej še vedno: j dovolj tepeni! Taki se delajo, kakor da ' zmagali! ..Jugoslovanski" izdajalci in hujskJ pa zdaj vidijo, da se gre Lahom še vedj za našo zemljo. . . Za Veliko Poljsko. Iz Varšave poročfl lvovski listi: Izdal se je oklic 178 poljskj "^J društev, ki zahteva: 1. Ponovi naj se p tično, gospodarsko in vojaško neodvisna Pcjj ska v mejah, ki omogočajo gospodarski predek z dohodom k morju. 2. Ustanovi ; se prostovoljna zveza svobodnih narodov ', ozemlju nekdanje poljske države, narodi ; občujejo medsebojno potom poljskega držal ' nega zbora z deželnimi zbori teh narodif i brez tujega vpliva. 3. O organizaciji drŽavi j o njenih mednarodnih odnošajih in pl i godbah odloča postavodajalni deželni zb ki naj se izvoli po demokratičnih načeliJ • Vsak pritisk od tuje strani, navzočnost tuji :' armad in oblasti se mora odpraviti. Poljska ■ ki bi se ustanovila brez poljskega naroda: •• proti njegovi volji, se ne bo nikdar s svojiii • položajem zadovoljila in bi neprestana ogni j zala evropski mir. — Poljaki so res prokle' j ponižni. Najboljša avstrijska in nemška W-' je tekla za njih zemljo, od nas so bili rešenjikler s lijo avf ja i sla mne lca : dž (s- l)t a), c Di seji Di Li jfnjsl Di ežic« Vo i Ne podpisujte »jugoslovanske" pole! «pu-|t zbi rne. shr; ežj ine; dne: .»* iveni o H(iaof lof i o ^Din (Juriul in H (iv tnili "' ovane vsi« že desetletja sem divjal in kjer tudi zverinsko ..rdeče garde" boljševikov n^k • ,i ■ .- • m ., • • ,• i • ,'ovi liudsk jaški način nastopajo, lezkt jo Imski k -,, J., svobodo. Ali gotovo j^ i* ga bodejo ^ 'Jg1 °. zmagovito končali. Tudi Mka nova repu J. . Wolga-Ural so je ustanovila. In tako b ^-^Up"* iz stare Rusije izrezana nova državna ti L :i- S, Kdo bi si svoj čas mislil, da bode veli« I organizem ..sveto Rusije" razpadel in 'era ' , .. 'j Z Rusijo pa je padla tudi tista vseslovar '" ideja, ki je svoj čas povzročila to srioz , **-?e»fi' prelivanje krvi. Staro Rusijo so poki ' ,. ,*"■ z njo pa tudi panslavizem ! ■!, J r r aveznikov. Ruski državni bankerot. J™.0** Vladni dekret. ali vse to >n bognto K.-B. Petersburg, 10. •>. Objavljen ji--------:------- slednji dekret, o anuliranju državnih p«. $&" sprejet v seji osrednjega izvršilnega oMrno- najul z dne 3. februarja : L nQV0 le nerah je 1. Vsa državna posojila, ki so jih] vlade ruske buržoazije, se s prvimi cembi-om 1917 naprej proglašajo za neveljr* naročni Decemberski kuponi ne bodo več izpljjiaprani n; 2. Prav tako so neveljavna vsa pomfepolniti, a ki so jih prevzele te vlade za posojilajapr&m lis ličnih podjetij. __________ 3. Vsa inozemska posojila so brezpo£__________ in brez vsake izjeme razveljavljena. — 4. Obligarije na kratko dobo osuK v veljavi. Odstotki se ne bodo pla4»n(*-ni}| Obligacije same veljajo kot kreditne li™ 5. Manj premožni državljani, ki razveljavljonja notranja posojila do 1] rubljev, bodo oškodovani z deleži m posojila ruske socialistične federl republike. 6. Vloge v državnih hranilnicah 11 hove obresti so nedotakljive. V posesti KflkOŠmek nilnic se nahajajoča raaveljavljenja pose bodo prevzela na dolg republike. 7. O odškodovanju zadrug i. t. r~ bodo izdelala posebna določila. 8. Likvidacijo posojil vodi najvišji! ski gospodarski svet. 9. Izpeljava je naloga državne bai 10. Ugotovitev manj premežnih izvršila po posebnih komisijah. T( pravico prihranke, ki niso bili pridoblj delom, popolnoma anulirati, celo če m segajo svote 5000 rubljev. Kdo bo trpel ? Klasični bankir Rusije je bila Franj kateri je Rusija že pred vojsko dolgov; tovo kakih 20 miljard frankov. Med je narastel dolg na 25 miljard. Angle: gubi približno 7 miljard rubljev, Amei miljardo dolarjev. Japonska je posodi siji 390 milijonov jenov. Tudi Nizozem: izgubila precej denarja. Nemčiji dol, sija okoli 2 miljardi. — 7 Inzeratna tarifa. Z ozirom na splošno draginjo v tiskovni stroki smo morali svojo inzeratno tarifo zvišati. Odslej stanejo inzerati v „Štajereu" : Cela stran.......K 160-— Pol strani . • .... K 80- — V« strani........K 40- — Vb strani........K 20— '/■e strani.......K 10-— '/« strani .......K o-— Ve« strani.......K 2'— Vsled svoje razširjenosti je „Štajerc" najboljše glasilo za inzeriranje in imajo oglasi v tem listu vedno polni U3peh. Prostovoljna licitacija Neka pesest v trgu Rogatec, primerna za vsako trgovino, poleg cerkve, obstoječa iz stanovalne hiše, ajhamta, vrta, travnika itd., se v četrtek dne 21. februarja 1918 razproda. Vprašati je pri gospej Ludmilla Fiirst, Ptuj, Kaiserfeldgasse 6, I. nadstropje. 67 jih nq rvim I svelja^ izpla poroŠS ojila Pozor, Avstrijci! Vsacega nabiralca podpisov za „jugoslovan- feklaracijo" naj se takoj naznani najbližjemu orožniku ali pa policaju, oziroma naj se ilititni oblasti njegovo ime sporoči! bdržavljenje trgovske mornarice. — Konfiskacija akcijskega kapitala. Petersburg, 10. O nacijonaliziranju trske mornarice se objavlja naslednja vest: ReufcB?sa ladijska podjetja, ki so last akcijskih da ■ružb ali velepodjetnikov, se proglašajo za Avsuferodno last republike. Izjemo tvorijo po-jd pisMrobaeje določene male ladje. Objavil se je načrt dekreta o konfiskaciji akcijskih ka-jtalov prejšnjih zasebnih bank. Vsi ti kapi-lili bodo v polnem obsegu zaplenjeni in iz-pčeni ljudski banki ruske republike. Vse prične akcije so razveljavljene, izplačevanje pvidend je ustavljeno. Avstrijski politični položaj. Dunaj, 13. februarja. Naš notranji Mitični položaj se je poslabšal in kriza je postala prav nevarna. Glavni nasprotuiki danje vlade so Poljaki, ki se čutijo oškodovane vsled sklenjenega miru z Ukrajino. iudski republiki ukrajinski se jo namreč ilopilo tudi del pokrajin, ki bi jih radi Bljaki imeli, čeprav spadajo po svojemu |ia.čnih drobilnih mlinov za vsakovrstno žito in moko mleti priporoča i banka lih se j Te iJ idol.ljJ če ne I \merikf sodila ■ ........i.-* L v ?H .>'.. kakor tudi pocinjene brzoparilnike iz zaloge Maribor.? Nadalje priporočam vsakovrstne reporeznice, mletij travilne kosllne stroje, grablje, stroje za obračanje sena in sejalne stroje. K nujnemu nakupu se toplo priporoča, ker bodo cene v kratkem zopet povišane in stroji vedno težje za dobiti. Pojasnila se točno in brezplačno izvrše. Na zahtevanje obiščem sam brezplačno cenjene posestnike. ""^Pi 58 Mala kmetija z lepo prostorno hišo in hlevom blizu železnice se v najem išče. Kdor kaj primernega ve, naj takoj naznani, bo primerno zato plačan. Naznanila se pošljejo ,.kmetovalec 101 ,Štajerc-Ptuj," Podaljša) svoje življenje! Zamore se svoje življenje poda'j- y'^ sati, bolezni preprečiti, bolnike ozdraviti, slabotne okrepčati, tavajoče trdne in nesrečneže vesele napraviti I Kaj stoji za vsako boleznijo? Slabost živčne sile, žalost, izguba ljubih prijateljev aH svojcev razočaranja, strah pred boleznijo, napačni način življenja in mnogo drugih vzrokov. Veselo srce je najboljši zdravnik I Dobi se pot, ki ti pomaga do veselja, tvoj čut oživlja, ki te z novo nado napolni, in to pot ti kaže neki spis, katerega dobi vsakdo, kdor po njega piše, takoj in popolnoma zastonj! V tej mali ročni knjižici se raztolmači, kako se nadomesti v kratkem času in brez motenja poklica moč živcev in muskeljev, kako se zamore odpraviti in izboljšati utrujenost, slabo razpoloženje, slabost spomina, nevoljo za delo in nešteto drugih bolezenskih pojavov. Zahtevajte ta spis, prinesel Vam bode nadepolne ure. Naslov: Ernst Orsech, Berlin S. W., Markgrafenstrasse 63, Abt. 473. 75 Miihierbeutel pajtelje za mlinarje se dobi pri Slawitsch&Heller trgovina JŠtajerc" petek, dalir prihodnj 8 vinarjev za eno dopisnico Vas slane moj glavni kataloe, ki st Vam na zahtevo zastonj clopošlje. Prva fabrl-ka ui Hanns Konrad, c. in k. dvorni liferanl BrOx 1502 (Češko). Niklasle ali jeklene anker-ure K 16, 18,. 20. A.-madne radij anker-ure K 18,22, 26. Bela kovina (Gloria-srebro) dvojni mantelj, ankcr-lemont. ure K 30. 32. Masivne srebrne anker-remont. ure K 40, 50, 60. Budilnice in stenske ure v veliki izbiri. 3 leta garancije. Razpošiljatev po povzetju. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. 386 kraste, lišaj, grindavost in slične kožne bolezni odpravi hitro in sigurno domače mazilo Paralol. Ne umaže, nima duha, se more torej tudi čez dan rabiti. Mala posoda K 3'50, velika posoda K 6'—. Nadalje prašek Paratol za varstvo občutljive kože, ena škallja 2 K 50 h. Dobi se oboje pri naprej-pošiljatvi svote ali povzetju na naslov : Apolhcker M. Klein's Paratol-Werke in Budapest VII 20., R6zsa utca 21. 472