Poštnina plačana t gotovini.
Pasomean* Iterilka i Din.
List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto
Uredništvo In uprava, Strossmajerjev trg 1 Tel. it. 73.
Leto XXII. Št. 7.
Kranj, 12. februarja 1938
Izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40.- Din, polletno 20, četrtletno 10 Din.
Din,
Misli ob
slovenskih
velikanih
Če primerjamo narode ined seboj, vidimo, dn nudijo vsak svoje posebnosti, katere ga razlikujejo od drugih. Niti dva naroda nista enaka. Če bi oba imela, kar ni mogoče v praksi, iste lastnosti v veri, v jeziku, v šegah, v pravnem naziranju, v zgodovini itd. bi bil to en narod, če bi oba to hotela in torej o dveh narodih sploh ne bi bilo mogoče govoriti. Če pa bi se vsak izmed njiju vendar zavedal, da sta to dva razl.čna naroda, bi bila to dva. Moderni psihologi namreč vidijo bistvo vsakega naroda ne v njegovem jeziku, zgodovini, veri itd. ampak je bistvo vsakega naroda v zavesti njega samega. Če se zavedam, da sem kot Slovenec član slovenskega naroda in nobenega drugega, potem sem Slovenec. In če se Slovenci zavedamo, da smo Slovenci svoj narod, potem tak narod tudi smo, potem tak narod tudi je in živi, pa čeprav nam je kdaj poskušal pendrek, teror in ..svoboda s podobnimi sredstvi" drugače prikroj ti zunanjost. In ker se ogromna večina med Slovenci zaveda, da smo mi svoj narod, zato smo Slovenci tudi tak poseben narod, pu naj ljubljanski časop s »Slovenski narod" radi tega umre od kapi in naj se jeenesarski moderni „Dežmani" hudujejo, to obračajo in nas radi tega kjerkoli denuncirajo, kolikor hočejo. Scer pa je zanikanje slovenstva v Jugoslaviji le političen kapital, ki nese v erah »državljanske svobode za zamreženimi okni" na jugu pri nesposobnih in samozvanih „politik.h", ker ti pošten.h in resničnih slovenskih zastopnikov za tako raznarodovaluico in izdajalsko lumparijo ne morejo dobiti drugod kot pri sebi enakih slovenskih poturicah. So pa tuki tiči, eni in drugi, grobokopi lepe Jugoslavije, pa čeprav med sabo o njej tekmujejo na glas v deklamatorskih patosih, da tako požrtvovalnih ..nacetov" in „acov" na svetu ni. Hvala Bogu. <iu smo postali Slovenci ,.. '.j"., že toliko kritični, da razlikujemo resn co od peska v oči, Zato tudi že dolgo ne verjamemo nobenemu političnemu pridigarju, pa naj vzame katerokoli masko na svojo — skazo, če ne dela v našem interesu. Ne verjamemo pa ne zato, ker se zavedamo, da smo Slovenci, ki imamo svojo zgodovino, svoj jez k, svoje poštenje, svojo voljo do dela, in imamo tudi svojo vero in se tega zavedamo, če to najde priznanje enakopravnosti ali tudi ne. Dokler pa uzakonjene enakopravnosti ne najde, pa enakopravnosti itak ni. Politiko pa je sicer že Cankar — pravilno karakteriziral.
To, kar nas od drugih narodov razlikuje, je pu obenem naša odliku. Ravno razi ke so v izredni meri naše posebno svojstvo, ravno razlike nos odlikujejo pred drugimi. Zalo pa moramo biti in smo na te odlike ponosni; ponosni smo na svojo socialno katoliško vero, ponosni na svoj jezik, ki ga nihče ne zna govoriti in ne razume, dokler se ne priuči. Ponosni smo na svojo zgodovino, poštenost, delavoljnost in vse drugo.
T sti, kateri tudi naš narod v prav posebni meri odlikujejo, so pa narodni velikani. In hvalil Bogu, tvidi teh imamo precej. In slučaj hoče, da smo se vprav pretekle dni spominjali nekaterih takih javnih delavcev, kateri so — naš ponos. Pred "50 leti je umrl voditelj in organi-tor Koroških Slovencev Andrej Einspieler, ki je svoj rod hotel kulturno pr praviti za vstajenje. Z nekaterimi velikani se pa lahko ponašamo pred svetom, ker so sicer malemu narodu dali stvaritve, ki bi bile ket mogočne in popolne priznane pri največjih evropskih narodih in deloma že tudi so, so pa odraz našega hotenja, odraz slovenskih borb in bolečin, pa tudi zdaj že uresničenih upov. Pred 180 leti se je v Šiški rodil prvi slovenski pesnik in veliki vzgojitelj Valentin Vodnik, čigar ..Ilirija oživljena'' je po kratkem soncu s svojim motivom še nad 100 let čakala uresničitve. Slavili smo pa zadnje dni prav tako oba vrhova slovenske književnosti: Prešerna in Zupančiča. Zupančič in Prešern
sta dokaz, da ima tudi majhen narod svoje velikane, da jo tudi naš jezik enakovreden drugim. Oba sta čutila, da je največja resnica — narodova svoboda. Zato sta oba o njej toliko pela in v najsilnejšem trpljenju tudi najlepše ustvarila in iztisnila iz svojega bolečega srca.
Ne vemo, kako je narod proslavil te može, kako se jih je spomnil. Mislimo, da bi se morala zgeniti vsa kulturna društva, ljudem razložiti pomen in važnost takih delavcev, kateri so slovenskemu narodu opora in odlika. Vsaj na ta način smo jim lahko hvaležni za izvršeno delo, ki se sveti na najvidnejšem mestu. Prav bi bilo, da taki jubileji ne bi nikakor šli mimo Slovencev, nikakor milmo slovenskih šolnikov in najmanj mimo mladine. A kaj se godi? Sv. Savo, ki ima pomen le za pravoslavne Srbe,
praznujejo po šolah ves dan. hrv. škofa Stros-maverja praznujejo ves dan, slovenskemu Zupančiču Slovenci nismo odmerili nič časa po šolah, slovenskemu duhovniku Vodniku nič, Prešernu kako uro morda, narodnemu voditelju Kreku nič, majskil deklaraciji nič in tako navadno — nič. Če čaršija molči, — joj, da bi se tako malo zanimala za naš denar —, bi se morali zganit! mi sami. Zavedajmo se, da je marsikaj, kar danes še tiči med Slovenci! in po „narodnih" šolah, da je vse to po v nacionalno krinko zaviti taktiki samo imoort firme JNS, kar pa zato še ni državno a!; narodno. Tu bi ie moral zganiti ves narod s svojimi oblastniki. Kaj naj s:cer čaka narod, ki zaničuje se sam?! Sami novi dokazi, da brez avtonomije ne bo šlo.
Pomen kmetijsko strokovnih
tečajev »Kmečke zveze"
V teku letošnje zime je Kmečka zveza priredila, oziroma bo še priredila, v vseh okrajih Slovenije kmetijsko stiokovne tečaje.
Radi svoje velikopoteznosti to delo zasluži, da v glavn.h obrisih o'rJimo pomen teh tečajev za kmečko ljudstvo, za kmetijsko pospeševalno službo in za razvoj Kmečke zveze, hkrati pa da ugotovimo, kakšen odziv so ti tečaji vzbudili med kmečkimi ljudmi.
Pomen kmetijsko-strokovnih tečajev, ki so v glavnem zasnovani po enotnem načrtu, je predvsem v naslednjem:
1. Kmečko ljudstvo ima priliko po njih dobiti vsaj osnovne pojme o vseh strokah kmetijske vede. Na kmetijsko-strokovnem tečaju pridobljeno znanje more služiti posebno mlajšemu kmečkemu človeku kot vzpodbuda k temeljitej-ši in izčrpnejši izobrazbi v kmetijsko-strokovnem oziru. Nadalje imajo kmečki ljudje priliko, da na teh tečajih pojasnijo predavateljem posebne krajevne razmere in okolščine, ki odločilno vplivajo na stanje in razvoj kmetijstva in kmečkega stanu v teh krajih. Istotako morejo na teh tečaj h kmečki gospodarji dobiti odgovor na vsa vprašanja, na katera sami ne vedo odgovora; o vsem kar jih zanima, se lahko pogovori ji s strokovnjaki. V tem oziru so tečaji za kmetovalce velikega pomena.
2. Kmetijski strokovnjaki pa imajo obratno na teh tečajih najlepšo pril ko, da morejo priti v stik s kmečkim ljudstvom, ter da na licu mesta spoznajo razmere in mišljenje kmečkega ljudstva v posamezn h okoliših. Ta dognanja morejo uspešno služiti tako posameznim kmetijskim strokovnjakom, kot tudi vsem kmetijstvo pospešujoč m oblastvom za pravilno usmeritev kmetijsko-strokovne izobrazbe in vsega kmetijsko-pospeševalnega dela po posameznih okrajih. Iz ob ska in razgovorov na različnih tečajih morejo strokovnjaki tudi spoznati različno viš no strokovne izobrazbe in smisel za izobrazbo sploh v posumeznih okrajih ter na podlagi tega vršiti svoje delo.
J, Na teh tečajih se tudi vzbuja smisel za skupnost: na tečajih se namreč snidejo kmečki ljudje iz večjega okoliša, se med seboj spoznajo in uvidijo, da vse tarejo iste težave, ter da imajo vsi iste želje, iste zahetve po odpomoči. V tem pa je dan temelj za razumevanje pomenu kmečkih organizacij.
Odziv kmečkega ljudstva za te tečaje je prav različen, kot so različne razmere, v kate-iih kmečki ljudje v posameznih okoliših in pokrajinah slovenske zemlje žive. Tudi v tem oziru so tečaji velikega pomena, ker moremo marsikaj zanimivega in poučnega ugotovti ob njih. V splošnem sc da iz dozdaj izvedenih tečajev ugotoviti sledeče:
U Kjerkoli so življenjske razmere ugodne, trg za prodajo kmečk h pridelkov blizu in dovolj močan, ter radi tega ni nujne naravne potrebe za organizirano borbo za zboljšanje kmečkega položaja in za organiziranje lažje in boljše skupne prodaje kmečkih pridelkov potom zadrug, — tam tudi ni zan manja za kmetijsko-strokovne tečaje. V krajih pa, kjer se kmečki piidelki težko prodajo, ker so oddaljeni od trga, in kjer se le s pomočjo organizirane zadružne prodaje dosežejo vsaj kolikor tol ko ugodnejše cene, — tam je zanimanje za tečaje veliko in udeležba na njih številna.
2 V okrajih, kjer so kmetije raztresene in prometne razmere neugodne, se taki tečaji, nu katerih se vrše predavanja ob delavnikih, ne obnesejo, ter jih Kmečka zveza na splošno željo prebivalstva ponekod spremenila v celodnevne nedeljske tečaje, ki so bili zelo številno obiskani. Najbolje se tečaji ob delavn h dneh obnesejo v krajih, kjer so velike vasi, blizu skupaj in prometne razmere (ceste, železn ške zveze itd.) ugodne.
3. Največjega pomena za m.peh ali neuspeh tečaja je organizacija s strani krajevnega vodstva tečaja. To se pravi, kjer se pr reditelji resno zavzamejo za tečaj, je udeležba povsod odlična. Tečaji so tudi jasno zrcalo višine splošne in strokovne izobrazbe, pa tudi zanimanja za napredek med kmečkimi ljudmi posameznih krajev: Kje^ žive in delujejo že daljšo dobo res vnet;, zmožni in nesebični prosvetni m gorpodarski vzgojitelji med kmečkim ljudstvom, tam imajo tudi kmetijsko-strokovni te-čuji uspeh; kjer pa takih ljudi ni in j h ni bilo, tam tudi tečaji nimajo obiska, oziroma je izvedba tečaja sploh nemogoča.
Važno je ugotoviti, da se po skušnjah že izvedenih tečajev luhko trdi, da je dandanes na splošno med kmečkimi ljudmi izredno mnogo zanimanja za izobrazbo in organzacijo.
Semestrske počitnice
Nekdaj je bila navada, da so trajale z nedeljo skupaj 4 dni in če le mogoče o pustnih dneh, ko je bilo malo bolj praznično v domači družini. Teh par dni se je prileglo, ker so učitelji in učenci imeli podvojeno delo pred izpričevali. Imele pa so ta odmor vse šole istočasno, da je bil red tudi po družinah, kjer so imeli otroke po ruzličn h šolah.
Zdaj ni več tako Letos n. pr. po nekaterih baje cel teden, drugje pred nedeljo spet drugje po ned'lji, nekje t.ik". da s-; je držalo i Svečni-co, drugje pu da so šli po prostem dnevu samo za en dan v Šolo, potem pa spet domov zaradi praznika itd., kol kor razločkov skoraj si moreš misliti. Tako ravnanje prv č ni vzgojno, ker se med enimi in drugimi dela prevelika
razlika: drugič pa ni praktično, ker večkrat • troci iste družine niso istočasno prosti in odmora ne morejo tako izkoristiti, kakor bi ga lahko sicer. Kako se dandanes povdarja pomen sonca, zruka in pametnega športa, pa ti taka neracionalna ureditev pokvari najlepšo priliko za to.
Konec prvega polletja naj bi se ured 1 tako, da bi bil kak prost dan v zvezi s Svečnico. Da ne bi b lo izgube, naj bi se sv. Sava in Strn«s-maver proslavila skupno. Vse šole naj imajo enak odmor, če je kak zavod večji, mu ni treba večjih odmorov, ker ima tudi več ljudi za delo.
Sploh pa naj se take stvari enkrat uredijo zu stalno, kakor smo bili od nekdaj vajeni.
Križ in kladivo
„Straža v viharju" prinaša sledeče: „V »Delavski pravici" (št. i., Ljubljana, 20. januarja 1938. 1. piše Franc Velkovrh o dolgo pričakovanem in končno vendarle dobljenem znaku krščanskih socialistov. Križ in Kladivo (zakaj oboje z veliko začetnico?) naj predstavlja molitev in delo.
Ne bomo ponavljali, kar smo že večkrat zapisali (glej Straža v viharju 1. 3., štev. 12., 11. decembra 1936, ocena knjižice Cilji in pota Krščanske delavske mladine, n 1. 3., str. 17, 11. februarja 1937: »Krščanski socializem molči"), jpomnimo naj samo to, da nso slovenski k--ščanski socialisti prvi, ki skušajo za simbol porabiti znak krščanstva in znak, ki je postal simbol komunistov. To so v še bolj radikalni obliki storili francoski krščanski socialisti, ki so združili znamenje križa s srpom in kladivom. Sv. stolca je proti temu odločno nastopila in to znamenje prepovedala. Čudno se nam zdi in ne moremo vedeti, komu naj tako mešanje simbolov koristi. Če je krščanska delavska mladina, ko smo protestirali proti enakemu kombiniranem znaku križa in kladiva (glej Straža v viharju 1. 3., štev. 12), bila toliko uvidevna in katoliška, da je oni znak opustila in ga nadomestila s povzetm žosističnim, ne vidimo razloga, zakaj ga krščanski socialisti znova uvajajo, ko vedo. da Cerkev ne dopušča mešanja križa s smboli, ki predstavljajo krščanstvu popolnoma nasprotujoče ideologije."
Francoski vojak
Za slovenske oči je bil v Lurdu nedopovedljiv lep pr zor. Pogumno prikorakajo pred Marijino votlino k svoji službi božji s svojim častn kom strumni mladi vojaki, pred katerimi je nesel praporščak narodno zastavo, v kateri je vtkano Srce Kristusovo. Na njihovih prsih pa so se blestele — za nas neverjetno dejstvo
— Marijine svetinjel
Pri votlini jih čaka njihov vojaški duhovnik. Vse ono vojaško, ki človeka navadno odbija, je tedaj izgnilo. Kot da bi bili otroci zbrani okrog svojega očeta in z njim vred združeni z Materjo, tako je bilo njihovo občevanje pred votlino. Razporede se za službo božjo. Navdušeno prepevajo pesmi, ki so se vedno končavale v toplo prošnjo: Mar ja, čuvaj svojega vojaka!
Iz rok svojega duhovnika prejmejo Kristusa-Brata v sv. obhajilu. Da bi jih tedaj videli!
— Po končanem opravilu pa so vsi ti vojaki, katere bi po zunanjosti prišteval med vojaške akademike, z zaupno ljubeznijo poljubljali skalo, na kateri je stala nekoč Brezmadežna in kamer so že milijoni polagali svoj obraz, ne da bi se kaj — inficirali. Se in še si lahko videl vojake pri raznih pobožnostih.
Še bolj pa me ja ganilo v Parizu na Mont-martre v baz lik j Sacre Coer. Bila je zadnja nedelja v mesecu. Tedaj pa imajo tisočeri zbrani moški iz vseh stanov in starosti zadostilno po-božnost za neštevilno brezbožnost svoje domovine.
Ze se zbirajo možje in fantje. Vsak gre na svoj prostor. In zopet opaž m vojake in zopet vidim častnike. Vprašal sem zraven sedečega vodjo KA v župniji sv. Lavrencija v Parizu, kdo neki je i sti gospod, ki kot otrok prisrčno molj na klečalniku desno od nas.. „To je pa general Page!", je odgovoril. Pa še drugi so bili. Vsi pa so imeli na prsih križ s Kristusovim Srcem.
Vsa množica vstane. Škof prihaja v slovesnem sprevodu pred oltar, kjer je noč in dan izpostavljeno sv. Rešnje Telo v spiavo, da se izvršuje posvertilnli naps na prezbitorijevem oboku: »Sacratissimo Cordi Jesu Gallia poeni-tens, — et devota et grata." (Presvetemu Srcu Jezusovemu se v spokornosti in pobožnosti in hvaležnosti klanja Francija). In že gredo mimo iius pogumni zastavonoše: 57 sem jih naštel. Vsak pa zastopa bodisi večjo pariško župnijo uli škofij), Veličasten je bil pogled, ko se je pred oltarjem ? duhovščino vred tudi morje praporov z narodnim in Kristusovim znakom poklonilo pred Najsvetejšim.
STRAN 2 me*MM4*M3kA^mie*a»3b**^m**'-
»GORfiNJEC«
Začne se petje spravnih pesmi. Slovesni 31»-gnifikat" iz množice moških grl te mora prevzeti. Začudeno pa sem obstal, ko sta dva častnika in 4 vojaki šli kot junaki pred oltar in vzeli v svoje roke „ncbo", da ga neso v slovesni procesiji po baziliki. Da,, kot Mihael - Branilec ali kot Rafael - Spremljevalec so se mi zdeli ti vojaki ob Kristusu v hostiji.
In ko mi je moj spremljevalec Francoz, prijazni Marcel Lacapere, povedal še tc, da je velikanska monštianca, ki je stalno nad taberna-kljem (meri vsaj i m in pol) narejena iz zlatih in srebrnih odlikovanj francoskih vojakov in častnikov, sem se spomnil na prVe krščanske
čase, ko so bili ravno med vojaki najboljši kristjani sredi propadlega poganstva. Tako tudi v Franciji — večkrat slikana kot pa-ganska — rastejo ravno t vojaškem stanu ju-iaki za Cerkev in domovino. Tako je mogel rasti in ravnati tudi največji francoski maršal Foch, ki počiva v Invalidih v bližini Napoleonovi, na čigar sarkofagu ne najdeš krila. Na Fochovem pa je krasen križ kot simbol njegovega živega krščanstva.
Ali je pri nas mogoče na kaj podobnega samo misliti? Odgovor ni težak, kaj ne?
In vendur junaštvo, — ki je krščanstvu bistveno — spada k junakom!
65 letni stric zabodel svojega nečaka
Posestnik Andrej Kokalj, po domače Mah iz vasi Zavodo pri Goricah je pred tremi leti izročil svoje posestvo nečaku Joahimu, ker mu je žena Neža že umrla, kmalu za njo pa tudi hči Jožefa por. Podakat. Joahim Kokalj se je za tem preselil iz svoje domačije v Mahovo. Ker je bila Mahova hiša že v slabem stanju in je imel Joahim že precej denarja prihranjenega je hoteli, pozida|t) inovo hišo. Stara lega hiše ni bila dovolj na prometnem kraju, zato je zamenjal nekaj zemlje s svojim bratom Jakobom in postavil nekaj sto metrov od Mahove bajte lepo hišo. v kateri je potem odprl čevljarsko delavnico. Staremu Kokalju ta sprememba ni bila všeč in zato so se začeli med obema prepiri. Joahim je bil precej miroljuben in ni nikdar grdo postopal s svojim prevžitkarjem. Tudi se ni nič zmenil za godrnjanje svojega strica. Ker je bil priden, je imel kmalu dosti dela in ima že zdaj zaposlenih sedem pomočnikov. V stari hiši pa je še zmeraj stanoval njegov stric, ki je posebno zadnje čase precej popival ter se čezdalje bolj jezil nad svojim nečakom. Pred nekaj meseci je stari tožil Joahima, vendar so se spet pomirili in sklenili prijateljstvo.
Tako bi bilo menda vse v redu, ako ne bi bala prišla k Joahimu služit 29 letna Marija Roblek, doma iz Tenetiš. Ta je večinoma delala v hiši Joahima, od časa do času pa je hodila pospravljat tudi k staremu Andreju, kateremu se je prilizovala in ga hujskala k prepiru. Joahim jo je hotel odsloviti. Pred dnevi pa je Rob-lekova sama odpovedala službo in okrog pripovedovala, da se bo poročila s ', starim Kokaljem. Ko je odšla Roblekova od Joahima, se je preselila v hišo starega Kokalja Andreja proti volji nečaka.
V sredo okrog 6 je Joahim odšel k svojemu stricu. Ko je prišel v hišo, je povedal, da je prišel po mleko, obenem pa je tudi povedal, da Roblekova ne bo več stanovala v tej hiši. Kljub temu, da je bil stari Kokalj popolnemu trezen je skočil po nek top predmet in hotel nečaka na-
pasti. Mladi Kokalj je pograbil predmet, stari pa je medtem potegnil iz mize nož in ga z vso silo zabodel v srce mlademu nečaku. Kljub silno veliki rani je Joahim hotel iti domov, na mostu pa se je zgrudil in obležal. Medtem je prišel iz gozda 13-letni Lojzek Zaplotnik, doma iz Letenc, ki se je mrliča hudo prestrašil: Tekel je k Mahu in prestrašen povedal, kaj je videl. V hiši je bilo vse tiho, potem pa je šla Roblekova na most pogledat, kaj je. Takoj je videla, da mlademu Joahimu ni več pomoči in se je vrnila. Po cesti je prišel medtem neb delavec in obvestil Joahimove pomočnike o strašnem dogodku. Mrliča so nato odnesli v njegovo hišo. Obveščeni so bili tudi orožniki z Golnika, ki so aretirali starega Kokalja in Roblekovo. Stari je pri zasliševanju povedal, da prav za prav ni vedel, kaj je storil, po umoru pa da je odnesel nož v grmovje. Pri zaslišanju bratov in sester pokojnika so orožniki zvedeli, da so bili med mladim in starim Kokaljem že večkrat prepiri in stari je že večkrat grozil z orožjem. Pred nekaj meseci je stari nameril puško na Joahima, ki pa mu jo je v zadnjem trenutku izbil iz roke. Domačini pravijo, da mladi (Kokalj ni bil nikdar surov s svojim stricem.
Joahima Kokalja so položili v njegovi hiši na mrtvaški oder. V petek bo obdukcija, v soboto dopoldne pa bo pogreb na pokopališče v Goricah.
Tedenske novice
KRANJ
Ustanovni občni zbor podružnice društva »Združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije" za sodni okraj Kranj bo v nedeljo 20. februarja ob 9. uri dopoldne v Ljudskem domu. Ponovno vabimo trgovske in zasebne nameščence, da se prijavijo kot člani tega dru-
štva, ki bo v resnici gledalo, da bo zadovoljilo svoje člane. Prijave sprejema pisarna Tiskovnega društva v Kranju.
Gostovanje Tržičanov. Kljub velikim izdatkom, ki so združeni I gostovanjem, se je Prosvetno društvo odločilo povabiti Tržičane, da so priredili v dvorani Ljudskega doma na splošno željo obiskovalcev naših predstav opereto »Cigan baron". Odziv je bil v nedeljo na prvo predstavo tako velik, da je bila dvorana Ljudskega doma daleč premajhna, zato so morali žal mnogi domov brez da bi videli predstavo in slišali lepo petje Tržičanov. Vsi, ki so si preskrbeli vstopnee pravočasno že v pred-prodaji in so zamegli prisostvovati prvi predstavi, so bili zelo zadovoljni in so priznali Tr-žičanom popoln uspeh. Ugajali so solisti predvsem pa zborno petje. Režiserju igre g. Šteru pu tudi dirigentu g. Martinu Planinšku k uspehu iskreno častitamo.
Na splošno željo ponove v Kranju Tržičani »Cigana barona" še v nedeljo popoldne ob 4. uri. Preskrbite si vstopnice v predprodaji v trgovini g. Hinkota,
Občni zbor Vincencijeve konference Kranj bo v nedeljo 13. februarja ob 2. uri v Marijanišču.
Couch zof e, otomane, divane
in v»e tapetniške izdelke izvršuje točno in solidno
V.TONEJC
tapetnik, Kranj
Skupina poselske zveze sporoča, da ima svoj družabni sestanek s tombolo v nedeljo 13. t. m. ob pol 3. uri v Delavskem domu v Kranju. Vabljene so vse služkinje.
Fantje! 17. februarja sestanek v knjižnici Ljudskega doma. Udeležba za vse fante obvezna. Priprava za okrajne tekme. Odbor.
Odlikovanje. Z »kolajno dobrega strelca so bili odlikovani od ministra vojske in mornarice člani strelske družine iz Kranja in to: Gdč. Grabner Pavla, g. Košnik Stanko, žand. kaplar Peročevič Zejko, g, Mohor Ciril in voj. ref. Loč-niškar Hiriko. Došle so tudi »kolajno dobrega strelca" za g. Rozmana Franca in Smolej Avgusta, ki sta bila že v 1. 1936. odlikovana s temi kolajnami. Kakor smo informirani, so do sedaj odlikovani s to kolajno po dvakrat: g. Košnik, Ločniškar, Smolej in Rozman, vsi iz Kranja. Od strelske družine Tržič so bili odlikovani: gg. Suster Anton, Kosmač Ivan, Demšar Štefan, Mencinger Jožef, Vidic Franc, Kališnik Janez in Kralj Ivan. Od strel, družine Gorice g. Sker-janc Jožef. Med odlikovanci se nahajajo tudi člani strel, družin Jesenice, Ljubljana, Mekinje Domžale, Lukovica, Trzin,  Motnik, Medvode,
zobr\a pasta Chlorodont
Komenda, Javora.k in Vodice. Vsem naše časiitke.
Odlikovanja članom strel, družine v Kranju se bodo izročila na prihodnjem obč. zboru, ki bo predvidoma še ta mesec, o čemur bo javnost še obveščena.
Posebnost vzbuja dejstvo, da je gdč. Grabnei-jeva prvi ženski strelec na Gorenjskem, ki si je priborila to lepo odlikovanje od vojnega ministra in zato nas veže prijetna dolžnost, da ji še prav posebej častitamo z željo, da ostane tudi nadalje tako vestna, zvesta in požrtvovalna članica Strelske družine v Kranju.
Original DINGAC zajamčeno pristno sladko črno vino, zdravstveno priporočljivo za slabotne, slabokrvne in rekonvaliscente EDINOLE PRI PETERLINU.
Šoferski izpiti poklicnih šoferjev in saraovo-začev motornih vozil, se bodo vršili za okraje Kranj, Radovljica in Skofja Loka v sredo dne 2. marca 1938. ob 8. uri zjutraj pri sreskem nu-čelstvu v Kranju.
Interesenti naj svoje pravilno opremljene prošnje, pravočasno vložijo pri sreskem na-čelstvu v Kranju.
Zveza združenih delavcev je otvorila svojo pisarno v knjižnici Ljudskega doma in sicer je pisarna odprta vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldan in od 4. do 6. ure popoldan. V pisarni se sprejemajo priglasi članov in članic Z. Z, D., dajejo se pojasnila glede služb po tovarnah in delavnicah, pisarna bo za svoje člane tudi posredovala za delo.
Tekstilna zadruga v Kranju otvori začasno svojo pisarno v knjižnici Ljudskega domu. Tam se dajejo vsa potrebna pojasnila glede Tekstilne zadruge ob uradnih urah, to je ob delavnikih dopoldan od 9. do 12. ure in 4. do 6. ure popoldan.
Razdelitev evidenčnih tablic in redni letni pregled motornih vozil se bo vrš.l za srez Kranj:
1. ) V sredo dne 23. februarja 1938 ob pol 9. uri v Kranju, na Glavnem trgu pred mestno hišo.
2. ) V četrtek dne 24. februarja 1938 ob pol
Milnica Zagorska:
Pod Triglavom
(Zgodovinska povest iz 1. 1413. v dobi kmetskih uporov na Gorenjskem.)
(Dalje)
Hartman je jezno V9tal in spet hodil po sobi. Za malo se mu je zdelo, da se mu upajo upreti kmetje, la neumna živina. Stoletja se niso dotaknili pravic, ki jih ima plemstvo in zdaj javno Izzivajo, napadajo Mriče, jih sekajo z meči. Suj mu ni zavoljo zanikrnega biriču. toda s tem je ponižan tudi njegov ponos. Kmetje se mu nemara za hrbtom rogu jo. Pu se ne bodo dolgo! Njemu že ne!
..Jaz jim pokažem!" je siknil grožnjo. Nova misel se mu je dala in plemič jo je bil tako vesel, da je kur poskočil. »Letos ne bomo pobirali desetine, ampak petino!"
Tovariša sta od začudenja zazijala.
..Kaj praviš?"
,.Da bom pobral petino, da vesta."
,Ne dregaj v sršenovo gnezdo," ga je svaril starejši brat.
Puchehn je malo pomislil, pa ni mogel do /aljučka.
»Stori, kakor hočeš." je rekel naposled.
Nsvadno je bilo tako. Oba Jurija sta pač pomišljnlu. včasih tudi ugovarjala, nazadnje je pa le Hartmanova obveljala. Dasi je bil najmlajši, sta mu vendar vse važnejše stvari prepuščala, ker stu vedela, da divji in brezobzirni Hartman dobro drži vajeti v rokah.
»Tako bom naredil, da," je razlagal Hartman. ..Vsak peti snop pšenice, vsak peti rep iz hleva, pruv tako drobnico i/, staje, vsako peto kokoš, pa tudi prediva, jajc in maslu se bo jemalo dvojno mero. Ribiči bodo dali vsake kvatre oseminltirideset rib. Kar bomo dobili v gozdovih nastavljenih pasti, jih bomo sesekali. Ce bom dognal, čigave so, se bo drzni lovec pokoril par tednov v ječi."
»Mnogo upaš.'" mu je brat rahlo ugovarjal.
..Mar naj bom še jaz šlevu? Saj je zudosti, du vidva ne upata z mezincem ganiti. Pojezdil bom nu sosedne gradove, da izvem, ali 9e že zavedajo nevarnosti, ki nam preti. Sicer mislim, da kmetje kar tako mulo šundrujo. zato da bi nas oplušili. Za mulo se mi zdi le to. da upajo
nam le v mislih zoprvati. Hej prijatelji, se že pomenimo, saj imamo še marsikaj na rovašu."
»Berači so mi pravdi, da je stvar resna," je ugovarjal Kraig.
»Berači natve/.ejo marsikaj, kur je le od daleč podobno resnici. Videli bomo. Prihodnji dnevi bodo pokazali upor v pravi luči."
Hartmun je prijel vrč in je začel hlastno piti vino. Jeza se mu je polegla iln vse skupaj se mu je zučelo dozdevati smešno. Hej. z enim sumim prstom bo užugal kmete, da bodo pomnili. Sedel je zu mizo. otrnil lojevo svečo in prijel mulo kocko.
„Stavi|mo še enkrat!" Segel je v žep in je položil nu mizo srebrnik.
..Ni vredno, du bi igrul. Gotovo izgubim," je rekel Pucheim in nejevoljno prilložil svoj cekin.
Jurij Kruig je s smehom vrgel dennr na mizo.
..Pu dajmo. Videl bom, če mi je ostala sreča zvesta. Vrstiti red: prvi meče Hartmun, drugi Jurij, zadnji sem jaz."
Hartman je  vrgel  kocko  In   prestavil figuro.
»Dve. Slabo mi obeta."
Pucheim   je  /  nasmehom  prestavili naprej. »Štiri."
Jurij Kraig s spretno in vajeno roko zatočil kocko. »Sest. — Zopet šest. — Tri."
Kocka je ropotala po mizi, možje so se sklanjali nad igralno deščico in napeto čakali konca.
V sobo je vstopil sluga in se globoko klanjal. ..Milostivi gospodje, gostje so prišli." Oblastniki so dvignili glave. Hartman je hitro vprušul: »Kdo pa je?"
..Poslanstvo iz Brinena. Prosijo sprejema in prenočišča." »Naša vrata so jim vedno odprta. Cuj. koliko jih pa je?" ..StiVje. milostljivi gospod."
..Vraga." je zamrmrtil Hurtmun. »Ali ti niso povedali, po kakšnih opravkih so prišli v tej pozni noči'" ..Ne, gospod."
..Privedi jih," je velel Hartmun.
Slugu je odšel, plemičii so se pa začeli spogledovati. ..Čudno, da pridejo zdaj škofovi odposlanci. Najemnino pošiljamo šele o Vseh svetih. Nemara so se le mimogrede
ustavili pri nas. ker niso vedeli drugod tskuti prenočišča."
..Treba jih bo pogostiti in napojiti, briksenške lačenber-gurje," je jezno godrnjnl Pucheim.
Hartman mu je hotel odgovurjati, pa je ravno tedaj stopil v sobo postaran plemič in se je priklonil oblastnikom.
»Ne zamerite mi, milostni gospodje, kei sem vpadel sredi noči v vaš grad, kakor razbojnik. Mislili smo se ustaviti \ gostišču, pa smo videli luč na gradu itn smo jezdili dalje."
..Bodite pozdravljeni, mili gost če prihajate v imenu božjem," so odgovorili vsi trije hkrati.
Došlcc se je globoko priklonil.
»Meni in vam Bog pomagaj, gospodje. Nuj vam povem svoje ime, Johan plemeniti Goldberg, poslanec prevzviše-nega cerkvenega kneza iz Briksena,"
»Naj se vam tudi predstavimo. Oni je Jurij Pucheim, ta Jurij Kruig :n jaz sem Hartmun Kraig. vsi trije plemiči," je razložil mladi oblastnik.
»Vaša imena poznam," se je priklonil poslanec. »Povedali so mi jih v Briksenu in tudi po poti sem jih neštetokrat Bul."
»Daleč segu nuša slava," se je posmehnil Hartman.
Jurij Pucheim je hitel v^n in je naročijl kuharju, naj postreže gostom, samo gleda naj. da ne bo preveč jeslvin porabil.
Poslanec pu je odprl torbo in potegnil iz nje pergument. zapečaten z grbom briksenškega škofa. ..Pismo imam za vas, gospodje."
Hartman je hlastno zlomil pečate in rozvil pergament. Ob trepetajočem svitu lojeve sveče je bral sledeče:
..Spoštovanj gospodje zakupniki blejske gospoščine s pripadajočimi bohinjskimi posestvi, moji zvesti vazali!
Vaši ljudje so se javili v Briksenu s pritožbo, katero srno natančno prebrali in tudi poslanec zaslišali. V pritožbi stoji, da neusmiljeno in čez vse mere krivično postopate s podložniki. ki) so vendar vaši brutjo po Kristusu Gospodu. Vendur ne moremo trditi, da je resnično vse, kar je na poslani listini zapisano. Zuto Vam pošiljamo zvestega in zanesljivega plemiča, ki naj ostune nekaj dni v gradu, da bo uvide!, kokšne razmere vladajo v nusi gospoščini pod Vašim poveljstvom. Ce je Vase ravnanje .» krneli res pretrdo, Va op* n,iii;aino in ivarimo, da se bj*te poboljša'i. Vi imate že pur desetletij v zakupu blejsko gospoščino in smo bili vseskozi zadovoljni z Vami, zato upamo, da ostanemo v prijateljstvu, posebno če onu listini laže.
»GORENJEC«
STRAN 3
9. uri v na trgu pred pošto za občine Tržič, Sv. Ana, Sv. Katarina, Golnik, Križe in Kovor
RADOVLJICA
Občni zbor zelene bratovščine, ki je bil v
soboto zvečer v dvorani „Grajskega dvora" se je vršil v najlepši slogi. Zbora se je udeležilo lepo število članstva in mu je predsedoval g. Mohor Ciril, ravnatelj Hranilnice in posojilnice v Kranju. Iz tajniškega poročilu jc razvidno, da ima društvo 61? članov in sicer 12 ustanovnih, 386 rednih članov in 219 lovskih čuvajev. Svoje krasne lovske trofeje je društvo poslalo na razstavo v Ljubljano. Beriin iln sedaj v Beograd. Pri volitvah so bili izvoljeni izžrebani odborniki. Po končanem občnem zboru je povabil g. podpredsednik Jane Florjan vse navzoče na lepo prirejeno in tudi v vseh oziirih dobro uspelo lovsko družabno prireditev v vseh prostorih »Grajskega dvora". Radovljica še bržkone ni imela doslej tako lepe poštene domače zabave.
PREDOSLJE
Na Kokrici ponoči zadnje čase ni nobenega miru. Najbrže povzročajo kričanje in vpitje pijanci. Če se v tem oziru ne bo zboljšalo, bomo prisiiljeni poklicati na pomoč oblast, da bo napravile, temeljit red in obenem raziskala, kje leži vzrok takim početjem.
Poštne razmere so še vedno obupne. Sedaj pa še v drugih vaseh nimamo redne dnevne pošte. Vsled tega so vsi tukajšnji uradi in gospodarske organizacije nuslovile na poštnega ministra prošnjo, naj napravi glede dostave pošte red, kajti našu občina je postala vendar dvorska in letovišku občina in ji neredna dostava pošte povzroča veliko škodo.
Naša hranilnica. Vsem našim faranom je dobro znano, da so slovenske hranilnice po krivdi JNS režima prišle v take težave, du niso mogle ugoditi željam svojih vložnikov in jiin njihov lastni denar izplačati takrat, kadar je kdo želel. Žalostne, kakor izropane, so stale naše ljudske kreditne zudruge po naših farah, žalostno se je ob njihovih praznih blagajnah Ustavil mogočni tok življenja. Jasno je, da so bile zle posledice neizogibne in ljudje svojim lastnim hranilnicam niso več verjeli. Ves denar, ki bi šel v normalnih časih v hranilnico, je šel v — nogavico V strahu, du bodo vložniki izgubili denar, so istega brezmiselno dvigali, četudi samo nekaj dinarjev in ga zadrževali doma ali pa nosili drugam, na žalost tudi verižnikom.
Ostanki v veliki izbiri pri
CROBATH
manuf aktura — KRANJ
Ostanki belega blaga, tiskovine, oksforta, volnenega blaga itd.
Tako je bilo tudi z našo hruniluico. Vložniki so mislili, da je kriv odbor, du niso dobivali denarja. Odborniki bi ga brez dvoma pruv rudi dali, če bi ga le mogli kje dobiti. Drugod je bilo še slabše. Večkrat beremo in smo brali, kolike hranilnic je šlo pod zaščito in kaj je zaščita, so ljudje že žal predobro okusili. Pre-daška hranilnica je vse težave prebrodila in denur vložnikov v dobi najhujših gospodurskih preklurij skrbno čuvulu pred morebitno izgubo. Zato bi bilo prav, da bi ji ljudje za ves njen trud pokazali svojo hvaležnost s tem, da bi svoj denur pri ujej vlagali in ji I tem pomagali „odmrzniti" ves ostali denur in ga tako zopet staviti ljudstvu v korist, kot prej pred denarno stisko. ..Odtajanje" vlog bo naši hranilnici lahko storiti še iz razloga, ker je je bilo mogoče po zaslugi naših slovenskih ministrov in našega bana dobiti večje svote denarja. Če k tem vsotam dodajo ljudje še svoje zaupanje, bodo vse težave prav kmalu rešene.
Zato bi vum svetovali sledeče: ne dvigujmo (z naših novih naložb brez potrebe niti ene pare, odvrzimo nepotreben strah, vrnimo zaupanje naši hranilnici in ves svoj odvisni denar nalagajmo pri njej. Od moža do moža branimo naše domače zadružne ustanove, branimo našo hranilnico in s tem se bomo izkazali hvaležne našim narodnim voditeljem. Z iskrenim delom in razumnim delovanjem bomo lahko vse to storili. Zato strnimo vse svoje sile in recimo: Nezaupanja je konec!
PREDDVOR
Še par tednov imamo predpusta, zato bo t robu kandidatom za ženitev pohiteti, da dobijo življenjsko družico še ta predpust. Kako se ta sreča ujame., bodo pokazali igralci Prosvetnegu društva v nedeljo dne 20. februurja ob pol štirih v Ljudskem doinu v Preddvoru v veseloigre „Dva pura se ženita". Oglejte si plakate in prepričali se boste, da bodo to igro igrali res samo preiskušeni igrulci. Preskrbite si vstopnice v predprodaji pri Senk Vinkotu, ker bo igra igrunu sumo enkrat.
Sadni škodljivci, ki n upravi jo mnogo škode po našem sadnem drevju, se najlažje zatro po zimi. Zato vsi kmetovalci In sadjarji nu delo, da zavarujete svojo imovino pred temi sovražniki. Očistite svoje drevje, spomladi po ¡noz.no-
Ženini in neveste!
Neštetokrat sem Vam že dokazal, da dobite najcenejše in naj-
lepše fotografije pri
fotografu JUG - Kranj
sti škropite, a to predno se spustijo popki. Navodila dobite nu občini.
Tudi v naši občini je več motornih vozil, za to opozarjamo vse, da si nabavijo po predpisanih pogojih evidenčno tablico dne 23. t. m. v Kranju, kjer bo ta dan pregled motornih vozil.
CERKLJE
Občinski proračun. Občinski odbor je odobril proračun za 1. 1938-39, kateri izkazuje 200.787 din dohodkov in ravnotoliko izdatkov. Občinska doklada na državne davke bo 106°/o. Vzrok tako vitokega proračuna in doklad so veliki zaostanki iz prejšnjih let, katere je sedaj treba poravnati. Brez zaostankov bi zadostovala 65% ,'oklada. Gospodom iz bivše po širni Gorenjski znane občinske uprave se moramo zahvaliti, da bomo morali občini s tako visokimi dokladami Metati od njih zavoženo gospodarstvo. Glede doklad za vodovod pa drugič.
Prijatelj našega lista nas prosi, naj cerkljanskim občanom v vednost in nekaterim odbornikom v breuspešen pouk priobčimo: Faniovski odsek je pr >i. občinski odbor za podporo. Na proračunski seji je glasovalo 10 odbornikov za podpore. ')00.— din, 9 odbornikov pa proti podpore Iz glasovanja sledi: Prvič: da se postavimo p< vsem slovenskem svetu s kratkovidnimi ljudmi. Drugič: da imamo opraviti z ljudmi, katerim najbrž ni za izobrazbo fantovske mladine. Tretjič: vsem okoličanom kaže glasovanje, s kakšnim nerazumevanjem se morajo boriti fantje pri nekaterih, ki bi morali — kot cvetovi občine — podpirati pošteno stremljenje mladine. Četrtič: hvaležni smo odbornikom, da so odkrito pokazali, na koga se fantje smejo zanesti. Petič: Fantovskemu odseku svetujemo, da odkloni podporo s priporočilom: naj občina s tem denarjem preskrbi za nekatere odbornike poseben tečaj, na katerem bodo po-slišali predavanje o pomenu, važnosti in koristnosti izobrazbe mladih ljudi za bodoče življenje zlasti še za javno delo. Iz predavanja o dolžnostih in pravicah občinskih odbornikov — ket javnih delavcev za širjenje in pospeševanje izobrazbe mladine bo morda padlo kako zrno na rodovitna tla. Šestič: Hvala vsem za odkritost in iskrenost. Odslej ne bo slepomišenja.
Z ozirom na notico v našem časopisu od dne 5. febreuarja 1938 dostavljamo, da ni bil aretiran nekdanji občinski tajnik g. Lovrič Drago, umpak neki drugi bivši obči. tajnik, ki ga Cerk-Ijanci sicer dobro poznajo. Toliko, da se ne bi komu godila krivica.
Pri nakladanju drv se je v Reki težko ponesrečil 18 letni Anžič Mihu, hlapec pri Grošeljnu v Gradu. Spravljal je hlode po bregu navzdol k vozu, pri tem ga je pa premikajoči hlod podrl in mu priletel na glavo. Udarec ga je onesvestil in mu prizadejal težke poškodbe na glavi. Šele poklicani zdravnik g. dr. Bohinc ga je zopet spravil k zavesti, nakar je bil prepeljan v bolnico. Iz bolnice sporočajo, da ima revež prebito glavo in bo torej nesreča težko ostalo brez stalnih posledic  za mladega fanta.
Koliko smo popili v l. 193? f Po izkazu poto-čenih pijač smo preteklo leto popili v naši občini: vina 26.978 1. piva 1494 1, špirita 623 hI stopenj, žganja 93.05 hI stopenj, ruma in likerja 32.60 1.
Predavanja, katerega je priredila preteklo nedeljo Hranilnica in posojilnica, o tem kako se bodo izplačevale vloge, se je udeležilo veliko število občanov.
,.() gozdarstvu na naši kmetiji" bo predaval v nedeljo 13. februarja ob 3. uri popoldne v Ljudskem domu, okrajni gozdarski referent g. ing. Franjo Jurhur. Ker je gozd neprecenljiv zaklad naše zemlje in podlaga naše kmetije, se predavanju udeležite v čimvečjem številu!
ŠENČUR
Cecilijansko društvo - odsek Šenčur priredi v nedeljo 13. februarja 1938. ob 3. uri popoldne v Prosvetnem domu pevski koncert. Na sporedu so slovenske narodne pesmi. Nastopita mešani iu moški zbor. Prijatelji petja, pridite poslušat!
ŠMARTIN PRI KRANJU
Dramatični odsek tukajšnjega .prosvetnega društva priredi v nedeljo 13. februarja ob 7. uri zvečer in in 20. februurja ob 3. Uri popoldne komedijo »Veleturist". To burko uprizorijo najboljši komiki našega odru, ki so se dobro pripravili, tako da bo ta nedelja, zopet zabavna za naše občinstvo, ki že sedaj pridno lega po vstopnicah.
Ker že naslov znane komedije sam pove, kaj moremo pričakovati, bo kakor navadno v šinar-tinskem domu zo to predstavo še prav prisebno velik naval. Opozarjamo občinstvo, da si svoja mesta že v naprej zagotovi.
TRBOJE
Dne 3. februarja zvečer je preminul 82 letni Jožef Rozman vdovec prevžitkar v Trbojah št.
5. V nedeljo 6. februarja smo ga pokopali na domačem pokopališču. Nad 44 let je bil cerkveni ključar in je vedno skrbel, da se je vršila v vasi nedeljska služba božja v času, ko je bil domači gospod župnik bolan, kakor tudi ob iz-praznenju župnije. Napiegel je svojega konjiča ter šel po gospoda patra nu postajo v Kranj ali po kakega drugega č. gospoda, da bi imeli farani doma službo božjo ali pomoč ob raznih prilikah. Posebno za dan farne patrone Marije Device Vnebovzete in za dan celodnevnega če-ščenja Sv. R. T. r— Med boleznijo, ki ga je napadla, je večkrat prejel svete zakramente in še dan pred smrtjo je prejel Jezusa za popotnico iz rok čg. patra gvardijana iz Škofje Loke, ki se je mudil tu o pril.ki celodnevnega češčenja. Želel je sam prejeti sv. popotnico še enkrat iz roke čg. patru kapucina, češ vsaj sem jih tolikokrat vozil tu sem in odpeljal tudi nazaj. — Ranjki je bil res vnet za čast božjo. In tudi rad je obiskoval razne božje pori. Bil je v Sveti deželi z romarji in tudi v Lurdu je častil Brezmadežno. Zato upamo trdno, da mu bo ljubi Bog dal na priprošnjo Brezmadežne za trpljenje tega sveta večno plačilo v svetih nebesih. Naj počiva v miru in večna luč naj mu sveti. Ostalim domačim pa naše srčno sožalje!
Prosvetno društvo v Trbojah, ponovi v nedeljo 13. februarja popoldne ob 3. uri na željo občinstva zadosti in smeha polno veseloigro »Dva para se ženita". Kdor te zabavne predstave še morda ni videl ali kdor ljubi pošteno raz. vedrilo zdaj v predpustnem času, naj ne zamudi lepe prilike ter naj pride k predstavi. Gotovo bo vsak zadovoljen in vesel odšel, obenem pa prispeval po svoji moči društvu, da bo hitreje svoj lasten dom imelo in preurediti moglo. — Torej na veselo svidenje! — Vabi Odbor.
BESNICA
Kratek čas letošnjega leta je že pokazal, da bomo tudi letos imeldl opraviti z osebami, kafere bi se rade preživljale na račun drugih.
Dokaz temu je 9. januar, ko je nekega posestnika v Sp. Besnici obiskal v poznih nočnih urah njegov stari »odjemalec". Seveda se je posestnik s svojo družino nahajal že pri počitku.
To pa za starega »odjemalca" nii bila nobena smola. Da bi odšel praznih rok, to ni kazalo, da bi pa posestnika budil iz sladkega spanja, pa bi bdllo naravnost neumno. Zato pa je »kolega" zlezel enostavno skozi okno v klet, od tam pa je šel po stopnicah v družinsko sobo, kjer si je takoj izposodil 800 din denarju, poiskal nekaj klobas in mesa, mimo grede pobasal par novih ženskih čevljev. Da bii pa vse to ne prišlo izpod strehe je vzel s sabo tudi dežnik.
Omenjeni posestnik pa menda dobro poznu svojega »prijatelja", toda iz gotovih razlogov še molči, in bo čakal še nekaj časa, ker upa, da bo dotični kmalu prinesel vse lepo nazaj.
Če pa posestnik tega v kratkem ne bo dosegel, bo starega »odjemalca" izročil orožnikom.
V lastnem interesu dotičnega je torej, da prinese prisvojeno blago nazaj, da ne pride njegovo ime brez potrebe v javnost.
Prosvetno društvo bo v nedeljo 13. februarja 1938 ob 7. uri zvečer priredilo v gasilskem domu zelo lepo dramo »Tihotapci."
Igra prikazuje, kako se kmetski sin pridruži tihotapcem ter se kljub očetovemu prigovarjanju ne poboljša in konča z nesrečno smrtjo. Igra je vseskozi zelo zanimiva in zato upamo, da se je boste udeležili in s tem podprli naše delo. Odbor.
_ KRIŽE
Pretečeno nedeljo smo pokopali 64 letnega Močnik Franca, posestnika in čevljarskega moj-
Harun al Rašid, veliki kalif, je hotel, preskusiti razsodnost svojih podlo-! inikov. Preobfokel so jo in na trgu prodajal cektr.e ta mali bakreni navoc. Pametni so kupovali, drugi pa so smatrali prodajo za sleparijo* Kot Harunu ai Raiidu se godi nam% ki priporočamo za pranje priznano dobro terpentinova milo Zla to rog. Razumne gospodinje perejo z njim, — druge pa v svojo veliko škodo pre* sliiijo noš glas.
TERPENTINOVO MILO
stra ter bivšega obč. odbornika strokovne zadruge za Tržieki okraj. Rajni je pripadal vedno naš:m vrstam, bil je dober gospodar ter splošno spoštovan pri ljudstvu, kar je pokazal pretečeno nedeljo tudi njegov pogreb. Takega pogreba že dalj časa nismo videli.
Posebno močno so bildi zastopani njegovi tovariši čevljarji, ki so se prišli poslovit od njega ilz raznih krajev. Zastopana pa so bila še razna društva in organizacije. Pretečeni mesec je bil še pri pogrebu svoje sestre Marije Ti-ringer na Slapu.
Od takrat je še bolj začel hirati, ležal je samo tri dni. Ob odprtem grobu mu je govoril zelo ginljive besede v slovo domačin g. Janko Markič, posestnik iz Žaganje vasi, njegove besede so segale v srca vsem, niti eno oko ni ostalo suho. Vsa njegova družina je lepo krščansko vzgojena ter so vsi že preskrbljeni. Njegovi ostali družini izrekamo naše sožalje!
VELESOVO
V ponedeljek 7. februarja se je poročil Janez Šerjak, cerkovnik pri podružnici na Trati, z Angelo Maček, hčerjo posestnika v Adergasu št. 28. Oba poročenca sta bila vneta člana Marijine družbe. Med sv. mašo je prepeval cerkveni zbor pod vodstvom organista Antona Čebulja, ker je nevesta zadnja leta sodelovala pri cerkvenem petju. Novoporočencema želimo veliko sreče in božjega blagoslova v novem stanu.
Elektrifikacija vasi Adergas je v glavnem končana. S^mo ena hiša še čaka na priključek. Vsi hišni posestniki, ki so si nabavili električno luč, so sedaj tako veseli in zadovoljni, da imajo v dolgih zimskih večerih svoje stano-vunje lepo razsvetljeno. Le eno skrb imajo še, da bi števec ob koncu meseca ne pokazal prevelike številke. Zato so si pa oskrbeli manjše žarnice za 5 in 10 W, da se bo pri uporabi električnega toka kaj privarčevalo. Vaški načelnik se je potrudil, da se je napravila vaška električna luč, ki je postavljena na samostanski zid in sveti daleč naokrog. Pametni ljudje so prav zadovoljni s to cestno razsvetljavo in tudi ponočnjakom bo s tem pomagano, da ne bodo
Gorenjčevo prvo nagradno tekmovanje I
Ali sie že odgovorili na prvo, drugo in ireije nagradno vpraSanje?
NAGRADE:
novo moško kolo, kompletno, znamke „Kompressor"
500 kom, strežne  opeke »Bobrovec" moška ročna ura švicarske  znamke „Thiel"
ODREŽI
IV. nagradni kupon:
4.) Kdaj In kje se je rodil notranji minister
dr. Anton Korošec?
Odgovor: .............................................................
Naslov: , poklic: bivališče: ................................................................................., pošta:...........
STRAN 4
»GORENJEC«
padli v potok. V Praprotmi Polici so že pričeli z deli za elektrifikacijo te vasi. Monterji elektrotehničnega podjedja Gabrijela Oblak i/. Dol. Logatca so že izvršili pri petih posestnikih hišno inštalacijo. Med vašcuni vlada velika slož-nost, ki daje upanje, da bo že v par mesecih posvetila električna luč.
ŠKOFJA LOKA
Ban g. dr. Marko Natlačen se je podpisal v spominsko knjigo gasilcev kot boter novemu praporu. Za podpis ga je zaprosila posebna deputacija naš h gasilcev.
Najstarejši gasilec naše župe umrl. V torek je po precej dolgi bolezni umrl najstarejši gasilec naše župe 71 let stari P.škur Franc. Letos poteka 50 leto, odkar je stopil v gasilske vrste. V vsej dolgi dobi sicer ni nikdar zavzemal vidnejših mest, vendur je bil skoz in skozi vzor tihega, marljivega, vestnega in nadvse točnega rednega člana. Za svojo veliko požrtvovalnost in dolgo službovanje je bil že odlikovan s srebrno in zlato kolujno. Tretje najvišje odlikovanje, zlato kolajno s tremi palmovimi vejicami, pa bi i>il dobil letos ob pril ki gasilskih prireditev 8. maja. A odšel je pred tem časom po večno plačilo k Vsemogočnemu. Zluto kolajno z vejicumi pa mu je mrtvemu pripela na prsi posebna gasilska deputacija v sredo. N. v m. p.l
Tožbo je nekdo aperil proti naši gasilski četi. Ker bo stvar res precej zanimiva, bomo o njej poročali, ko bo končno besedo o tem izreklo sod šče.
Odlikovanje. Gasilska zveza v Belgradu je odlikovala za zasluge z križcem 3. stopnje predsednika gas. čete v Zabnici g. Sifrerja in predsednika gas. čete v Sori g. Jakoba Gabra, čestitamo!
Priprave za gasilsko prireditev dne 8. maja prav lepo napredujejo. Akcija za nabiranje zlatih in srebrnih žebljev je zaključena. Nabralo se je čez 100 „žebljev". Hvala vsem darovalcem. ,
Dovoljenje za tombolo ima četa že v rokah. Ustanovil se bo v najkrajšem času tombolski odbor, ki bo nabiral dobitke in organiziral tombolo. Glavni dobitek bo motorno kolo in poleg njega še 30 tombol, to je 30 koles. Za ojače-valne naprave je že vse preskrbljeno.
..Danes bomo tiči". To igro je uprizoril naš društveni dramatski odsek na Svečnico. Igra ima sama na sebi precej posrečenih dovtipov, ki so stopili še bolj v ospredje radi odlične zasedbe vlog. Sem in tja se je čutila rahla nesigurnost, ki pa je razumljiva spričo ogromnega l>csedila,, vendar pa je kar izginila v izvrstnih izvajanjih. Dvorana je bila polna. Gledalci so bil: nad vse zadovoljni in si žele še podobn h iger. Prav na uho povemo, da se pripravlja za pustno nedeljo prav nekaj podobne-ga. Ime burke bomo izdali še o pravem času. Zaenkrat le toliko, da bo smehu na kupe!
Izlet na Koroško. Naše prosvetno društvo je sklenilo, da organizma za Binkošti izlet svojih članov in prjateljev, izlet v našo izgubljeno tožno Koroško. Vse natančne podatke bomo objavili v prihodnjih številkah.
Našemu konsumu nov lokal in vsaj še eno moč. Da ilma I. del. kon. društvo prj nas v Loki vsaj tr krat premajhen lokal spričo velikega prometa, to je menda vsakemu jasno. Saj je vse različno blago natrpano v silno majhni prodajalni iin prav tako majhnem sklad šču. Poleg tega pa je še precej temno. Ravno tako kakor nov lokal pa je tudi potrebna v trgovini vsaj še ena moč. Produjalca. ki se trudita od zore do mraka, se silno pr zadevata, du bi hitro ugodila vsem neštetim željam odjemalcev. Pa je to absolutno nemogoče. Da je to res, se vidi iz tega, da je trgovina vedno polna čakajočih strank. Član: so kolikor nam je znano, že večkrat prosili na odločujočem mestu, da naj se te nevzdržne razmera odpravijo, a dosedaj se menda res ni prav ničesar ukrenilo. Vendar pa upamo, da bodo odločujoči sprevideli nujno potrebo in ugodili želji članov in prebivalcev.
Smrt zanje. Trenutno imamo v Loki tri mrliče. Poleg zgoraj omenjenega Piškurja Franca, sta umrli še ga. Planturič Minka, kavarnariea in Robitkova mat;. N. v m. p.!
Smuške tekme Z. F. O. Čeprav pri nas že par let ni bilo takega snega, ki bi bi za tekme in sploh za smučanje kaj prida pripraven se vendar tudi naši fantje pripravljajo za tekme 7.FO. Naš odsek pošlje par prav dobrih moči za smrtk in slalom.
Nogo si je zlomil. Na Svečn:co si je zlomil pred lekarno nogo g. Bergant Ivo iz Medvod. Na leduTmu je spodrsnilo, da je padel in si zlomil nogo. Prepeljali se ga v bolnico.
Živahna gradbena sezona se obeta letos v Loški okolici, To se vdi posebno iz tega. ker se je iz mestnega kamnoloma na Kamnitniku odpeljalo že prav vel ko voz kamenja namenjenega zu zidavo zlasti novih hlevov precej pa tudi novih hiš. Nuročn ki kamenja pa se še vedno oglašajo. Kako slabo in malo premišljeno je bilo občinsko gospodarstvo glede Kamn tnika, se vidi šele Redaj, ko je dala sedanja uprava napraviti rampo in postavila kontrolno osebo, da ne more vsakdo po mili volji voziti kamenja.
Na ta način je dobila ol>čina prav čeden dohodek, katerega preje ni bilo, čepruv je bilo od-voženegu 10 krat toliko kamenja letno kot sedaj. ,
-BBS O. F. O. ==-KRANJ
Vodstvo Fantovskega okrožja Kranj bo od sedaj ntprej objavljalo svoja navodila in okrožnice v rubriki pod zgornjimi kraticami. (Okrož-' je fantovsMh odsekov Kranj). Toliko v vednost.
ODSEKOV NE TEKME POSAMEZNIH ODsE-KOV se bodo vršile na sedežih odsekov in sicer po sledečem redu:
Kranj 3. aprila ob 9. uri dopoldne; Šmartno 10. aprila ob 9. uri; Predoslje 2?. marca oh 9. uri; Preddvor 27. marca ob 16. uri; Šenčur 20. marca ob 9. uri; Cerklje 20. marca ob 16. uri; Besnica 19. marca oSi i«, uri; Mavčiče 25. marca ob 16. uri; Smlednik 3. aprila ob 16-uri: Naklo 6. marca ob 16. uri; Hrastje 3. marca ob 16. uri; Primskovo 24 marca ob 20. uri
BOG 2IVI! VODSTVO OKROŽJA.
Razglas
Kranj, Šenčur, Brniki, Moste, Mengeš in čez Trojane v Celje.
Točeni čas odhoda bo sporočen vsem Krajevnim kmečkim zvezam in objavljen bo tudi v prihodnji številki Gorenjca.
Vse Krajevne Kmečke zveze naj sporočijo točno število delegatov za v Celje najkasneje do srede 16. t. m. oz. njenemu predsedniku g. Ivanu Ovseniku v Predosljah, da se pravočasno ugotovi skupno število udeležencev in vse ostalo potrebno uredi.
H.
h
Izšla sta konkurza za sprejem rekrutov-dija-kov v Vazduhoplovstvo vojske in sicer:
1. ) za sprejem rekrutov-d.jakov, kateri žele odslužiti svoj dijaški rok v Vazduhoplovstvn
vojake in
2. ) za sprejem rekrutov-dijakov kot pitomcev komande Vazduhoplovstva vojske v civilne pilotske šole v letu 1938.
Prvenstveno pridejo v poštev za sprejem dijaki prava, filozofije^ tehnike, gozdarske in ekonomske komercialne visoke šole, ter dijaki z izpitom zrelosti državnih gimnazij in realk, učiteljskih šol, trgovskih akademij, tsrednjih tehničnih in srednjih poljedelskih šol, ter oni, kateri izpolnjujejo predp.sane pogoje in so izvršili jadralno šolo ter posedujejo diplomo B. in C.
Podrobnejši podavki in pogoji zu sprejem so razvidni iz konkurzov nu občinski deski. Uprava občine Kranj, dne 7. februarja 1938.
Legija koroških borcev
sporoča svojim članom in nečlanom: Predstavniki Zveze legionarjev za osvoboditev severnih krajev, v kateri je včlanjenp tudi naša organ zaciju, so se pretekli teden vrnili iz Beogradu. Akcija giede uresničenja naših zahtev je v teku. Ker so v ta namen potrebni tudi statistični podatki, pozivamo zadnjič vse reflektante na priznanje dobrovoljstva, da se do 25. februarju t. 1. zanesljivo javijo glavnemu odboru LKB v Ljubljani, Pred škofijo 18-1, pismeno ali ustno ob delavnikih med 17. in 19. uro.
Glavni odbor ne more obveščati o tem vsakega poedinca, deloma zaradi neznanju bivališču, deloma pa tudi zurudi previsoke poštnine in drugih ovir tehničnega znučuja. Smatrajte to vest za poslednje vabilo k prijavi. — Za pismen odgovor in pojasn la priložite znamko m din 2.—. Popisovanje reflektuntov se ho de-finitivno zuključ lo dne 25. februurju 1938.
Legij-i smatra, la je s tem izpolnila svojo to-variško dolžnost in odklanja odgovornst za škodo, ki bi nastala posameznikom zaradi opustitve prijave!
Iz pisarne Kmečke zveze
DRUGI REDNI OBČNI ZBOR DELEGATOV KMEČKE ZVEZE.
V nedeljo, dne 20. febreuarja ob 11. uri dopoldne se vrši v Celju, v dvorani Ljudske po-soj Inice drugi redni občni zbor delegatov Kmečke zveze. Navodila so bila vsem odborom že poslana.
Naj nobena Krajevna Kmečka zveza ,ie pozabi poslati na ta občni zbor svojih delegatov, da bo tako občni zbor Kmečke zveze v resn ci predstavljal parlament kmečkih zastopnikov vse Slovenije!
Tudi na tem mestu opozarjamo vse odbore, naj upoštevajo določila pravil o občnem zboru I
DELEGATOM, KI BODO ŠLI V CELJE NA OBČNI ZBOR KMEČKE ZVEZE.
Na seji Okrajne kmečke zveze v Kranju je bilo sklenjeno, da bi le peljali vsi delegati na letošnji občni zbor Kmečke zveze v Celje z avtobusom.
Vožnja z avtobusom bo stala din 40.-1 na osebo, ako se jih priglasi najmanj 30, vožnja po železnici pa stane z nedeljsko povratno karto iz Kranja Din 44.-. Ker je z avtobusom ceneje in prikladnejše in tako nismo vezani na vlak, zato naj bi šli vsi delegat je kranjskega okraja z avtobusom. S tem je dana tudi možnost, da bo vsak lahko opravil v Celju svojo nedeljsko dolžnost, kar je z vlakom skoraj nemogoče. Av-> tobus bo peljal v smeri iz Tržiča skozi Naklo,
..Kranjski šahovski klub" opozarja vse interesente, ki se žele udelež.t; turnirja za prvenstvo Kranja, da se prijave sprejemajo zaključno do 13. febr. in bc žrebanje in igranje I. kola. Pravico do udeležbe na turnirju imajo tudi nečlani. Prijavnina znaša za člane kot nečlane 5.— din, dijaki pa so oproščeni prijavni-ne. Prijave se sprejemajo ob igralnih večerih pri tajniku ali kupetanu kluba.
Naprej določiti prvaka bi b lo odveč, ker so moči izenačene in zato se obeta lepa ter vse kozi zon miva in napeta borba.
Kupetun kluba bo na podlagi dobljenih rezultatov iz prvih iger sestavil moštvo, katero bo zustopulo kranjske barve 20. t. m. v boju proti »škofjeloškemu šahovskemu klubu" v turnirju za prvenstvo ..Slovenske šahovske zveze."
Tajništvo klubu.
Kmetijstvo
Plnnšarski tečaj v Tržiču priredi okrajni kmet jski odbor v Kranju s 41. februarjem. Na praznik sv. Valentina ob 2. uri popoldne bo torej v meščanski šoli v Tržiču otvoritev tečaju in bosta prvo popoldne poročala komisar za ugrurne operacije iz Ljubljane in okrajni kmetijski referent iz Kranja.
Zumisel je, da se na tečaju, kateri bo trajal več dni (dnevi bodo določeni po želji poslušalcev na dan 14. febr.), pretresejo vsa vprašanja glede planinskih zboljšav, zakonov glede plan-iarstva, ž vinoreje, pridelovanja krme, živinorejskega zadružništva, organizacije mlekarstva v dolinskih in planinskih legah tržiškega okraja, gozdarstva in ev. zdravljenja živine na planini.
Na tečaj so vubljeni vsi gospodnrji in mladeniči, ki se kakorkoli zanimajo za zboljšanje plannskega pašništva ter planšarstva in za živinorejo na planinskih pašnikih sploh; vabljeni pa so tudi dolinski živinorejci z izključno hlevsko rejo!
Nikar ne trosite že sedaj hlevskega gnoja po snegu. Zelo pogosto opažam, da sedaj ob lepem vremenu ljudje vozijo gnoj na polje (na travnike ali na njive) in tega trosijo po snegu.
Ako nimamo gnojišča ali pa je to premajhno, je sicer potrebno, da gnoj zvozimo od hleva. Tudi si prihranimo delo, če že sedaj pozimi, ko je čas, razvozimo gnoj. Nikar vendar ne trosimo že sedaj gnoja po snegu, kajti korist, katero imamo od tega, da pridemo nekoliko z delom naprej, nikakor ne more odtehtati ogromne škode, katero trp gnoj vsled izhlupevunja dušiku v zruk! škoda vsled trošenja gnoju po snegu je desetkrat večja ko korist, katero imamo s tem, da pridemo nekoliko z delom naprej.
Če že vozimo gnoj sedaj na polje, vozimo samo dozorel (na gnojišču približno 3 mesece vlažen in stlačen) gnoj, kuterega na polju, na kakem koncu njive ali travnika stlačimo dobro zopet v velike par metrov dolge, pol metra široke in do 2 m ali še več visoke kupe, kakor delajo sicer večinoma že preudarni gorenjski kmetovalci. W.
tela pero, in ne izgovarjajte se, da niste sposobni. Predobro je poznana bistrost našega gorenjskega čebelarja! Sicer pa imamo v pomoč, g. urednika, ki bo naše ev. grehe v sestavkih pred objavo radevoljc opilil in ako bo potreba, tudi z velikimi uredniškim! Škarjami obrezal.
Tovariši, ne ustrušite se urednikovih škarij in korajž.no na delo!
m H LI OfiLHSI
Za vsako besedo v malih oglasih se plača 0 50 D. Najmanjši znesek je 6 Din
Važno 1 Modroce, otomnne, spalne diva-
ne i. t. d. izdeluje, solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik Na skali 5 (v hiši g. Šipica).
Prodam 7 cevni radio z anodnim aparatom, a-kumulatorjem in polnilcem. Stražišče 306. Vprašati od 12. do 14. ure.
Stavbne parcele v bližni Kranja po din 8.--za m! na prodaj. Naslov v upravi.
Sprejme se šivilja z obrtnim listom. Stanovanje s hrano v hiš;, več po dogovoru. Isiotam se proda večja množina ženskih čevljev od d n 78.— naprej. Trgovina Ana Krilstančič. Kranj, poleg farne cerkve.
Prodam večje število starih vrat in omar po zelo nizkih cenah. P. Majdič ..Merkur". Kranj.
Čebelarji!
Proda se parcela na Klancu. Pozve se v upravi.
35.000__din posojila iščem za gradnjo hiše, za
katero imam 50.000.-- din svoje gotovine. Vknj žba na prvo mesto. Naslov v upravi.
Lokal oddam na prometni točki, primeren za mesarja, trgovino ali obrtnika. Anton Ropotar, Kranj, Jezerska c. 10.
Stanovanje 2 do 3 sob za mirno in čisto obrt iščem za takoj. Prednost ilma center mestu. Ponudbe pod ..Pripravno" na upravo.
Proda se nova 4 stanovanjska, visoko pritlična, podkletna hiša s pr tiklinanv, vodovod in elektrika napeljana. Porifcve se v Čirčičah 73.
Stanovanje, sobo n kuhinjo išče miirna stranka brez otrok. Naslov v upravi.
Vina
iz Centralne vinarne v Ljubljani, Fran-kopanska ulica 11, bodo zadovoljila Vaše pivce najbolj f
szor! Pozor I
Večja odprodaja raznovrstnih damskih čevljev od Din 80*— do Din 135-—
Andrej Černilec
trgovina s čevlji Kranj - Prešernova 8
Vsem, ki se nameravate fotografirati!
Pri boljšem fotografiranju naredim po dva posnetka in pri vpogledu prob šele naročite fotografije. (Oglejte si naše izložbe!)
Foto JUG, - Kranj
Vse novice iz čebelarstva, t. j. kar ste pri svojih ljubljenkah opazili izrednega, vse nove in uspele poskuse pri čebeiarenju, zgodovinske črtice iz čebelarstva sploh, in kar ste tu in tam culi od naših starih očancev-čebelarjev zapišite in pošljite uredništvu ..Gorenjca". Gosp. urednik je radevoljc ustregel nuši splošni želji in bo vse to, kar boste poslali, radevolje objavljal v listu pod rubriko z naslovom „Ko- wObfIOVa" tiček za čebelarje".
Ne strašite se. ako je vaša roka težka od kmečkega dela okorna in nevešča, da bi vr-___
arnice
pregorele zamenja za nove od Din 6*50 dalje. Pri zamenjavi 50 kom popust.
pri Franjo Nadižar
KRANJ, P.ešernova 18.
Poročni prstani in druga darila so najsolidnejša pri
B. RANGUS
zlatar in sodni cenilec v Kranju
Lepo in solidno izbiro ur, zlatnine, očal, jedilnega orodja, kristal stekla, nalivnih peres, okvirjev za slike, modernih broš, lepo sortirar.ih kuku ur itd. — Vsa v to stroko spadajoča popravila se strokovno popravijo alt predelajo pod jamstvom v naši prvi zlatarski delavnici na Gorenjskem. Kupujem staro in novo zlato in srebro. — Cenik Vam je na razpolago.
C*
Za urednika in izdajatelja odgovarja Veriovšek Milan, v Kranja.