AVE MARIA
KATOLIŠKI LIST ZA SLOVENCE V AMERIKI.
Izhaja vsako drugo soboto. Published every second Saturday by
Ave Maria Publishing Co.
62 ST. MARKS PL., NEW YORK, N. Y.
"Published and distributed under permit (No. 650) authorized by the Act of October 6, 1917, on file at the Post Office of New York, N. Y. By order of "the President, A. S. Burleson. Postmaster General."
"Entered as Second Class Matter May 25, 1918. at the Post Office at New York, N. Y. under the Act of March 3. r879-"
\
"AVE MARIA"
62 ST. MARK'S PLACE NEW YORK, N. Y.
Published every second Saturday in the interest of the Orider of Saint Francis, by the Ave Maria Publishing Company.
Subscription: $a.oo per year.
"Acceptance for mailing at special rate of postage provided for in Section 1103 Act of Ocober 3, 1917, authorized on July 26, 1918".
ZAHVALE.
Obljubila sem javno zahvalo Mariji v listu Ave Maria za uslišano prošnjo v bolezni mojega otroka. Bila sem uslišana. Zato bodi čast in hvala Mariji, ki je zdravje bolnikov.
Fanny Baraga, Lorain, O.
Obljubila sem v bolezni Mariji Materi božji zahvalo in dar v podporo lista Ave Maria. S tem spolnujem svojo obljubo in se zahvalim Mariji Pomočnici za zdravje.
Jera Vesel, Cleveland, O.
DAROVI
Elisabethh Gabrenja, Johnstown, Pa—$1.00
Joseph Oblak, Soudan, Minn............. 1.00
Nick Mercinovič Kansas City, Kans...... 5.00
Za vse naše naročnike in podpornike se bere sv. maša vsak prvi petek v mesecu in vsako nedeljo v tednu.
Mary J. Tomša, Valley, Wash.......... 1.00
Agnes Gunde, Johnstown,'Pa........... 1.00
Neimenovana, Forest City, Pa.......... 3.00
Joseph I'trosa, Montague, Mich........ 1.50
Johana Polich, Meadow Brook, Minn. . 1.00
John Misich, Watersneet. Mich......... 1.00
Miss Mary Balich, Chisholni, Minn...... 2.00
Stefan Jakša. Deary, Idaho.............—.50
John & Agnes Jereb, Universal, Pa...... 2.00
Stefan Jenko, Oakdale, Pa.............. 4.00
Antonia Požun, Johnstown, Pa......... 2.00
Mary Jazbec. New York, N. Y.........' 1.00
A. Butkovich, Pueblo. Colo............. 2.00
Mary Swan, Valley, Wash............ . — .40
Agnes Ogrinc, New York, N.Y......... 1.00
Anna Virant. Aurora, Minn............. 1.00
Angela Mlakar, Hibbing, Minn..........— .75
Jera Vesel. Cleveland, 0............... 5.00
Neimenovana, Cleveland, 0............. 5.00
Mary Antoničar, Cleveland, O..........— 30
John Tutin, Cleveland, O..............— .15
ZA INDIJANSKE MISIJONE.
John Koprivnik, Fairchance, Pa........$1.00
Neimenovana. Farrell, Pa............... 1.00
Frank 2itnik, Omaha, Nebr............ 2.00
JUGOSLAV RELIEF.
Agnes Kos, New York, N.Y..... N . Thomas, W. Va.	.
J. Brezer, St. Joseph. Mo......
Geo. Tomas, Marvel, Ala,*.......
John Mihelič, Sparta, Minn......
Rev. Snoj, New York, N.Y.....
Pri odhodnici Dr. Marušiča......
.$15.00 1.00 1.50 .. 2.00 500 . 10.00 6.00
ZVEZA KATOLIŠKIH SLOVENCEV
«
w
i
iSt
$
bo izdala tudi to leto četvero knjig, kot književni dar svojim članom, i. Koledar "Ave Maria," 2. Iz življenja za življenje, povesti 3. zvezek. 3. Sloven, oder. zbirka ljudskih iger, 2. zvezek. 4. Od srca do srca, 3. zvezek.
Cena ostane ista $1.10, samo poštnino moramo povišati. Tako mora plačati $1.25, kdor naroči sam, zastopniki naj pa pobirajo po $1.20. Vsem zastopnikom bomo poslali nabiralne pole in jih prosimo, da gredo takoj na delo in začnejo s pobiranjem naročnine. Prosimo vse čč. gg. duhovnike, vse cenj. gg. društvene tajnike, da se zavzamejo za dobro in koristno narodno delo in pridobe, kar največ mogoče naročnikov na knjige. Čim večje bo število udov, tem večje in lepše bodo knjige.
Toraj takoj na delo, da bo prihodnje leto najmanj 3000 naročnikov!
ZVEZA KATOLIŠKIH SLOVENCEV 62 St. Mark's Place, New York, N. Y.
i
t:
t
LETO (VOL.) XI.	MARCH, 22, 1919.	ŠTEV. (No.) 6.
VERA, UPANJE, LJUBEZEN.
Po resnični dogodbi spisal K. (Dalje).
Da, srečno, srečno je družinsko življenje, kjer je vera, kajti
Kjer je vera — tam je upanje,
----tam je Bog.
Kjer je Bog — tam ni nadlog.
Ravnala sta se oba po naukih in navodilih, katere sta slišala pri društvih, Ka-rol pri društvu mož,Mary pri društvu mater. Father Dolinar je pač dobro vedel, kolike važnosti za srečno življenje po družinah je pravo, lepo, krščansko življenje, je spoznavanje stanovskih dolžnosti. Zato je obrnil posebno pozornost na ta društva, ki so ga pripeljala v ozko do-tiko z zakonskimi in sicer z vsakim stanom posebej. Pri teh shodih je tako odkrito odprl svoje srce in povedal možem in ženam to, kar mu je bilo na srcu. Videl je v tem veliko in važno nalogo svojega duhovniške delovanja.
Marsikatera solza se je utrnila iz očesa tega ali onega moža,, očeta, te ali one matere, ko so culi te poduke in jih spol-novali. To so bile solze hvaležnosti za njegovo očetovsko skrb za srečo tistih, ki so bili izročeni njegovi skrbi.
Karol in Mary sta mu bila tudi iz srca hvaležna, kajti na sebi sta čutila bla-godejnost teh naukov in kakor vsi drugi dobri župljani, tudi ona dva sta molila zanj in bila hvaležna Bogu, da jim je dal tako skrbnega duhovnega pastirja.
4. Huda poskušnja.
Dvakrat se je že oglasila „štorklja" v hiši mladih Modicev in Karolček je dobil malo lepo sestrico Mary, s katero sta večkrat kar dvoglasno spevala svojo pesmico o „Baby tears" na veliko veselje in radost starišema in de,ri"ia v svojo zaba-

vo. Ima pač prav pesnik, ki poje v znani krasni pesmi „Baby tears", da so otroška leta človeka napolnjena s solzami. Kakor bi otročiček vedel, da je v solzni dolini, tako rad mu uide jok. In vsi otroci so enaki in tudi Modičeva dva nista bila drugačna. Tudi ona dva sta se zavedala, da sta „objokana otroka Eve", da imata toraj posebne pravice do „joku". Njima v čast naj bode omenjeno, da sta se je pridno posluževala.
Kaj se hoče, smo pač v časih, ko hoče imeti vsakdo svoje pravice.
Veliko veselje je imel Mr. Modic zlasti s sinom prvorojenčkom. Bil je ponosen nanj. Bil je pa tudi cel junak. Razvijal se je kakor rajska roža sredi nebeške pomladi. Ta lepa očka, ki so po dobrem mesecu bivanja na zemlji že tako zažarela veselja, ko se je ljubeči oče sklonil nad zibelko, bila so kakor mala nebesa zanj. In ko je začel še izgovarjati „papa" in stegoval iz maminega naročja svoje male zalite ročice in silil k njemu, bil je presrečen.
Sedaj je Karol Modic štev. 2, ali bolje „Charley Modic Junior" — vsaj to je bil cel Amerikanec — že tudi hodil. Da, tudi prve hlače je že nosil.
Srečen je bil Karol Modic, srečen v krogu svoje male družinice, srečen tako, da ni pogrešal ničesar. Komaj je čakal večera, da je mogel hiteti domov in posvetiti svoj prosti čas družinici.
Tudi zaslužek je bil lep. Rupnikova trgovina je šla izborno. Ker sta Mr. in Mrs. Rupnik videla, kako srečno živi mladi parček, kako pridno varčujeta, sklenila sta sprejeti zeta kot tovariša v trgovini.
..Trgovino bo treba prezidati. Prostori so premajhni. Tudi treba modernejše oprave, tehtnic i.t.d. Par tisočakov bode treba utakniti v trgovino", govoril je nekoč Mr. Rupnik z Modicom. "Imam sam toliko, da lahko nosim vse stroške.
Vendar, da boš imel več zanimanja in veselja s trgovino, ali hočeš postati moj tovariš? Narediva tako-le: Ti plačaš polovico stroškov in jaz polovico. Poleg tega treba večjo izbiro in boljše vrste blaga. Tudi za to dajva vsak polovico in ena tretjina dohodkov je tvoja."
Karol je bil vesel in zadovoljen, ker je že sam večkrat mislil na to.
In tako lepo in mirno so tekli dnevi teh dveh dobrih in srečnih družin.
Delali in varčevali so, molili so, hodili pridno v cerkev, sploh živeli tako lepo in vzgledno, da jih je imenoval Father Do-linar „moji najboljši družini". Zahajal je tja pogosto, ker je videl, da so to pametni ljudje in pošteni kot zlato.
Toda kdo je na svetu vedno samo srečen ?
Ej malo, malo je srečnih, v resnici srečnih ljudij Pa še ti, ki so res srečni, za koliko časa so pa srečni?
Da, na zemlji je stanovitna samo menjava. Dež in solnce, solnce in dež se mora vrstiti v vremenu. Enako je s srečo in nesrečo v človeškem življenju.
..Pridi hitro domov, Karolček je zbolel", povedala je žena po telefonu Karo-lu nekega popoldne.
„Kaj pa mu je?"
„Hudo vročino je dobil. Pokliči takoj zdravnika".
Kakor bi bil nož zasadil v srce ljubečega očeta, tako so ga zadele te besede.
Kakor bi se v trenutku zavedel, da je bil preveč in predolgo srečen, polastila se ga je težka slutnja, katere se je ustrašil kakor človek, ki gre mirno in brezskrbno po poti, pa se naenkrat znajde na robu strašnego prepada. Ni si upal misliti. Zmajal je z glavo. „Ne, ne! to se ne sme zgoditi! To bi bilo strašno," je rekel polglasno sam pri sebi, ko je zaprl telefon.
,,Kaj se ne sme zgoditi?" vpraša Mrs. Rupnik, ki je ravno vstopila v prodajal-
nico in čula zadnje besede.
Karol se je še bolj samega sebe prestrašil.
„Karolček je nekaj bolan, mi je žena prav kar telefonirala. Zdravnika moram poklicati".
„Ej, pri otrocih hitro kaj pride, pa tudi hitro prejde. Vsaj je bil danes dopoldne tukaj in popolnoma zdrav."
Zdravnik je prišel kmalu, ko je Karol prišel domov.
Mirno je ležal otrok v svoji posteljici. Globoka rdečica na obrazu, težko sopenje in motne oči so prestrašili očeta.
Zdravnik je tudi čudno zmajal z glavo. Rekel ni nič, vendar sta videla oba Mo-diceva, da je bolezen nevarna.
„Nevarno je. Toda vsaj veste, otroci." ju je tolažil zdravnik. „Mislim, da ne bode hudega".
Predpisal je zdravila, dal materi navodil, kako naj ravna z bolnim detetom in odšel.
Mr. Modic je prinesel zdravila, katera mu je dajal, kakor je predpisal zdravnik. Toda ni se hotelo zboljšati. Celo noč sta prečula pri posteljici v strahu in žalosti.
In tedaj je mladi, dosedaj srečni par prvič okusil čašo grenkosti.
Da, kolikor srečnejši je človek in kolikor dalj časa vživa to „srečo", toliko grenkejše občuti potem nesrečo, ko ga zadene, toliko globlje se vseka v dušo in srce rana, ko pride gorje.
Vsak na eni strani posteljice sta sedela in skoraj nepremično zrla v ljubljeno dete. Vsak migljej, vsak vzdihljej malega bolnika ju je pretresel. Večkrat so obilne solze zalile oči obema.
„Slabo mu je", pravi nekako o polnoči Mr. Modic.
„Oh, moj Bog, usmili se me! O Marija, prosim te, pomagaj mi v tej stiski! Sprosi mi zdravja detetu!" in oba sta glasno zajokala. Dete pa je vilo male ročice v velikih bolečinah, se premetavalo
po posteljici in stokalo v veliki vročini.
„Mama, pridite sem, detetu je slabo. Bojiva se..." — dalje ni mogla govoriti žalostna mati, ko je po telefonu klicala ponoči mamo.
, Vedela sta, da zato dete ne bode nič boljše, ako pride mama. Vendar globoka žalost je oba tako potrla, da sta potrebovala vsaj nekoliko tolažbe. Mrs. Rupnik in najstarejši sin sta bila kmalu tam in mati je potolažila stiskana stariša. — Proti jutru se je otroku zboljšalo nekoliko. Zaspal je. Mrs. Rupnik je pregovorila oba, da sta legla nekoliko, sama je pa ostala pri detetu.
Drugi dan je ostala bolezen enako. — Poklicali so drugega zdravnika in še tretjega. Vsi so naredili enako resen o-braz, vsi povedali enako in vsi dali ista zdravila.
Proti večeru, ko je ravno Karol zopet prišel iz trgovine domov pogledat in je kmalu za njim prišel tudi Father Doli-nar blagoslovit malega bolnika, dete prebledi, telesce se pretegne, oči se zavijejo — mala prsa se krčevito dvignejo in — iz Karolčeka je postal lep angeljček, ki je odhitel tja k nebeškemu Jagnetu v sveta nebesa.
„Moj Bog, dete umira!" je zakričala prestrašena mati.
,Je že mrtvo!" pravi Father Dolinar, ki je ravno dejal štolo na rame, da bi bil zmolil predpisane molitve iz obrednika.
„Moj Bog! Moj Bog!" je zajokal Karol in padel črez posteljico.
Mirno je odstopil Father Dolinar od posteljice in ju pustil, da nesrečna stariša najprej s solzami olajšata bol, katero jim je prizadejala zevajoča srčna rana. Solze so pač najboljši prvi balzam za ranjeno srce.
Kmalu je prišla tudi Mrs. Rupnik in Mrs. Modic.
Vse je jokalo.
(Dalje prih.)
«
84
NEZNANEMU BOGU.
(Konec.)
Gotovo: krivda bogoneznanja in bogo-odtujenja zadeva tudi nas vse, ki smo kristjani po imenu, a premalo po življenju — vendar zadnja krivda tudi to ni! Prava reforma bi odpravila mnogo ugovorov in izgovorov, morda bi vzbudila v srcih nasprotnikov tudi nekaj sramu pred seboj, morda tudi nekaj spoštovanja do krščanstva, a vere jim ne more dati, ker jim ne more dati — dobre volje! Kaj pa je, kar v resnici odbija moderno dušo? Človeške slabosti! Ah, saj moderna duša pravzaprav ljubi take "slabosti!" Ne slabosti, ne nedostatki — to so opore za pretveze, izgovore in ugovore — moderno dušo odbijajo dogme in odbija krščanska morala! Z reformo sicer izpod-maknemo tudi opore — in potrebno je to brez dvoma! — a dobre volje, ki bi vzpre-jela krščanski zakon odpovedi in ponižne vere, ki bi se uklonila gospodstvu božjemu, ne moremo dati!--
Kaj tedaj ? Joergensen, ki je bil tudi človek moderne, pravi, da je treba nekega velikega prevrata v duši, poprej da ne more verovati moderni človek. Čutil je, da ga ne more rešiti le nekak božji "Staatsstreich". In nekaj takega je zares treba! Če tiči zlo v srcu, če ni dobre volje, kaj hočete? Če Bog ne potrese src s svojo božjo močjo, bi človek zdvojil o
tem, kar se imenuje — moderna družba. Božja moč, da, ta more rešiti še tudi njo, tista skrivnostna moč, ki človeku seže v dušo tajno, čudežno, nedoumno, tista stvaritelj na, vsemogočna, neskončna moč!
Toda ali sme upati moderna družba, da jo prestvari Moč od zgoraj ? Morda pa je Bog odmeknil svojo roko,,da se ta družba, prepuščena sama sebi, svojemu napuhu, pogrezne bolj in bolj, da se pogre-zne v neizrekljivo bedo? Ali ne kažejo znamenja, da se res bliža veliki bedi? Že se ji majejo tla pod nogami, že se odpira barje dvoma, brezupa, "brez cest, brez zvezd".... Morda jo Bog pusti, da vsaj v skrajnji bedi spozna svojo nemoč, svojo zablodo, svojo prevaro ter zahrepeni po rešenju, po očiščenju, po življenju; da zahrepeni zopet po — Neznanem Bogu!
Morda, kdo vež Morda pa tudi mi zadržujemo to božjo moč? Mnogo se dandanašnji socijalno deluje. Ali pa se tudi zadostno poudarja, da je eden največjih socijalnih činiteljev — molitev? Krščanstvo uči, da ima v božjem načrtu veliko in važno, morda največjo in najvažnejšo ulogo molitev. Zopet uči krščanstvo in moderna filozofija ie to le potrdila, da vlada v človeštvu zakon solidarnosti. Le v vzajemnosti je moč, le v vzajemnosti, po vzajemnem delu, po vzajemnem trudu
napreduje človeštvo. Ta zakon solidarnosti vlada tudi v krščanstvu. Kristus je u-stanovil apostolstvo, ki ni drugega kakor organ te solidarnosti. Brez apostolstva bi celim narodom nikdar ne bila posijala luč v temo. Če strnemo oboje, ali ne sledi, da je eden najvažnejši činiteljev za re-šenje moderne družbe — apostolstvo molitve? Ni imamo malo zmisla za bogomi-selne redove. Ali ni morda to prav odtod, ker smo izgubili polni zmisel o socijal-nem pomenu molitve?
V boju med vero in nevero se godi tako, kakor se je godilo tedaj, ko se je bojeval Izrael zoper Amalečane in je Mojzes z Aronom in Hurom molil na gori.
--In ko je Mojzes dvigal roke, je
zmagoval Izrael; ko so pa Mojzesu o na govale roke, je zmagoval Amaek.. (2. Mojz. 17, 11.)
Če torej nočemo, da tudi nas zad krivda moderne bogopozabne drtiž' e daj moramo postaviti poleg drugih ."c! jalnih nalog, poleg apologetike, poleg r forme mišljenja in življenja, v prog'a.n našega dela tudi — apostolstvo molitve Le tedaj smemo upati, da se bo moderna družba vrnila zopet v Cerkev, da bo sklonila glavo pred oltarjem, posvečenim Kristusu — Neznanemu Bogu! In ali ni to lepa misel, vredna naših želja, vredna našega dela in naših molitev?
Dr. Aleš Ušeničnik.
IZ TURŠKE RUSIJE.
Ruski nadškof iz Omska je pisal pismo. Canterburyškem nadškofu v London v katerem obupno prosi pomoči. Nadškof piše:
"Ko so maksimalisti zavrgli najvišjo moč Rusije 1. 1917, niso samo uničili vse izobražene kroge človeške družbe, temveč uničili tudi vso vero, zastopnike cerkve pomorili in podrli verske spomenike, drage in mile celemu ruskemu narodu.
Katedralke v Moskvi, v Jaroslavu in Simfopolu so porušene in mnogo drugih cerkva oskrunjenih. Sloveča svetišča kakor tudi sloveče knjižnice patrijarha v Petrogradu so bile uničene. Vladimir, kijevski metropolit in dvajset drugih ško fov in tisoče duhovnikov je bilo pomorje-nih. Predno so jih boljševiki umorili, odsekali so ubogim žrtvam živim ude, nekatere z odsekanimi udi žive pokopali. Cele procesije vernikov v Petrogradu, Touli, Harkovu in Eoligalicu so kar postreljali.
Kjerkoli so boljševiki v moči, tam je cerkev preganjena v večjo krutostjo, kakor v prvih časih krščanstva. Redovnice so oskrunjene, žene so proglašene za javno last, živalske pohotnosti in najnižje strasti divjajo javno. Po vsej nesrečni Rusiji se vidi samo smrt, strašna beda in lakota. Ljudstvo je oropano vse svobode in strašno trpi.
Samo v Sibiriji in ob Urali, kjer so bili boljševiki premagani, tam še vlada red in zakoni.
Samo strašna žalost, ki me je prisilila, da Vam pišem ta list in vam sporočam o strašni bedi, v kateri milijoni ruskega naroda zdihuje.
V imenu človekoljubja in krščanske bratovske ljubezni vas prosimo vaše pomoči.
— Ako bereš, dragi čitatelj, še poročilo, katerega je dala 75 letna matuška revolucije", gospa Breškovskaja pod prisego senatnemu odboru za preiskovanj-
je boljševiške propagande —- tedaj si lahko narediš sodbo, v kako strašno nesrečo je germanska brezverska perfidnost zavlekla Slovanstvo. Iz tega jasno vidiš, da je boljševizm samo hudičev strup, katerega se je moglo izmisliti samo satansko nemško sovraštvo do Slovan stva, da uniči na ta način vse slovanske rodove in zopet zagospoduje nad njimi.
Iz tega pa se jasno vidi, kako zelo je podobno delovanje naših Chicaških rdeč-karjev temu strašnemu početju boljševi-kov. Ako še pomisliš,da vsi naši rdeči listi in rdeči voditelji zagovarjajo boljševizem, trdijo, da so vsa ta poročila izmišljena, pravijo, da je ta nauk edini osre-čevalni nauk.
Ako dalje še vpoštevaš, da naši rdeč-karji ščuvajo naprej in naprej proti Srbiji, kar je jasno da delajo proti slogi.
AJco dalje čitaš njih izjave čemu bode milijondolarski fond, da je to tajno, da se ne sme povedati, da je za neko propagando, za katero pravijo enkrat, da 'bode proti Italiji, drugič da bode proti Srbiji,
tretjič za republiko, potem pa, če imaš le trohico možganov, moraš videti, kaj nameravajo ti sleparji.
Da ne more biti drugače, da so to od Nemštva najeti agentje, da najprej narod dele, potem narod zaslepe, narod napolnijo z nauki, ki so v resnici samo nauki bojševizma, ki bodo po sklenjenem miru potem z vso silo naskočili na mlado Jugoslavijo in — da bodeta Nemec in Ma-žar lažje vladala in privedla v boljševizem.
Vse to je jasno kot beli dan.
Očitajo nam, da se motimo, da ni res, da se pripravljajo na to delo, da niso nemški agentje i. t. d.
Dal Bog, da bi se! Kako srečni bomo, ako smo se motili.
Toda, kakor razmere danes stojijo, narod, narod, spreglej, spreglej! Še je čas!
Glej, nesrečno Rusijo' Glej 125 milijonski narod in čuj strašen in obupen njegov klic po pomoči:
Glej, potoke krvi po nedolžnem pomor-jenih žrtev! Ako je kak nauk resničen, čemu potreba morja krvi!?
SONETI PASHE.
Zložil Bogumil Gorenjko. 3-
"Resnično, ne poznam ga! Kaj vem,
kdo je", pred hlapci Peter vero je svojo tajil. A milo Kristovo oko pogledalo mu v dno, srca dno je.
In šel je vun. Zajokalo oko je. da ni še videlo dozdaj nebo skesane duše plakati tako, kot on objokoval je grehe svoje. —
In videl sem jih, ki so padli s Petrom, in videl sem jih, ko so vstali s Petrom, ker večja bila je kot greh ljubezen.
In glej, pogled Gospodov ni bil jezen; na križ za nje raztegnil je roke, da jih pritisne k sebi na srce.
t
REV. AL. KRAŠOVEC.
Zopet se je oglasila smrtna kosa med vrstami slovenske duhovščine v Ameriki. Prišla je nenadoma in nepričakovano. — Father Krašovec iz So. Chicago, 111., je v nedeljo 2. marca imel še prvo službo božjo ob 8. uri. Vendar je že čutil v sebi kal smrti. Druge sv. maše ni mogel skon-čati. Popoldne so ga odpeljali v bolnišnico in v ponedeljek ponoči je izdihnil
svojo dušo, potem ko je udano in voljno sprejel še sv. zakramente za umirajoče.
Hitro se je raznesla žalostna novica o njegovi smrti po vseh slovenskih naselbinah, v okolici. V župnijah, kjer je deloval, naznanjal je veliki zvon župljanom žalostno vest.
Pokopan je bil v petek dopoldne 7. marca s sv. mašo. Okrog 50 duhovnikov, vsa slovenska društva in obilo vernikov je napolnilo prostrano dvorano ob njegovem pogrebu.
Značilno je, da je njegov najbližji so-
sed, hrvatski župnik Father Matija Canič, župnik cerkve presv. Srca zbolel samo par dni preje. Father Krašovec ga je v petek še obiskal in tolažil. Father Canič je umrl v ponedeljek zjutraj in Father Krašovec v ponedeljek zvečer. Pogreb Father Ca-ničev je bil v četrtek 6. marca in Father Krašovca drugi dan v petek. Oba gospoda sta umrla za isto boleznijo, za influenco, katero sta nalezla pri bolnikih, katere sta pripravljala na smrt. Toraj sta umrla kot žrtev svojega poklica.
Pri pogrebu so najprej duhovniki peli molitve za ranjke. Sv. mašo je imel Father Režek iz Houstona, Wis., ob azisten-ci Fathra Simona Lampe O.S.B. in Fa-thra Fr. Bajca iz St. Paul, Minn. Nad-grobni govor je imel Father Fr. Ažbe iz Waukegana, 111. Pogreba so se udeležili še Rev. J. Mertel iz Pittsburgha.Pa., Rev. Jos. Skur iz Collinwooda, O., Rev. Jos. Černe iz Milwaukee, Wis., Rev. M. Pakiž iz Waukegana, 111., Rev. J. Plaznik in Rev. J. Plevnik iz Jolieta, Rev. K. Zakraj-šek O.F.M. iz Chicago, 111., Rev. A. Širca O.F.M. iz Chicago, 111., Rev. F. Podgoršek iz Whiting, Ind., Rev. J. Jud-nič iz North Chicago, 111., Rev. Vencel Solar O.S.B. iz Peru, 111., ki je tudi uredil ves pogreb, in drugi.
Father Krašovec je deloval najprej v Joliet, 111., kot duhovni pomočnik. Bil je tudi dalj časa župni upravitelj do prihoda Fathra Kranjca. Bil je eno leto župnik cerkve Sv. Štefana v Chicagi. Bil je mirna duša, ki je pa vsakemu rad pomagal. Vse težave v župniji je mirno skušal urediti. V politiko se ni spuščal. Bil je pravi Amerikanec z dušo in s srcem.
Father Krašovec je bil dosmrtni naroč-
nik Ave Maria, podpornik in pospeševa-telj našega katoliškega tiska. Pomagal je kjer in kadar je mogel.
Priporočamo ga vsem našim naročnikom v molitev. Zmolimo zanj vsakdo
vsaj en "očenaš".
V cerkvi sv. Štefana v Chicagi je bil zanj slovesni "Requiem" v ponedeljek 10. marca.
Blagi duhovnik naj v miru počiva!
-o-
NAJNESREČNEJŠI MED NESREČNIMI.
"O Božiču se duša zdrami. Težko ji je, in ogromno breme čuti na sebi." — tako piše ata Anti-Krist-an v svoji "flikici".— Da, da! O Božiču, prazniku ljubezni božje se rada, oziroma se mora vsaka duša zdramiti. O, verjamemo, ata Anti-Krist-an, da se Vam večkrat vzbudi težko obložena vest, da vam je težko, ko vidite zaslepljeno in zapeljano množico svojih nesrečnih rojakov, ki bodo preje ali sleje zakričali proti vam:."Ti, Anti-Krist-an, si nas zapeljal! si nas pahnil v strašno nesrečo !" in objokane oči nesrečniih sirot vas bodo preklinjale in suhe izmozgane koščene pesti se bodo dvignile proti vam. Verjamemo, da čuti uboga Vaša duša o-gromno breme strašne odgovornosti na sebi za pohujšanje, katero ste dali, kajti vrjemite, ali ne vrjamite, večno resnične so besede: "Gorje svetu radi pohujšanja
........ bolje bi mu bilo da bi se mu
mlinski kamen na vrat obesil in bi se ....
"— Videli smo že več takih nesrečnih žrtev vaše boljševiške rdečkarije, videli njihove solze kesanja, čuli strašne obsodbe vas & Co.„ ki ste jih onesrečili in jim zastrupili celo njih življenje!"
"Ata Antikrist- an pravijo v svojem bQŽičnem '.Confiteoru": Razpoloženje (namreč resne misli, resne misli ali kakor navadno pravimo: Glas vesti.) je veliko odvisno od notranjih nagibov. Ali ves naš materialistični sistem vendar ni mogel tako popolnoma ubiti človeške duše, da se ne bi včasih zgenila, vsaj kakor v sanjah, da se bi v njej včasih zbudila slutnja drugega sveta, po katerem
hrepeni brez prestanja .........." Tako piše ta mož v trenotkih, ko se mu je vzbudila vest, ko ga je Bog v svoji nerazumljivi ljubezni kliče s strašne poti v že strašnejši konec, ko mu cela duša kriči po Bogu, po tem Bogu, proti kateremu telo in telesne zmožnosti toliko delajo, besnijo in divjajo —--.
"O, Savel, Savel, zakaj me preganjaš!"
„Kdo si ti, Gospod, katerega pregan-jam?"
„Jaz sem Kristus, tvoj toliko osovraženi Bog in tvoj — bodoči sodnik!"
Tako piše Antikristan v božičnem premišljevanju. ,
In to so zamislili tisti možgani, ki toliko iščejo dokazov, da bi dokazali sebi in svojim žrtvam, da ni Boga, da je "vera iz-mišlotina nezdravih človeških možganov", da "človek nima duše", da je samo "najpopolnejša zver — opica."
To je zapisila ravno ista roka, ki je že toliko črnila porabila v to,kako bi več duš uničila, razdvojila, pripravila do moralnega obupa, kako več src napolnila s sovraštvom do tega Boga, in vsega, kor je z njim v zvezi, kako bi stisnila več zaslepljenih pesti proti temu Bogu, proti tej duši ........
Bože, kako je v resnici človek sam sebi največji — hudič, sovražnik in slepar. — Naj navedemo še nekaj stavkov iz tega žalostnega: "Confiteora", enega izmed naših glavnih "bogatajcev" in "preganjalcev vere", in to ne za naše naročnike, temveč tega moža samega in za njegove nesrečne žrtve:
. fj^
^ V ^ /
■	iwrm
rtrtr ^ •





^ vil«
?r mu H1
t -m
L
I



■ ' '
t
v /
o
• H
S
v
o
CO
o
•d •Q
o
1
O
5* S*
v
2
1
Q
o
Ž
>«i
2 •o
o C
>0
3
Rt I*
-o
.3
Ifl >
v a
"Božič je praznik kristjanov. Božič je praznik vsega živega, strmečega človeštva.
Ko je pred dolgimi stoletji pisec Geneze (pisatelj prve knjige Mojzesove) v starem testamentu zapisal, da je bil človek u-stvarjen iz prsti,je izrekel veliko modrost, ki jo more šele naša s teleskopom in mikroskopom in s spektralno analizo (!) o-borožena doba prav ceniti." (In vendar pišete, da je sveto pismo največje slepar-stvo. Kako gre sedaj to skupaj ?)
„Ali najnovejši testament spoznanja mu je povedal mnogo več kakor vse stare svete knjige; zemlja sama je le del osoln-čja, del vsega vsemirja in ž njo je človek sam del neskončnega vesoljstva." (ako bi bil ta mož čital sv. pismo, i. Knjigo Mojzesovo dalje, našel bi napisano isto, samo še boj jasno in samo še bolj natanjčno.)
"Božič je praznik hrepenenja. In na-
ša duša vprašuje, kdaj bode izpolnjeno— — Toda če so zadnji smotri preveč oddaljeni za naše telesne in duševne oči, vendar lahko spoznamo bljižne cilje in pota do njih. Materijalne zapreke ovirajo raznih duševnosti, če jih človeštvo o-pravi, se izpremeni božični mitos v resnič nost. Človeštvo se je materijalno zasuž-nilo, ker ni poznalo svojih moči in sredstev. Milijoni so hlapci strojev, sluge prsti, sužnji denarja" — (in sužnji strasti).
Vidite, tako joka po resnici zaslepljena duša Da, ko človek to čita, nehote si misli pisatelja kot slepca na duši, ki sredi belega dneva tava po cesti — v strašni temi vkljub zlatemu solncu resnice, ki ga ogreva in joka:
"Le enkrat bi videl - solnce resnice !"
O, rojaki, molimo za te nesrečne duševne slepce — ! Strašno so pomilovanja vredni.!
DRUŠTVA NAJSV. IMENA.
ZA NAŠE MOŽE.
V postu vas bode društvo Najsv. Imena zopet vabilo na skupno sv. obhajilo.
Poleg skupnega sv. obhajila sešli se boste zopet na četrtletno sejo, kjer boste imeli priliko, da se zopet pogovorite o različnih stvareh, tikajočih se našega cerkvenega in verskega življenja.
Slovenski možje, v resnih časih živimo. Velikanska doba se odigrava pravkar pred našimi očmi. Vse peklenske moči razdiralnega dela so se združile, da porušijo vse, kar je človeški rod z velikanskimi žrtvami, z nezmernim trudom sezidal, za kar se je tisočletja trudil. Vse je za nič, kar je bilo do sedaj na svetu. Vse se mora podreti.
Poglejte možje, v kako mogočno vojsko so se ti sovražniki reda združili!
Poglejte, kako vzoren je red med njimi. Par voditeljev imajo, toda glejte, kako jih na migljaj vse uboga.
Možje, poglejte samo eno stvar! Zbirajo milijone, pa nič ne povedo, zakaj se bode ta denar porabil. "Ne smemo povedati, da sovražnik ne bi videl naših načrtov. Vi samo dajte!" In dajali so, veliko so dali.
Ustanavljajo organizacije v skrivne namene. Komaj polovica celega programa je znana članstvu. Vendar povelje je prišlo iz centrale: ustanoviti podružnico — in ustanovili so jo skoro po vseh večjih naselbinah.
Toda to so ne zidarji, to so razdiralci, to so rušilci!
Možje glejte na zgled nasprotnikov, u-čite se od njih!
Tak red, taka disciplina bi morala biti zlasti med člani Najsv. Imena. Mož, član tega društva, bi moral s celim srcem slediti svojim voditeljem, ki so tu v našem slučaji naši škofje, naši duhovniki.
Taka požrtvovalnost za dobre namene, za namene naše sv. vere in cerkve, bi morala biti pred vsem lastnost vseh članov Najsv. Imena.
Katoliški možje, ni sramotno učiti se na zgledu svojega nasprotnika. Modri človek se uči povsodi.
V teh časih, ko celemu svetu preti strašen prevrat, prekucije, krvopreliva-nje, možje pri tej četrtletni seji ozrite se
Tako govore pravi
"Pokoljimo vse kapitaliste!"
"Poderimo ves sedanji družabni red!"
"Proč z vsem kar je danes na svetu!"
"Rrreeevvvoluuuciiija!"
"Kri, kri 1"
"Delavstvo sekire v roke!"
"Delavstvo nože nabrusi in podavi vse, vse, kar ti je na poti!"
Tako kličejo sedanji rdeči "voditelji" in "prijatelji" delavca.
Toda, kaj bodo dali mesto vsega tega?
Je pametno, je modro, je mogoče, kar obetajo?
Jasno je in vsakdo, ki ima le trohico razuma, in ki hoče misliti z lastnim razumom, vidi sam, da po rdeči poti hiti u-bogo delavstvo skozi neke strašne, krvave čase svetovnega prevrata, človeškega klanja, kjer bodo vladali sami največji krvoločneži, kakor Žid Trotzky, v neko strašno temo negotovosti ,obupa... !
Ni treba biti prerok, delavec z navadnim razumom vidi to in mora vstrepeta-ti pred temi časi!
Zato je klic vseh treznih in resnih mož
v svojih posvetovanjih na te razmere! Proučite jih! Marsikaj se boste naučili! Dobili boste pa tudi krasna navodila za svoje delovanje! Ali boste šli tudi vi za temi voditelji? Ali pa boste vi jez, ki bode zajezil to strašno povodenj pobojev, požigov, grozovitosti, okrutnosti in tiran-stva?
Možje, čas je resen! Bodite tudi Vi resni!
Čas je velik, bodite tudi vi veliki!
Vse dela, vse hiti, vse pomaga, ali delati ali razdirati, boste samo vi roke držali križem in gledali vse to delo?
Ne! Na delo tudi vi!
delavski prijatelji!
delavstvu, naj ne sledi tem "voditeljem", da če pri vlaku, ki dirja po železni cesti, nekaj ni prav, ni treba dirjati cel vlak v strašno katastrofo, v pogin v vseh, temveč, da raje vstavimo vlak, poglejmo, kaj ni prav, dobro, pojdimo nazaj na pravi tir.
Tako je v teh resnih in velikih časih tudi ameriški episkopat po svojem "Catholic War Council" nastopil in resno za-klical, v te zmede sveta svoj "stoj!" — Nekaj pri sedanji človeški družbi ni v redu ! če bomo šli dalje po tej poti, strašna svetovna katastrofa je neizogibna! Poglejmo, kaj ni prav in popravimo.!
In v obliki "poročila" so ti katoliški škofje izdali globoko zamišljena svarila in moderna nasvete, po katerih bi se dalo te svetovne homatije brez prelivanja človeške krvi, brez povečanja človeške bede in človeškega gorja zboljšati in popraviti.
V glavnih potezah, kat. škofje zahtevajo :
1. delavske plače vojskinega časa mo-
rajo ostati tudi sedaj v času rekonstrukcije.
2.	National War Labor Council (Nar. delavski svet za čas vojske) naj se ohrani in naredi za stalno. In naj se še širi delokrog in še večjo moč.
3.	Zvezine posredovalnice za delo, ustanovljene v vojnem času, naj se narede v stalno ustanovo države.
4.	določijo naj se minimalne delavske plače.
5.	plača ženskega dela naj bode enaka možkim.
6.	Otroško delo naj se popolnoma za-brani,
7.	državno zavarovanje delavstva za bolezen, za starost in za čas, ko je brez dela,
8.	naj se odpravijo vsi monopoli,
9.	naj se obdrži velik davek na vse velike dobičke,
10.	Vladno nadzorstvo nad trgovino z živili in življenskimi potrebami,
11.	vlada naj pomaga vojakom, da se morejo naseljevati na neobdelanih farmah in da morejo tam vspevati,
12.	delavstvu se mora dati v vseh podjetjih solastniško pravico, ali vsaj zastopstvo v upravi podjetja.
Kdor se zatopi v premišljevanje teh 12 točk, ta bode lahko takoj spoznal, kako modre so in ako bi se res uvedle v industrijo, kako novo srečno prihodnjost ima svet pred seboj!
Slovenski delavec, sedaj pa primerjaj te zlate nauke katoliških škofov in nauke socijalizma, pa boš lahko sam videl, kje je resnica, kje je v resnici boljša tvoja prihodnjost- Spoznal bodeš pa tudi, katerih naukov se bodeš ti oprijel in katerim pomagal do zmage.
RAZNO IN DOPISI.
Bivši ljubljanski župan Hribar je rekel v svojem govoru v Ljubljani med drugim :"Žalibog, danes ni med nami o-nega, katerega ti, narod moj, najbolje ljubiš in častiš. Našega predsednika, našega voditelja, apostola jugoslovanstva in pr-voboritelja za našo suverenost, dr. Antona Korošca pogrešamo tukaj". — In dr. Korošec je duhovnik. Pa uče naši odpadniki, da so vsi duhovniki sami "trot-je", ki nič ne delajo, se samo z žulji delavca rede in pasejo. In vendar, slovenski delavec, ti jim verjameš?
Dalje je rekel g. Hribar — ki ni klerikalec, tudi f... podrepnik ni bil, pač pa hud nasprotnik vsakega duhovnega ume-šavanja v politiko. "Do črne zemlje se klanjamo Tvojim manom, Janez Evangelist Krek. (Ponovne, dolgotrajne ova-
cije spominu dr. Kreka. Klici: Slava Kreku!) Ko si spoznal, da ne boš klical v puščavi, dvignil si prapor našega zje-dinjenja in zaklical si gromnoglasno, da je odjeknilo po vsem svetu, da smo Slovenci, Hrvatje in Srbi narod istega jezika in iste krvi."
In dr. Krek je bil tudi duhovnik. Ti prokl... f...! Le zakaj se v politiko mešajo! V zakristijo naj gredo, kaj ne!? — Vsi duhovniki so sleparji! Ali ni strašno zaklicati možema kakor dr. Krek in dr. Korošec — da sta sleparja, da sta trota? — In to uče: naše delavstvo naši rdečkar-ji-
Kondež piše, da je bil slavno znani Zvonko Novak urednik Ave Maria. — Seveda Kondežu ena laž več ali manj, to ga ne moti. Toda Novak ni bil nikdar ni
"AVE MARIA"
urednik našega lista, dasi smo mu dovolili v stiski in potrebi, da je episal kako stvar za Koledar Ave Maria, ter mu zato plačali. — To se pa ne pravi, da je bil urednik.
Mil g. škof Jeglič je na proslavi Jugoslovanske svobode govoril med drugim: „Ako bi našo Jugoslavijo v daljnem njenem razvitku postavili na človeške strasti, na grdo sebičnost in krivičnost, na ureditev brez Boga, postavili bi jo na pesek... Oh, naj ne bode tako! Božja modrost naj razsvetli one, ki imajo odgovorno nalogo sezidati Jugoslavijo, da jo bodo vsestransko tako uredili, kakor je potrebno, da bo živela, da se bo krepko razvijala, se bogato razcvetala in bo dobra mati vernega, zdravega, čvrstega in srečnega jugoslovenskega naroda. .Jugoslavijo čuvaj in vodi vsemogočni Bog!" — Krasne besede blagega nadpa-stirja!
SAMUEL GOMPERS V EVROPI.
Samuel Gompers, predsednik Am. Federation of Labor je odšel 9. januarja v Evropo, z vsemi podpredsedniki organizacije. Ti možje vidijo v boljševizmu veliko nevarnost delavskim interesom. Vsi trezni možje so začeli uvidevati, kako ne-sramo so se najnižje kreature polastile delavstva samega, da ga onesrečijo. Zato gredo v Evropo, da bodo po Angliji, Franciji in drugih deželah razvili živahno propagando proti boljševizmu — ki ni nič drugega, kakor socijalizem, kakoršne-ga so slovenski rdečkarji pridigali slovenskemu delavstvu. Ti delavski voditelji so se izjavili pred odhodom iz New Yorka, da vidijo v boljševizmu velikansko nevarnost za vse dosedanje delavske pridobitve. Šlo je tudi Več pravih socijalistov, ki so vsi odločno protestirali, da bi bili med nauki boljševizma in pravim zmernim in treznim, gospodarskem socijali-
93
zmom, kaka zveza ali sorodnost. „Boljše-vizem je sramota 20 stoletja," je rekel eden izmed teh mož. Pa, berite Kristanovega Proletarca, pa boste videli, kako so „ubogi boljševiki po krivici obrekovani", kako ni vse nič res, kar se piše. Vsi časniki lažejo, vsi poročevalci lažejo. Vse ja laž, kar se črez boljševike piše. In sicer zakaj ni vse res? Zato ker so ljubijenčeki naših rdečkarjev. No, no! ne smemo tako zavijati! Povejmo resnico kar naravnost: Zato, ker treba slovenskemu zaslepljenemu delavstvu še dalje pesek metati v oči — da bi ne videlo!
Ubogi slovenski rdečkarji!
-o-
DOPISI.
Pittsburgh, Pa. V nedeljo dne 23. februarja je imelo društvo Najsv. Imena skupno sv. obhajilo. Udeležba je bila bolj pičla. Zato nehote stopi človeku pred oči spomin, kako je bilo pred enajstimi meseci, ko smo na dan obljube v tolikem številu se zbrali v cerkvi. Kje so danes te vrste mož? Kupili smo zastavo in 7 njo smo ponovili obljubo ostati zvesti vojaki svojemu kralju. Ali smo pa zvesti ostali obljubi? Možje bodimo in spolnujmo, kar smo obljubili I	Mihael Sepec.
New York, N. Y. Naj omenim nekoliko o društvu mož in mladeničev Najsv. Imena.— Kar veselje je, tako se društvo lepo razvija. Pred enim letom je društvo štelo 25 članov. Sedaj nas je pa 43 članov.
Na Silvestrov večer smo priredili lep družinski večer v korist naši cerkvi.
Možje in mladeniči v Greater New Yorku, pristopite k našemu društvu pod bandero Najsv. Imena.
Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu po pozni sveti maši v cerkveni dvorani. Sveto obhajilo imamo pa skupno štirikrat na leto. Jaz mislim, da to lahko vsak količkaj zavedni katoličan spolnuje.
Bratski pozdrav vsem društvom N.S.I. pošilja	Frank Potočnik, tajnik.
Cleveland, O. Ker je list Ave Maria nekako glasilo za slovenski oddelek društva Najsvetejšega Imena, Vam sporttčkm nfekaj 6d tukajšnjega društva.
Pri fari sv. Lovrenca so sicer trije oddelki tega društva. Moški, mladeniški in deški. Vsi trije so v dobrem stanju in napredujejo. A bolj ko druga dva pa se lepo razvija še moški od-
delek. Ta oddelek je bil ustanovljen šele lansko leto. Začelo se je z malim številom. Sedaj pa se je tako krasno razvilo, da je postal vzor vsem drugim društvom pri naši cerkvi.
Zadnjo nedeljo, to je g. marca so imeli vsi trije oddelki skupno sv. obhajilo. Moški in mladeniški oddelek skupaj, in deški oddelek pri drugi maši sam zase. Zelo lepo je bilo videti to veliko število mož in fantov, ki so v lepem redu, po dva in dva prišli v cerkev in zavzeli svoje prostore in kako so v istem lepem redu pristopili k mizi Gospodovi. Nobenega prerivanja, kakor se tolikokrati vidi, kadar gre večje število ljudi k sv. obhajilu. Red v cerkvi je ravno tako potreben, kakor red kje drugje. Kadar pričakujejo vojaki predsednika ali pa kralja, ki jih pride pogledat postavijo se v krasne vrste in napravijo red med seboj. Ali naj bomo pri obisku kralja vseh kraljev manj pozorni na red? Red v cerkvi pospešuje našo pobožnost in pomaga k zbra-nju duha.
Zvečer je bil sprejem v društvo. Več novih udov je bilo sprejetih, ki so se slovesno zavezali, da bodo po svojih močeh pospeševali spoštovanje do presvetega Imena Jezusovega. Bog blagoslovi to željo in dober namen, da se tudi pokaže v besedah in dejanjih. Najsvetejše Ime Jezus pa bodi povsod češčeno in ljubljeno!
Forest City, Pa. V nedeljo 16. februarja je imela tukajšna Marijina družba "show", ki
je čistega dobička prinesel $250.00. S tem denarjem bomo kupili kip sv. Antona Paduan-skega, ostala svota pa ostane cerkvi.
V menu Marijine družbe se lepo zahvalim vsem onim, ki so pomogli do tako lepe svote.
Članica.
Pittsburgh, Pa. Naznanjam, da bo imelo tukajšnje društvo Najsv. Imena skupno sv. spoved dne 22. marca, to je v soboto in v nedeljo pri osmi maši pa skupno sv. obhajilo. Popoldne ob dveh je shod in volitev novega odbora.	John Golobič, zastopnik.
Newburg - Cleveland, O. Društvo Najsv. Imena, možki oddelek v župniji sv. Lovrenca je v letu 1918 lepo napredovalo. Društvo šteje že 71 članov. Skupno sv. obhajilo imamo vsaki tretji mesec. Ob tej priliki vselej korakamo v cerkev skupno z mladeniškem oddelkom in z znaki Najsv. Imena na prsih. Društvo ima svoje redne mesečne seje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob sedmih zvečer. Preostanek društvene blagajne gre v korist misijonom.— Izgubili smo enega člana .v•pretečenem letu. Frank Suhadolnik je umrl za influenco. Za pokoj njegove duše so darovali društveniki zanj sv. obhajilo. Možje, ki še niste pri društvu, pristopite takoj, kajti ne vemo ne ure ne dneva, kedaj bomo potrebovali, da bi kdo za nas daroval sv. obhajilo.
Clan dr. Najsv. Imena.
NAŠ STRIČEK.
Dragi otroci:—
Veseli me, da se Vas je zopet začelo v lepem številu zbirati okrog mene na "cornerju", kar vesel sem med vami.
Veselilo me je posebno, ko sem zadnjič čital toliko chicaških novih tovarišev. Tako je prav, otroci.
Želim, da bi. se oglašali tudi iz drugih naselbin otroci in nam povedali, kako se imajo. Vsi radi čujemo taka poročila.
Danes, otroci, imam posebno prošnjo do vas.
Gotovo ste culi, da imajo novo deželo v starem kraju, tam, kjer so mama in ata doma. Tej novi deželi pravijo Jugoslavija.
Kakor so imele U. S. A. svojega Wa-shingtona, tako so imeli tam našega predsednika Wilsona, ki je ustanovil to Jugoslavijo.
Tam jim pa je potreba molitve, da bi Bog blagoslovil to novo lepo deželo, kakor je blagoslovil naše U. S. A.
Ali bi hoteli vi, otroci, prihodnje sv. obhajilo darovati za namen vašega strička?
— to je za blagoslov novi Jugoslaviji.
General Foch je priznal, da so mu največ pomagala do zmage vaša sv. obhajila.
Ali bi ne hoteli sedaj podpirati s svetim obhajilom še predsednika Wilsona za Jugoslavijo.
Otroci, sporočite mi, koliko izmed vas bode uslišalo to mojo prošnjo.
Silno bode vesel tega
Vaš
Striček.
Vsi dopisniki našemu Stričku so prav rešili zastavico iz zadnje otroške priloge.
CORNER
Rice, Minn. Dragi striček:— To je moje drugo pismo, katero Vam pišem. Hodim v 6. razred. V naši šoli je največ slovenskih dečkov in deklic. Imamo dobrega g. župnika, ki pridejo v šolo vsaki torek in petek in nas u-čijo katekizem. Dne 23. februarja smo imeli igro in petje. Ljudi je bilo veliko, kakor tudi dovolj smeha.
Z Bogom!	Mary Smerke.
Cleveland, O. Dragi striček:—Ker tudi jaz berem Ave Maria, sem najdel uganko, katero sem rešil tako-le: Berite Mali Ave Marija 1
Slabo p"išem slovensko, toda hočem se pridno učiti, ker spoštujem jezik mojih starišev, čeravno pravijo, da bi se morali samo angleščine učiti. Jaz pa povem vsem otrokom, držite se vere in govorice svojih starišev in ne bo se vam treba nikjer sramovati. Frank Krainc.
Pittsburgh, Pa. Dragi striček:—To je moje prvo pismo, ki ga Vam pišem. V Pittsburgu imamo jako lepo*vreme. Influenca je tudi prenehala. Zapustila je dosti spomina. Ni je hiše, kjer bi se ne oglasila. Jaz sem tudi bolna in me vrat boli. Sedaj že gre na bolje in bodem kmalu zopet šla v šolo. Ana Golobič.
Cleveland, O. Dragi striček:—Dosedaj Vam še nisem nobenkfat pisala. Sedaj Vam pa naznanim, da smo imeli Fair v šoli sv. Vida. — Tudi jaz sem bila na Fairu z mojimi stariši. Videla sem tam različne reči, tudi neko žival, ki so ji rekli prešiček. Pa kako so vpili, ko so ga licitirali. Jaz sem v šestem razredu in sem enajst let stara. Z Bogom, dragi stričekl
Frančiška Skulj.
Cleveland, O. Dragi mi striček:—Najprvo Vas lepo pozdravim in sprejmite moje prvo pismo, katero Vam pišem. Jaz hodim v šesti razred slovenske farne šole Svetega Vida. V tej šoli je 1,600 učencev. Ko bi nas Vi striček videli opoldne, kaj je to za ena vojska okrog šole sv. Vida. Moja učiteljica je č. s. M. Li-guori, je zelo stroga, pa tudi dobra. Vreme imamo tukaj zelo krasno kakor v spomladi. Tudi "flu" nas je zapustila.
Ko sem danes sprejela Ave Maria, ga hitro preberem do konca in vidim "Kdo ve". Jaz gledam, kaj bi to bilo, berem dvakrat, trikrat. "Oh", to je slovensko "Berite Mali Ave Marija", katerega rada prebiram, samo premajhen je. Pozdravljeni striček! Mathilda Melle.
Waukegan, 111. Dragi striček:—Jaz sem u-čenka slovenske šole Matere Božje, v šestem razredu, in sem stara 13 let. Nisem naročnica Ave Maria, vendar pa ga berem, ker je naš organist, ki pri nas stanuje, naročen nanj. Tako
sem tudi rešila oni izrek, ki se glasi: "Berite mali Ave Maria".
Pa ljubi striček, kako ga čemo brati, ker ga pa ni, ko ste vi striček tako skopi s papirjem. Moram Vam tudi povedati, da sem pevka malega cerkvenega zbora, katerega je ustanovil naš pridni organist, da pojemo pri osmi sv. maši. Ob desetih poje veliki zbor. Tukaj smo imeli tudi zadnji mesec cerkveni Fair, kateri se je prav dobro obnesel. Tudi mi mali smo se hoteli pri Fair-u postaviti in smo se tudi, da je bilo veselje. Le vprašajte našega gosp. župnika, vam bodo že povedali. Tukaj smo zdaj, hvala Bogu, zdravi, in se pridno učimo. Vas pozdravljam ter Vas prosim, da začnete kmalu izdajati mali Ave Maria, tam bomo že pridno dopisovali.	Ivanka C. Grimšič.
Waukegan, 111. Dragi striček:—Jaz vas prosim, da bi to-le moje pismo tiskali v Ave Maria. Jaz vam pišem malo vrstic, kako se imamo tukaj v Waukeganu. Tukaj smo imeli Fair, kateri so priredili župljani cerkve Matere Božje. Prinesel je notri čistega dobička $5160.43. Vsako nedeljo je bilo dosti veselja. V nedeljo 26. januarja prišli so chicaški igralci in igralke od Sv. Štefana in uprizorili v korist Fairu igro "Pri kapelici". Dvorana je bila natlačeno polna. In vsako nedeljo so bile majhne igre: "Ribji lov", "Kolo" in "Konjička". In bili so tudi dobitki izžrebani na knjižice.
Jaz hodim v šolo Matere Božje in se prav dobro učim. Moja učiteljica je Ven. Sr. Christina in je zelo dobra sestra. Jaz hodim v sedmi razred in sem dvanajst let stara.
Zdravi smo vsi, hvala Bogu; in vas vprašam, dragi striček, kako se pa Vi imate? Jaz želim tudi Vam, da bi bili zdravi
Vas pozdravim! Z Bogom!
Frances Grom, 1402 Jackson St.
North Chicago, 111. Dragi striček:— Jaz sem star 12 let in hodim v šolo Matere Božje in hodim v šesti razred. Mi se dobro učimo; naše častite sestre se zanimajo, da se dobro u-čimo. Učimo se slovensko in angleško. Tudi imamo dobrega župnika, ki nas obišče večkrat med tednom. Mi smo vsi zdravi,.hvala Bogu, tako želimo tudi Vam, da bi bili zdravi.
Vas pozdravljam, z Bogom!
Mike Cepon.
Willard, Wis. Dragi striček:— Ker že dolgo niste nič slišali iz naše naselbine, sem se jaz namenila napisati nekoliko vrstic.
Ker je tukaj pri nas zima letos izvanredno topla, imamo še posebno veselje hoditi v šolo, da se naučimo raznovrstne stvari. Poleg drugega se učimo tudi krščanski nauk in naš č.g. J. J. Novak se mnogo trudijo z nami, da bi
nas dobro pripravili za sv. birmo, katero bo-: mo imeli prihodnje leto. Tukaj imamo tudi pevsko društvo "Zvon", mešan zbor, kateri nam oskrbuje pod vodstvom Mirko Pakiža, krasno petje. Ponosna sem, da tudi jaz spadam kot podporna članica k temu društvu, katero nam daje tako lepo petje. Božične praznike smo obhajali letošnjo leto najslovesneje, kar jih pomnimo tukaj. Poleg lepih božičnih pesmi so se nam najbolj dopadli božične jaslice, katere smo kupili šolarji, ki nam bodo v trajen spomin. In še pozneje, ko bomo odrasli, se bomo vsaki Božič ob teh jaslicah spominjali in srce se bo nam radostno spominjalo na mlada otroška leta. Kaj mislite striček, ali ni to lep spomin za nas? Kar nam gospod ukažejo, to tudi z veseljem storimo in samo vorašamo našega g. župnika, kaj je "next", ki je najbolj potreba za cerkev, in še tako težko nalogo bomo izvršili.
Vas pozdravljam	Rosie Perovšek.
Newburg-Cleveland, O. Dragi striček:-—Ze dolgo časa se nisem nič oglasil v našem Ave Maria, pa vendar rad berem dopise iz vseh krajev. Hodim v šolo sv. Lovrenca v četrti razred. Star sem deset let. Tukaj imamo deški oddelek društva Najsv. Imena. Moj ata so pa pri možkem oddelku. V nedeljo 8. marca bomo imeli skupno sv. obhajilo. Rev. Father Oman nas tako lepo uče in imajo vsako nedeljo poseben nauk za nas otroke. Vse svoje življenje ne bom pozabil njih lepih naukov in bom vedno molil za njih. Kmalu bomo imeli novo cerkev. Kako bode to lepo! Sedanja nam je premajhna. V postnem času bomo imeli lepe pobožnosti v sredo, petek in v nedeljo popoldne za otroke, zvečer pa za od-rastle. Vsi se bomo lahko udeleževali pobožnosti. Jaz sem tudi ministrant in moj brat Jožef, ki je pa šele osem let star.
Pozdravljam strička in vse tiste, ki se na kornerju shajajo.	Thomas Mervar, Jr.
Ely, Minn. Dragi striček:— Vas lepo pozdravim in Vam sporočam, kako se imamo tukaj na Ely. Jaz hodim v sedmi razred in se učimo samo angleško, slovensko pa nič. Učim se pa zato doma slovensko pisati in čitati. — Prihodnjič bom pa kaj več pisal, ko se bodem bolj naučil.	Tony Indihar.
Crosby, Minn. Dragi striček:— Vas lepo pozdravim in nikar ne zamerite, ker bolj slabo pišem. Jaz ne hodim v slovensko šolo in je še nikdar nisem videla. Crosby je jako malo mesto. Tukaj se učimo samo angleško v šoli,
v cerkvi pa katekizem. Gospod nameravajo tudi v Crosby narediti katoliško šolo, pa to še ni gotovo. Dne 9. februarja so prišli slovenski duhovnik tukajšne Slovane obiskat.
Frances Hrvatin, mlajša.
Vandling, Pa. Dragi striček:— Ne zamerite moji slabi pisavi, ker tukaj v naši šoli se ne učimo slovensko pisati. Znam toliko, kar me mama naučijo doma.
Star sem 12 let in hodim v 7. razred. Imamo osem učiteljic in enega učitelja. Drugo leto bode pa izgotovljena nova "high" šola, katere se prav iz srca veselimo.
Vas pozdravlja	Frank Kerzik.
Kansas City, Kans. Dragi striček:—Ze dolgo se ni slišalo iz naše nam ljube naselbine. Zato sem se jaz namenila sestaviti en kratek dopis od tukaj.
Najbolj zanimivo je to, da mi učenci in u-čenke živahno razprodajamo srečke za krasna darila naših faranov, katera so namenjena za zgradbo večje šole. Za ta krasen namen se živahno pripravljamo na Fair, kateri se bo vršil v mesecu maju.
Zagotavljam Vam, dragi striček, da bi tudi Vi morali vsaj iz nadležnosti kupiti marsikatero srečko od šolske mladine, ako bi bili v tukajšni bližini.
N« samo mi učenci in učenke, ampak vse staro in mlado se pripravlja na delo za to dobro stvar. O, koliko je veselje našemu čč. gospodu, kakor tudi čč. sestram k temu delu. Dal Bog, da bi naše delo obilni sad rodilo. V blagor naroda in v zveličanje naših duš.
V imenu vse šolske mladine se zahvaljujem našim vrlim faranom, ker njim gre vsa čast. Oh, kako radodarni so in navdušeni za nas, da male povzdignejo k večji nčenosti.
Dragi striček, tukaj res napredujemo v ljubezni med seboj, tako da je resničen pregovor: "Mali narod, ali v slogi pa močan." S tem sklenem ta moj dopis. V kratkem se zopet oglasim.
Vas pozdravlja učenka osmega razreda šole Sv. Družine,	Margaret Sterk.
Aurora, 111. Dragi striček:— Oprostite moji slabi pisavi, znam namreč samo toliko pisati slovensko, kar sem se od mame naučila. 2al, da tukaj v Aurora nimamo nič slovenske šole, kar bi jaz prav želela. Moramo hoditi v nemško-angleško šolo. Ave Maria pa jako rada berem, posebno me veselijo o-tročji dopisi.
Z Bogom I	Marija Kranjc.
'AVE MARIA"
Mkrch 22, 1919
Za vse Ljudi in za Vse Slučaje!
Gotovo je, da imam največje -projadalne in najbolj založene z različnim blagom, za slovenske gospodinje in gospodarje, pa tudi za ženine in neveste, ker imam fino pohištvo 111 druge potrebne reči.
PRVE SA GOSPODINJE, katere dobijo prf meni najboljše peči, preproge, linoleum, posodo, vozičke, zibele, blazine, omare in drugo. GOSPODARJI VEDO, da imam raznih barv, železja, ključavnic, cevi za plin,
stekla, korita in drugo vedno v zalogi. NOČ IN DAN pa imam otvorjen pogrebni zavod z "AMBULANCAMI." — Trije ambulančni in bolniški avtomobili so vedno na razpolago za vsaki čas, za vsako nezgodo ali bolezen.
Največji pogrebni zavod, v katerem izvršujemo vsa dela v največjo zadovolj-nost naroda.
Oba telefona noč in dan:
Bell: Rosedale 1881.
ANTON GRDINA,
6127 ST. CLAIR AVENUE.
O. S. Princeton 1381.
TRGOVEC IN POGREBNIK
Severova zdravila vzdrzujejo zdravje v družinah.
Ali ste hripavi?
Hripavost je ponavadi vzrok pre- 9 hlajenja. Vaše grlo je vneto, glas o •postane bobneč, kašelj postaja sil- H nejši in ne da celo dihati. Ne po- S Čutite se dobro in ne veste kaj bi o počeli. Toda čemu trpeti? Vzemite p
I Severa's I
Balsam for Lungs
(Severov Balzam za Pljuča) in od- S pomore vam takoj. Prijetno zdra- H vilo je proti kašlju, hripavosti, vne- o tju grla, prehladu to zbodanju, ka- O kor tudi proti kroničnemu kašlju. M Odrasli kakor otroci ga lahko vza- o mejo. Prodaja se v vseh lekarnah. O Cena 25 in 60 centov.
W. F.	SEVERA	CO.
CEDAR	RAPIDS,	IOWA
SE1Z BROS.
Priporoča vsem slovenskim duhovnikom svojo veliko izbiro nabožnih knjig v rieh jezi-kih, vseh cerkvenih potrebščin kipov, podob, svetinjic itd.
In vsem slovenskim društvom pri nakupa zastav in društvenih znakov.
at BARCLAY STREET. NEW YORK Telephon, 5985 Barclay
Slovenski zobozdravnik
Dr. M. Josip Pleše
Ordinira od 10. ure zjutraj do 8. ure zvečer. Ordinira tudi izven določenih ur po dogovor*.
Specialist in Bridge Work and Gold inlays. 338 E. 72-nd STREET. NEW YORK CITY

i
I i
I it
I

Novi Molitvenik "Ave Maria" deST
tiskom smo začeli razpošiljati. Da ustrežemo našim rojakom, ki so vedno povpraševali po molitveniku z velikim tiskom, smo se odločili ga natisniti. Ker se nismo mogli podati v velike stroške pri sedanji draginji papirja, zato smo ga tiskali le omejeno število. Molitvenik je priročne žepne oblike, tiskan na fin tenak papir in obsega 260 strani. Vezava je trojna, namreč v platno z rdečo obrezo- cena 70c. v usnje vezan z zlato o-brezo, cena $1.00. Vatirane platnice v usnje vezan z zlato obrezo, cena $1.25.
"AVE M \RIA '
62 St. Marks Place-	New York, N. Y.
i!
i
i «
mm^mm^^sm
Zbirka vseh slovenskih masnih in nabožnih pesmi. Primerna zlasti za šolsko mladino. Pesmi so brez not. Knjižica trdo vezana velja
35 centov.
Naroča se pri našem upravništvu.
KRIŽEV POT
SV. LEONARDA PORTOMAVRIŠKEGA
ZA CERKVENO IN DOMAČO PORABO JE RAVNOKAR IZŠEL V NAŠI TISKARNI. — KNJIŽICA JE PRIROČNE ŽEPNE OBLIKE IN BROŠIRANA.
CENA IZVODU 15c.
Pri večjih naročilih znaten popust.