Mm .V.V.' 'šmm&Mmm: §$§iSišii iv- v ’vIvXvX SKAkMUTi (l STEL' &1LEŠ&1 ŽELEZI f!Št i d '****m&**' d? " & < "M XvXvXXv. X;v!vivR*:v 5 11 I;:] t r * C JrAV.’/.T wr. C Rudar: Elektroelemenl Zagorje .v.t rr. t-; Kondorjeva gnezda Križ kraž: Nagradna križanka, Nagrajenci *■*•*•*•*•*•*•*•*•* *’iidr.Miš maš: Kaj delajo v ■v-T*y« <• V vrtcih. Anketa oZasavcu, Kaj delata :: juimka na fotografiji? Ksef ti: Oralisnio ledina, Mestna renta, Potrošniško ogledalo, Vlada na HogenSperku, Zlate vrtnice in pekoča koprim, Plazovi v Zasavju, Mali oglasi in obvestila !••••••••••'* y ZuriramoiMjMi in fv‘V i —r f : glasbeniki za begunce, Igra zasavski J . > l°l(tr seNova nagradna yv^Jh* J:, igra: marke rut znanje, Kratke vXv.*X>X*x glasbene, Glasbena lestvica Zdrav duh...s Abonmajsko zakulisje. Prekratek dan Ide Viri, ■ Zabeleženo, Zastopa vas župan, Pesmi prilutjajo —w zdravem telesu: >>Xy*jX'Vy Onuiikom Rudar- drzxtvtii prvak?, Kronično: Promet, Ukinili bodo trlioveljsko UNZ, Čudna pomoč, Ljtdtezenske muke, Pokradimo v firmah, Außriks 29. november - lani in nikdar več Kdo ve, kakšne nove vrednote vse nam prinašajo novi časi? Bodo trajnejše vrednosti ali jih bo spet določala neka ideologija, ki jo bomo čez desetletja zavrgli in ljudi znova prepričevali, da so živeli v zmoti? In koliko bo stvari, ki jih bodo mlajši rodovi v svojih življenjepisih raje zamolčali, kot pa opisali? V teh dneh so, še ne tako dolgo nazaj, cicibanom zavezovali rdeče rutke okoli vratu, na glave so jim polagali titovke in ko so slovesno obljubili, da se bodo pridno učili ter ljubili svojo domovino Jugoslavijo, je zapel šolski zbor, sledila pa je pogostitev. Neredki se verjetno še spomnimo, daje bil sprejem v pionirsko organizacijo povezan tudi s šolsko disciplino in da so tovarišice nemimeže krotile z grožnjo, da ne bodo sprejeti med pionirje, če ne bodo pri miru in tiho. In po obilni in dobri malici smo šli domov ter pravzaprav šele tedaj začeli uživati, saj smo za nekaj dni, kolikor dolgo se je praznik republike običajno zavlekel z upoštevanjem sobot in nedelj, pozabili na šolo, pionirsko organizacijo, tovarišico in proslavo. Kasneje smo spoznali, da ta praznik ni kar tako. Ob dnevu republike so se odpirali novi odseki cest, obrati, šole in vrtci in za takšne priložnosti so učence naučili pesmic, recitacij in skečev in jih polne treme poslali izvajat kulturni program, med katerim se je večina dolgočasila, učenci pa so zaradi treme potih krvavi pot. Še kasneje so nas iz šole pošiljali po delovnih in drugih organizacijah in tam smo voščili direktorjem, predsednikom in drugim vplivnim ljudem. Tako praznik nikoli več ni bil prazničen, vsaj za tistega ne, ki so se mu z njim namesto otroških radosti obetale le nove dolžnosti. Šele mnogo kasneje je z dela prostimi dnevi praznik spet postal prazničen, tako kot so praznični vsi dnevi, ko si človek lahko privošči dan, kakršnega si sam zamisli in zaželi. Pa še nekako prav je prišel med poletnim dopustom in novoletnimi počitnicami! Na letošnjih koledarjih sta zadnja dva novembrska dneva zadnjič okrožena z rdečo kot praznika, ki pa ju vseeno ne bomo praznovali. Države, ki smo jo s tema dnevoma slavili, ni več, ostal je le boleč spomin, da smo živeli nekaj, kar nima trajne vrednosti in kar bo še nekaj časa povezano s šte-. vilnimi težavami. Za nove vrednote, novo državo, nov način življenja, za novo upanje in končno tudi za nove praznike so umrli ljudje, ki so bili prepričani, da po starem ne gre več naprej - pa kakršnokoli bo že tisto novo. Žal, novo vsaj zaenkrat tudi še ni boljše, vsaj toliko ne, da se ne bi z nostalgijo spomnili tudi dobrih starih časov: kolin med novembrskimi prazniki, prve smučarije v zimi, lepega izleta ah dobre vesehce. Ah je to dovolj, da vzdihujemo po starih praznikih zdaj, ko se odpirajo nove možnosti, bo pokazal čas. Vsekakor pa drži, da se bomo še najlažje navadih na nove praznike. Stane Šterbucl Pepel, odcepitev in še kaj Po kar dveh sporih med zagorsko občino in Rudnikom (zdaj nekateri govorijo, kot da teh sporov ni bilo), je bojna sekira zakopana. Najprej je bila epizoda z odcepljanjem zagorskega rudnika, ki se je končhTa brez kakršnegakoli pravega dogovora. Bili pa so očitki zagorskih oblastnikov, da se nimajo s kom pogovaijati, ker je tamkajšnji rudnik le delovna enota, da nimajo nadzora nad zapiranjem rudnikov in denaijem, ki ga za to namepja Republika. Drugi spor je dobil širše razsežnosti in sploh bil bolj odmeven. Rudarji so namreč začeli voziti elektrifiltr-ski pepel v kisovško jamo, pozabili pa So o tem obvestiti krajane, občino in še koga. Ljudje so zagnali preplah - takrat je potekel tudi rok za odvoz posebnih odpadkov z Jesenic - in vožnje so se ustavile. Zvrstili so se sestanki, zbor krajanov in dve skupščini občine Za-goije. Skupščinska komisija je na prvi skupščini hotela odstopiti, ker da je bila izigrana. Rudnik je namreč podpisal, da bo o začetku voženj obvestil komisijo in da z dovažanjem pepela ne bo začel prej, dokler ne bo odgovorjeno na vsa vprašanja. Nadaljnji razplet je znan: zagorski parlament je na prvi seji sprejel sedemdnevni moratorij na dovoz pepela, na drugi seji pa so razširili komisijo s predstavnikom rudnika in se dogovorili, da lahko vsak dan pripeljejo 150 kubičnih metrov pepela (med 6. uro zjutraj in tretjo popoldne), ki pa ga bodo nadzorovali. Previdnost pač ni nikoli odveč. Iz tistih 250 kubikov pepela, ki je v jamo prišel pred vsem tem dogajanjem, pa bodo lahko nastajale bajke. R.R. Zdravilišče v Janševih rokah Usoda zdravilišča zaenkrat še ni znana. Objekti so prazni, zdravstvenih uslug ni. Kar je najslabše, je to, da status zdravilišča ni dorečen. Ugodno je to, da so bili objekti od JLA prevzeti v razmeroma dobrem stanju. Kako naprej? Občina Laško predlaga, da se v teh objektih čimprei vzpostavi normalna poslovna funkcija, da se v njih organizira ustrezna dejavnost. S tem bi se preprečilo propadanje premoženja. Z delom zdravilišča bi lahko v objektih zaposlili pretežni del sedanjega kadra zdravilišča, ki je ustrezno strokovno usposobljen. Občina Laško pričakuje od sedanjega upravIjal-ca, da ne čaka delitve bilance med republiko in nekdanjo federacijo, temveč, da v prehodnem obdobju zagotovi normalno vzdrževanje objektov. in ustrezno zaščito virov termalne vode. Zdravilišče je zaradi njegove lege, zdravilnosti vode in razvoja Rimskih Toplic potrebno čimprej vključiti v ustrezne gospodarske tokove. Izkoristijo se naj pridobljene prednosti zdravilišča in njegova tradicija, sgj je bilo zdravilišče pred 2. svetovno vojno v vrhu evropske kvalitete naravnih zdravilišč. F.K. ZASAVC Ustanovitelj KC Delavski dom Zagorje ob Savi. Glavni urednik: Matjaž Švagan, odgovorni urednik: Marko Planinc. Člani uredniškega odbora: Dušan Kastelic, Ivana Laharnar, Manca Ocvirk, Nande Razboršek, Roman Rozina, Stane Šterbucl, Milan Vidic. . . Oblikovanje in računalniški prelom: Dušan Kastelic, Milan Derenčin. Tisk: Alenka Jakopič, Sedraz. Prodaja: C VLK a.o.o., Dol Naslov uredništva: Časopis Zasavc, Cesta zmage 33, Zagorje ob Savi. Tel.: (0601) 61-013. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. Časopis je oproščen davka na promet proizvodov in storitev •na podlagi mnenja Sekretariata za informacije IS SRS št. 421172 z dne 27. maja 1979. KOLEDAR DOGAJANJ ▼ 22. Oktobra - V Elektro- strojnem in industrijskem montažnem podjetju v Trbovljah začne stavkati 148 delavcev, ki zahtevajo višje plače in čiste račune glede starih dolgov ter delitve skupnega premoženja še iz časov sozda. - V sosednjem Zagorju se tega dne odločijo, da za pospeševanje razvoja obrti in podjetništva poleg že razdeljenih sedmih milijonov tolarjev skušajo na Republiki dobiti še dodaten »drobiž«. ▼ 23. Oktobra - Teden dni pred 1. novembrom se odborniki trboveljske Skupščine po brezplodni razpravi o tem, ali je župan glede spominskega obeležja padlim v NOB (za 15-krat cenejšega od prvotne inačice) ravnal prgv ali ne, odločijo za. Borcem odpade kamen s srca. - Tokratno zasedanje Skupščine v Trbovljah zabeleži še en žalosten rekord: zbrani se niti po letu in pol ne morq odločiti, kateri kandidat bi bil vendar dovolj dober za opravljanje tajniških poslov sekretarja Skupščine. Niti nekdanji izvršni sekretar SDP niti sedanji pravobranilec družbenega samoupravljanja jim nista po godu. Zalog, pa menda niti sami ne vedo. ▼ 24. Oktobra - Predstavniki zagorske občinske skupščine in RRPS si tega dne končno od blizu pogledajo v oči, za kar gre zasluga sindikatu zagorskega Rudnika. Po nekaj obmetavanjih sem in tja o tem, ali bo Rudnik zagorski ali trboveljski, se razidejo v veri, da sprti res nikdar niso bili in da bodo od tega četrtka naprej' »delovali« skupno proti tretjemu - Republiki. Kajti le tako bodo uspešni... - V.Hrastniku se v poznooktobrskem popoldnevu ubadajo s popolnoma drugačnimi zadevami: inscenirajo nesrečo terenskega vozila, natovorjenega z jeklenkami propan-butana’ in tovornega vozila, ki prevaža jeklenke klora ter pet plastenk neznane vsebine. Vaja, v kateri sodeluje približno 30 hrastniških gasilcev od vsepovsod, se srečno zaključi. Razkrinkajo celo neznano tekočino. Daje šlo za lug, sporočajo. ▼ 28. oktobra - Delavci ESIMP-a prekinejo stavko, stg jim vodstvo do prvih dni v novembru obljubi izplačilo plač, kot jim po pogodbi pripadajo, hkrati pa še razliko za nazaj. ▼ 29. oktobra - Hrastniški demokrati v svojih vrstah gostijo ministra Bavčarja, ki v že kar poznih večernih urah izjavi, da je bil eden od razlogov, zakaj da je izstopil iz stare SDZ, stalno iskanje sovražnikov ter večno vprašanje razmerja med belogardisti in partizani. ▼ 1. novembra - Ne le sveče in krizanteme - tega dne se v Trbovljah podražijo tudi stanarine (za 17 odstotkov), šolska prehrana za 25 in oskrba v vrtcih za 29 (jasli) oziroma 23 odstotkov (predšolski). ▼ 5. novembra - V Trbovljah se pojavijo govorice o tem, kako so pol Iskrinih delavcev spet poslali na čakanje. Resnica pa je ta, daje zaradi manjšega števila naročil iz tujine in pomanj- * kanja reprodukcijskega materiala domov na dopust res moralo kakšnih 200 zaposlenih. Do nadaljnjega... ▼ 6. novembra - Da bi zaokrožili podobo prostora med bencinsko črpalko in Valvasorjevim trgom, začnejo v Litiji zidati 80 milijonov tolarjev vreden poslovno-stanovaryski objekt. ▼ 7. novembra - Na oddelku za devize v trboveljski LB odprejo tudi oddelek menjalnice. Tečaj je zjutraj tak: 40 tolarjev za eno nemško marko, če kupuje banka in 42 tolarjev za marko, če želi kupiti občan. - Na Bogenšperku sede za mizo slovenska vlada, katere predsednik poveličuje njeno oz. svoje delo preteklega poldrugega leta, ostali pa (nepreverjeno) komaj čakajo, da zapijejo Jazbinškovega in Bastlovega Abrahama. ▼ 8. nOVCmbra - Kisovčani zaženejo alarm zaradi »čudnih« tovornjakov, napolnjenih menda z elektrofrltr-skim pepelom. Zato zagorski župan skliče sestanek. Pridejo iz KS in z RRPS, pri čemer se izkaže, da gre za luknjo v informiranju krajanov. Rudnik obljubi, da se bo poboljšal, KS pa, da bo sklicala kraj Etne, nakar naj bi se znova sliŠEili. - Že 315. dan letošnjega leta - marti-novo - v Šmartnem pri Litiji obeležijo dva dni prej: trem zvonovom svoje cerkve dokupijo še četrtega in izvedejo koncert pritrkavanja. Zvonovi tehtajo kar štiri tone. ▼ 9. novembra - Na zdaj že tradicionalnem pohodu iz Litije do Čateža predsednik Predsedstva RS Milan Kučan potolče svoj lastni rekord: 25 kilometrov prehodi v treh urah in pol. Govornik Ciril Zlobec se na cilj pripelje in izjavi, da kdor nima v glavi... - Zagoijane z nekajurno zamudo (na trajekt, s katerim so potovali do Reke, so streljali) obiščejo, predstavniki nekdaj bratske, zdaj pa prgateljske občine - Omiš. Dogovorijo se o zagorski pomoči beguncem, ki so v Omiš pribežali v večini iz Slavonije. « ▼ 12. novembra - Zbor krEganov Kisovca, dolg dve uri, ne da kakšnih posebnih sklepov. Zadevo »pepel« prepustijo Skupščini naslednjega dne. Vendar pa nekateri od KisovčEmov odidejo precej jezni. - Stipe Mesič in dr. Janez Drnovšek v torkovem večeru kratkočasita zbrane v hotelu Medijske Toplice. Zlasti Stipe Mesič z izjavami o Miloševičevi pameti, super Kostičevem umu, štiričlanski bandi, ki jo tvori jugoslovansko Predsedstvo, in še in še. Kot da vojne na Hrvaškem sploh ni in ne sluteč, da bo le nekaj dni zatem Vukovar padel. ▼ 13. novembra - Zagorska Skupščina še za en teden prepove dovažati pepel v kisovško jamo, od Rudnika zahteva nekaj spornih dokumentov in sklene, da njihova imena OŠ na noben način ne bodo dobila novih »de-zideoloških« imen. ▼ 16. novembra - Na pobudo vodstva RRPS in sindikata podjetja ta sobota v zasavskih premogovnikih mineva delovno: okrog 2000 ton premoga pride nakopat kakšnih 600 rudarjev. V podobnem duhu naj bi minilo še pet sobot. - Na delovnem sestanku se pri Pšen-ku na Mlinšah dobijo sodelavci Zasavca. Kot vedno najbo\j »pridni« odidejo zadnji: direktor, oba urednika, redaktor in glavni novinar. ▼ 17. novembra - v Dolah pri Litiji se krajani izreksgo za četrti samoprispevek. »Za« se jih izreče več kot polovica, sredstva pa bodo namenili obnovi in posodobitvi cest v kraju. Velik cestni zalogaj V Zagorju so program gradnje lokalnih cest, ki jih je 114 kilometrov, registriranih pri republiški upravi za ceste, 170 kilometrov pa makadamskih in je bil sprejet v letu 1969, začeli lani uresničevati s polno mero. Prva je bila urejena cesta v Čemšeniku na odseku Jese-novska žaga - Čemšenik v dolžini 4,5 kilometra. Nazadnje so položili asfalt na štiri kilometre dolgem odseku Čolnišče - Kal - Šentlambert. V tem času pa so že na polovici gradbena dela iz Podkuma proti Šklendrovcu v dolžini dveh kilometrov in pol. Za gradnjo prvih dveh cest so krajani sprejeli samoprispevek, v Čemšeniku prednjačijo še po odkupu občinskih obveznic, ostala sredstva so bila namenjena iz občinskega proračuna. Krajani pa so v veliki meri delali na trasah. Podkumsko cesto so začeli obnavljati z druge strani, od Podkuma navzdol. Krajani, ki so bili vrsto let nezadovoljni, ker so se dogovorjene naloge predolgo vlekle, pa ngj bodo to ceste, telefonija ali pa vodovod, so sedaj zadovoljni, zato so tudi pripravljeni sodelovati. Podkumska trasa je sestavljena iz dveh pododsekov: Podkum -Šklendrovec v dolžini pet kilometrov in Podkum - Sopota v dolžini dveh kilometrov in pol. Polovica prve faze naj bi bila ob ugodnih vremenskih razmerah z zemeljskimi deli nared že letos. Cesta bo široka pet metrov in lahko jo bodo predlagali za regionalno cesto. I.L. Na Dol še vedno po neurejeni cesti Ze dve leti urejujejo cesto skozi Brnico. Po občinskih virih dela za skoraj 5 mesecev ne kasnijo zaradi občinske neučinkovitosti. Kriva naj bi bila republiška uprava za ceste, ki je investitor del. Prav gotovo to deloma drži, čeprav je za voznike in prebivalce Brnice to kaj slaba tolažba. Upamo le lahko, da bodo odsek kmalu dokončali, kot se spodobi. Še večji zalogaj na tej regionalni cesti je odsek pod skalo. Po zadnjem dogovoru na Republiški upravi za ceste so pričeli pospešeno pripravljati dokumentacijo za končno ureditev tega dela cestišča. Kot kaže, bodo morali podreti hišo TKI po skalo, pokriti del potoka in zaščititi cesto ter potok pred plazovi, ki že leta ogrožajo ta del hrastniške občine. Kdaj se bodo lotili tega dela regionalne ceste, še nihče javno ne napoveduje. Vsekakor bi se ga morali kmalu in tako povezati prenovljen odsek preko Brnice z razširjenim Dolinško-vim klancem, ki so ga uredili pred leti. M.p. Asfalt v Šavno peč Ob krajevnem prazniku so v Šavni peči odprli asfaltiran poldrugi kilometer dolg cestni odsek od regionalne ceste do Savne peči. V rekordnem času so ga ob obilni pomoči domačinov zgradili delavci GD Hrastnik in CP Celje. Prebivalci zaselkov na pobočju ob Savi so v zadnjih dveh letih opravili čez 2500 prostovoljnih delovnih ur in poleg ceste v Šavno peč posodobili še cesto do Podkrnic in eleKtrične napeljavo v Podkrnicah in spodnjem delu Šavne peči. Za vse skupaj so v občini zbrali okrog pet milijonov tolarjev, del s samoprispevkom, del iz proračuna, precej pa tudi sami. Z- Sramotni steber Zgodba o reševanju tega problema je dolga skorajda kot življenje. Sega že v dalj nje leto 1980, ko so Ih se krajani Radeč in okolice odločili, da bodo s po- ' močjo samoprispevka prispevali delež k razrešitvi tega problema. Izvedena so bila vlaganja, ljudem je krajevna vlada dajala obljube, rezultat pa je danes takšen, kot je bil pred desetletjem. Potniki, teh je dnevno preko tisoč, verjetno edini iz Slovenije, izstopajo iz vlaka neposredno med železniške tire. Postajališčni objekt, zgrajen v prejšnjem stoletju, je v takšnem stanju, da bi bil primeren edino za mu-zejski eksponat. Da o nesrečah, ki so se zgodile na tem postajališču niti ne govorimo. ŽG Ljubljana, kljub prizadevanjem kraja s sofinanciranjem v infrastrukturo in odkupom zemljišč za omenjeno postajališče, ni imelo posluha. Delegatska vprašanja na ravni občine in republike, obisk delegacije živečih železničarjev in mnogih, obiskov predstavnikov KS, so bila prav tako malo uspešna. Verjetno so Radeče edine v Sloveniji, ki so namenile samoprispevek v takšne objekte. Stanje je ostalo isto. Že res, da so v začetku letošnjega leta pripeljali prve betonske kanalete in nekaj odpadnega gramoza, to pa je bilo tudi vse, kar se je zgodilo v zadnjih 10 letih. Resda čas danes ni naklonjen takšnim investicijam, je pa tudi res, da so pri ZG Ljubljana imeli časa 10 let, pa niso storili ničesar. Zato tokrat nabijamo na sramotni steber zaradi sramotno urejene železniške postaje v Radečah ŽG Ljubljana. Tam bodo viseli toliko časa, dokler ne pričnejo resno urejati omenjeno postajo. F.K. Na sramotnem stebru še naprej visijo: 1. Avtobusni promet SAP Zagorje zaradi neurejene zagorske avtobusne postaje. 2. Ljubljansko cestno podjetje in hrastniški izvršni svet zaradi še vedno nedokončane ceste skozi Brnico. Poleg njiju pa smo za par metrov više obesili še Republiško upravo za ceste, ki je verjetno glavni krivec počasnega dela na tem cestnem odseku. 3. S stebra smo sneli Oddelek za varstvo okolja in urejanje prostora Trbovlje. Nekatere nepravilnosti so odpravili, druge pa pojasnili, (pisma bral- ejj cev) Igre v STT Dejstvo je, da bo število brezposelnih v Republiki Sloveniji do konca leta doseglo šestmestno številko. Dejstvo je, da delovnih mest res ni toliko, kolikor je bilo včasih zaposlenih, kljub temu, da je dela dovolj za vse, le najti ga je treba. Dejstvo pa je tudi, daje bil marsikdo od delavceV, ki so že dobili knjižico, na takšen ali drugačen način neupravičeno, oziroma bolje rečeno, »ne-fer« postavljen na cesto. Tako se tudi med številnimi, zdgj že bivšimi delavci Strojne tovarne Trbovlje, upravičeno pojavlja seme dvoma, ali so res prav oni tisti, ki so tako ali drugače tehnološki višek ali kakorkoli jih že imenujejo tisti, ki sojih postavili na cesto. Pa ne le dvom o tem, da so oni višek, boli jih zlasti to, da je za stanje, v kakršnem se je znašla celotna STT, vendarle kriv in odgovoren nekdo drug, ki bi v končni fazi lahko pripadal vodilni strukturi. Tu pa seveda priveka na plan že star pregovor, da je bog najprej ustvaril brado sebi, če je od vsega še kaj ostalo, je potem razdelil še drugim. Če stvar namreč leta in leta ne gre tako, kot naj bi šla, bi bilo po vsej logiki potrebno zamenjati vodilne kadre, ne pa tiste, ki delajo le po naročilu svojih nadrejenih. V obdobju, ko je bilo še veliko število delavcev STT na čakanju in so mnogi med njimi le imeli večje ali manjše upanje, da bodo morda vendarle ostali pri svojem delu, si večina med njimi ni upala izliti vsega, kar jih je tiščalo, kajti strah pred zanesljivim »metom« na cesto je bil le prevelik. Confessio generalis, kot bi to lahko imenovali, pa je zdaj pri mnogih (bivših) delavcih STT le ugledal svetlo luč. Nekaterim je namreč prav malo mar, če sedaj na glas povedo tisto, česar svojčas niso smeli. Moški, ki je svojo kariero v STT končal v septembru, je celih sedem let na glas govoril, da je brez dela. Ker so ga vodilni delavci očitno imeli poln ..., so ga poklicali na sestanek (po njegovi izjavi so se vodilni lepo zvrstili na stole pred njim) in mu zabičali, ngj neha s takšnimi lažmi, kgjti delaje dovolj. Rezultat tega, koliko dela je res imel, kot so vodilni možje zatrjevali, pa je znan: skok na cesto! Predvsem mu gre še zdaj na živce, da vsi, od »majstrov« naprej, samovoljno počenjajo kar hočejo, da za podrejene ni bilo (NI) organiziranega dela, in da je na koncu koncev čudno, da do stečaja ni prišlo že dosti prej, saj se po prostorih STT sprehgja preveč klanov. Precej podobna je tudi zgodbica gospe, ki je v STT delala pet let. Na razgovoru v KADROVSKEM SEKTORJU (zadeva - presežni delavci) je dobila pod nos, da je njenega dela kvečjemu za pol ure dnevno (le kaj je potem počela vseh pet let na svojem delovnem mestu?!). Poleg tega je kot odgovor svojim dejstvom (da zna delati še marsikaj drugega, da jo zanima kdo je ocenjeval dela in naloge in hkrati postavljal kriterije, da ima precej imen tistih, ki so samovoljno (neupravičeno) zapuščali svoja delovna mesta itd., itd.) dobila pod nos, naj se raje briga zase in naj pometa pred svojim pragom. Logika stvari ji je narekovala, da bi bilo prav, ko bi po prejemu sklepa, da je presežni delavec, le izkoristila petnajstdnevni rok za ugovor temu sklepu. Ugovor je bil z njene strani že pripravljen, napisan (argumentirano), zaustavil pa jo je anonimni telefonski klic, ngj nikar ne rine z glavo skozi zid, saj se prav lahko zgodi, da bo priletel na cesto še njen mož. Pri anonimnih klicih je resnično težko ugotavljati identiteto, človek pa se vseeno lahko pošteno zamisli... Konec koncev niti ni čudno, da so ali pa še imajo v STT probleme s strokovnimi kadri. Razlog temu ni le to, da so strokovno usposobljeni delavci sami meryali službo in s tem tudi zapuščali STT, pač pa v veliki meri tudi to, da so kadre z višjo in visokošolsko izobrazbo »postavili« na cesto, na njihova delovna mesta pa postavili kadre z nižjo strokovno izobrazbo!?). Poleg tega je zanimivo tudi to, da je bil delavec za enako delo in z enako izobrazbo precej slabše rangiran kot njegov sodelavec. Kdo in na kakšen način je ocenjeval delo, je še vedno aktualno vprašanje. Gospa, ki danes pridno ostaja doma in s tem nekaterim ne beli glave, se je na neenakopravno rangirapje pritožila, hkrati pa je šla k glavnemu direktorju s konkretnimi dokazi, kako številni samovoljno (zopet!) zapuščajo svoja delovna mesta, ne da bi nad tem kdo imel nadzor. Odgovor: »Če ne morete in niste sposobni delati v takšni sredini, si pač poiščite drugo. To, da nekdo brez dovoljenja zapusti delovno mesto ob devetih zjutrgj, vrne pa se od enih ali dveh popoldne, lahko mirne duše ujezi ne le tiste, ki so danes kot tehnološki višek brez dela, pač pa še marsikoga. Daje ironija še večja, se takšni, z dolgimi odmori, še vedno sprehajajo po prostorih STT, v knjižnici pa je tako ali tako prostora le za nekatere ... Gospa, kije zdgj doma, je svoj dan namreč izjavila, da ima oseba, ki je zaposlena v knjižnici, za svoje »čičkanje« dovolj plače. Očitno pa je bilo to le še dodatno olje na ogenj. Kakorkoli že. in v to je prepričana še danes, bi morala imeti ves čas zaprta usta in plesati točno tako, kot dirigirajo nadrejeni. V njenem sektorju pa je brez dela ostala tudi njena kolegica, ki se je poleg nje tudi edina iz tega sektorja pritožila. Da v njenem bivšem sektorju ne primanjkuje dela pove podatek, da so tam zaposlili dva, ki sta prej delala na drugem področju. EPILOG S tem zgodb in prizadetih ljudi še ni zmanjkalo. Žalostno dejstvo je le v tem, da lahko s podrejenimi vodilni delavci pometajo na bolj ali manj grd način, in da si v končni fazi podrejeni tudi nimajo s čim pomagati. Pa vendar »furgjo« podjetja, firme in še kaj, vodilni in ne podrejeni. Komu pristriči peruti in kdo bi to storil, pa je novo veliko vprašanje. Borut Markošek ! Ä*Ä.. iiiš Si* si* I Kupim stanovanje Med vsemi reformami, ki žele spremeniti lastninsko strukturo v družbi oziroma najti lastnika dovčeragšnji družbeni lastnini, je zagotovo nag hitrejša stanovanjska. Po zapletih s stanovanjsko zakonodajo, po številnih polemikah in javnih pogovorih (tudi v Zasavju jih ni manjkalo), je nova stanovanjska ureditev dejstvo. Še vedno pa ostajajo tudi nejasnosti, različne razlage in različna praksa. Sem sodi npr. vprašanje, katera vrednost točke je veljavna - ali je torej pomemben datum vloge prošnje za'odkup ali datum sklenitve pogodbe. Hrastniška vlada se je npr. odločila za prvo možnost. Druga nejasnost je povezana z dvoodstotnim prometnim davkom - čeprav Republika razlaga, da tega plača prodajalec, pa je ista Republika v vzorčne pogodbe napisala, da davek plača kupec. Obveznost odprodaje po zelo znižani ceni ni všeč marsikateremu podjetju, ki nima likvidnostnih težav. Problemi se pojavljajo pri podjetjih v stečaju. Med tipične zlorabe zakona pa sodi tudi to: vsak se lahko prepriča v malih oglasih, da bogataši ljudi, ki stanovanja ne morejo kupiti, nagrajujejo s stanovanjsko pravico. Seveda zato, da bi z enakim popustom stanovanje kupili oni. Zato pravzaprav ni bilo presenečenje, da je nekdo sprožil postopek za oceno ustavnosti stanovanjskega zakona. Sploh ni pomembno, da je bila to ljubljanska vlada. Pomembno je, kot so računsko dokazali, da ob današnji vrednosti točke (ki pa bo menda sledila zgolj inflaciji) in ob takojšnjem odkupu (torej plačilu v dveh mesecih po sklenitvi pogodbe) cena stanovanja ne dosega niti petine njegove tržne vrednosti. Pri obročnem odplačevanju pa kupec plača slabo tretjino nabavne vrednosti stanovanja. Če prevedemo v številke: pri takojšnjem odkupu povprečnega zasavskega stanovanja, velikega približno 60 kvadratnih metrov, vas bo to stalo okrog pol milijona tolarjev -cena mai\jšega avtomobila torej. Zato ne preseneča, da se tudi v Zasavju lepo nabirajo vloge za nekako dva tisoč občinskih solidarnostnih stano-vary. Povpraševanje je tudi po stanovanjih podjetij, ki jih je še precej več. Samo Rudniki jih imajo skoraj štiri tisoč. Ne presenečajo pa seveda tudi lovci na glave, saj bi na tak način do lastništva stanovanj in rente prišli prav poceni. Nobena umetnost ni uganiti, da se bodo stanarine znatno zvišale. Pravzaprav zakon to celo zahteva. Že pri sedanjih razmeijih pa se je v Trbovljah zgodil primer, da je bil obrok pri dvajsetletnem odplačevanju nižji, kot pa znaša neprofitna najemnina prostorov. Zakon pravi - dokaj učeno bo tole - da bo v treh mesecih po uveljavitvi moral biti dosežen najnižji delež najemnin v revaloriziranem stanovanjskem skladu. In zdaj bolj preprosto: stanarine se bodo povišale za enkrat, v nekaterih občinah še več, v drugih morda kakšen odstotek manj. Ta stopnja je namreč oktobra znašala od 1,02 v Zagorju do 1,62 v Hrastniku. Sredi oktobra seje stanarina za kvadratni meter v Sloveniji gibala od 13,03 tolaija do 38,23. V Zasavju pa v Zagoiju 13,23 v Trbovljah 15,93, v Hrastniku 17,82 in v Litiji 26,50 tolaija. V Hrastniku, kjer je omenjena stopnja nnjvišja, bi se morale stanarine povišati vsaj za 110 odstotkov. Zakon resda govori tudi o skladu socialnih stanovanj in o tem, da nezmožnost plačevanja stanarine ni odpovedni razlog -vendar je krepko res tudi, da nas sociala vse manj briga, oziroma daje zanjo denaija krepko premalo. Roman Rozina Prior iz Zagorja Drugega novembra je preprosto samostansko pokopališče v kartuziji Pleteije sprejelo vase patra Janeza Drolca, večletnega samostanskega priorja. Slovenski državljani so ob tem dogodku cenjenemu pokojniku izrazili upravičeno spoštovanje, saj ima ta samostan tudi po njegovi zaslugi v preteklosti posebno mesto. Slovesa so se udeležili visoki cerkveni dostojanstveniki, v imenu Republike Slovenije pa se je od pokojnika poslovil minister za kulturo dr. Andrej Capuder. Gospod Janez Drolc se je leta 1916, med prvo svetovno vojno, rodil v Zagoiju. Oče je s krojaštvom preživljal deset otrok. Kljub skromnemu zaslužku in hudim kriznim letom se je šolalo šest otrok: Janez najprej v Ljubljani, nato v Mariboru, leta 1939 pa je odšel v Pleteije, kjer je šest let študiral filozofijo in teologijo. Foto: Tomo Brezovar Leta 1946 je bil posvečen za duhovnika in v samostanu je takoj postal prokurator - oskrbnik. To nalogo je uspešno opravljal 21 let, vse do leta 1967, ko je postal prior in na tem mestu ostal 17 let. Leta 1985 seje zaradi obolelosti oči, ki seje pozneje stopnjevala do slepote, umaknil s položaja priorja. Sam je skromno dejal: »Predstojnik nisem postal zaradi svojih sposobnosti ampak zaradi potrebe ...« Slovita kartuzija Pleteije je imela v zavesti Zagorjanov več kot petdeset let posebno mesto, s^j so vedeli, da bodo ob obisku v njej tudi zaradi gospoda Drolca prisrčno sprejeti, pokojnika pa je vedno zanimalo, kaj je v njegovem Zagoiju novega. Ob smrti smo v dnevnem časopisju lahko prebrali: Malo je samostanov, ki so tako kot Pleterje povezani z okolico, z zemljo in ljudmi. Pleterčani so bili že pred vojno velika gospodarska in socialna pomoč bližnji okolici, po vojni pa so se, kot je nekoč dejal oče Drolc, »hote ali nehote odprli še bolj, čeprav je naša želja, da bi ostali skriti menihi. Danes se v svetu nihče ne more več povsem zapreti.« (Delo, 5.11.1991) In še eno njegovo sporočilo: »Mir in samota nista sama sebi namen. Mir je danes človeku bolj potreben kot kdajkoli, da se ozre naprej in nazaj in se zbere.« Foto: Tomo Brezovar Mesič na Izlakah Izlačani so v hotelu Medijske Toplice lahko prisluhnili nekdanjemu predsedniku jugoslovanskega Predsedstva dr. Janezu Drnovšku in sedanjemu predsedniku Predsedstva (nekdanje) Jugoslavije Stipetu Mesiču. Gospod Mesič je povedal marsikaj o Hrvaški danes in zanikal številne obtožbe na račun hrvaškega vodstva, kako da je le to pozabilo na Vukovar, kako da uvajajo cenzuro in podobne. Dokaj optimističen je bil tudi, kar se tiče diplomatskih odločitev Evrope in sveta. To je bilo neposredno po njegovih pogovorih z Andre^-tijem in pred srečanjem z Genscheriem, razvoj dogodkov pa njegove ocene zdaj že kaže za veliko preveč optimistične. Morda pa se bodo uresničile napovedi dr. Drnovška, češ da svet Srbiji sicer pušča vrata odprta, da pa bo konec koncev ta enkrat le morala pristati v neko politično rešitev, ki ji jo ponuja svet. p p Zagorjani Omišu V začetku novembra so bili v Zagoiju na obisku predstavniki prijateljske občine Omiš. Predstavili so razmere, ki tam vladajo zaradi agresije jugoslovanske armade. To mesto doslej ni bilo neposredno ogroženo, velike težave im^jo s preskrbo prebivalcev, pridružili pa so se še problemi preskrbe številnih beguncev. Ob tej stiski prijateljskega mesta sta predsedstvo občinske skupščine in občinski rdeči križ povabila k sodelovanju prebivalce Zagorja, podjetja in ustanove ter zavode, da pomagajo s toplimi oblačili in obutvijo, nepokvarljivo hrano ali finančnimi sredstvi. Humanitarna pomoč bo zbrana na sedežu Rdečega križa na Cesti zmage 33, finančna pomoč za nakup hrane pa se nakaže na žiro račun Rdečega križa številka 52720-678-50940 s pripisom »za pomoč Omišu«. Izvršni svet je v ta namen že nakazal 70.000 tolaijev. |.L. Novo spominsko obeležje za padle v osvobodilni vojni Zadnjega oktobra so v Trbovljah dokončali dela pri postavitvi novega spominskega obeležja za padle v osvobodilni vojni 1941-45. Postavili so ga na novem delu pokopališča v Gabrskem v neposredni soseščini fontane, po projektu IBT in v izvedbi SGP Zasavje. Obeležje obsega dva granitna obeliska v obliki peterokrake zvezde. Na prvem, levem obelisku, je v granitne plošče vklesanih 630 imen žrtev II. svetovne vojne, padlih borcev NOV, ustreljenih talcev ter umrlih v raznih taboriščih. Na drugem obelisku pa je prostor za vklesavanje imen tistih umrlih občanov, katerih pepel bodo raztrosili na travnati ploščadi za obeliskoma. Novo spominsko obeležje so postavili kot nadomestilo za grobove padlih v NOV na starem pokopališču na Leninovem trgu. Naročnik in plačnik novega obeležja je občina Trbovlje. S postavitvijo novega obeležja na pokopališču v Gabrskem pa je bila dana možnost, da so dokončno ukinili tudi zadnji del starega pokopališča s partizanskimi grobovi. T.L. Med željami in realnostjo Če na hitro preletimo občinski plan Laškega za leto 92 najdemo v njem največ načrtov v zvezi z razvojem komune. Načrtujejo, da bodo proračunska sredstva obogatili z dohodki od prodanih obveznic. S tem denaijem bodo vzpodbujali podjetništvo, vlagali v cestno in komunalno gospodarstvo, razvoj telefonije in druge namene. Računajo tudi na novo uvedene krajevne samoprispevke, ki bodo namenjeni predvsem izboljšanju življenja v posameznih KS. Zapisali so, da se bodo s planom in proračunom predvidene investicije izvajale le pod pogojem, da bodo zagotovljena sredstva. Prednost bodo dajali tistim, kjer bodo najprej pridobljena lokacijska dovoljenja ali priglasitev del, tako, da se bodo sredstva čimhitreje obračala. Bonitet v letu 92 bodo deležni tisti zasebniki in mala podjetja, ki razšiijajo dejavnost, zaposlujejo nove delavce in uvajajo konkurenčno proizvodnjo. Sem v Laškem štejejo tudi kmete zaradi večjih možnosti kmetijske proizvodnje. Franci Kadunc V Trbovljah nova imena ulic Julija letos je občinska skupščina Trbovlje imenovala petčlansko komisijo za pripravo predloga za preimenovanje nekaterih ulic, cest, trgov in naselij. Dosedanja imena ulic in naselij so bila v glavnem določena s strani takratnega LO MO Trbovlje leta 1952 in sicer po navodilih, ki jih je objavilo takratno vodstvo LR Slovenije. Takrat so v Trbovljah prvič uvedli ulični sistem. Do tedcž so bila dolga leta uveljavljena le večja naselja: Trbovlje (zgornji del Trbovelj), Loke (srednji del) in Retje (spodnji del). Zaradi razvoja kr^ja je bilo nujno preiti na ulični sistem. Že na uvodni seji, ki jo je vodil predsednik občinske skupščine Franc Minardi, so se dogovorili, da n£ž bi naselja, predvsem stara, dobila prvotna, ledinska imena. Pri določanju novih imen pa n^j bi upoštevali tudi nekatere umrle zaslužne občane. Komisija svojega dela še ni končala. Ko ga bo, bo svoj predlog predložila v obravnavo občinski skupščini Trbovlje, ta pa ga bo dala v javno obravnavo in šele po uskladitvi predlogov iz javne obravnave n^j bi o tem dokončno spet sklepala občinska skupščina. T.L. Neobvezne obvezne rezerve Kaže, da nejasnosti ob prodaji občinskih blagovnih rezerv v litijski občini ni več. Odgovorni so na zahtevo ministrstva za trgovino pripravili podrobno informacijo o tem, koliko in katere dele rezerv so v začetku tega leta odprodali, koliko so s prodajo iztržili in za k^j so ta denar porabili. Z denaijem od prodaje (nabralo se je 700 tisoč takratnih dinaijev) so poravnali del dolga iz minulih treh let za sklad iščem e m manipulacijo z rezervami, preostanek obveznosti v višini 500 tisoč dinaijev pa so pokrili iz občinskega proračuna. Kot je povedal predsednik izvršnega sveta Slavko Rokavec, bodo mar\jkmoče blagovne rezerve skušali nadomestiti letos in v prihodnjem letu, s čimer soglaša tudi pristojno ministrstvo. Sicer pa sedanje zaloge mesa, živine in moke v občini Hitija zadoščajo za dva do tri mesece in jih sproti obnavljajo. Nastale stroške po dogovoru pokrivata obe kmetijski zadrugi. Aktiv kmečkih žena Tudi na vasi so se ljudje že oddaljili drug od drugega, zato je bila dobrodošla novost, ki so jo ženske speljale na Podkumu. Ustanovile so aktiv kmečkih žena, kjer je že vključenih štirideset krajank od dvajsetih do sedemdesetih let starosti. Predsednica Milena Bravec, ki se je na Pod-kum preselila iz mesta, je poudarila, da želijo pod-kumskim vasem ponovno vliti polno mero življenjske in delovne ustvaijalnosti, mladostne razigranosti in otroškega smeha; da bi se mladi vračali v to čudovito krajino, kr^j pa bo zaživel le, če bo trdno sodelovanje in sožitje med prebivalci. Ženske s Podkuma bodo ustanovile pevski zbor, pripravljale tradicionalne kmečke jedi, se izpopolnjevale na predavanjih, pripravile šiviljski tečcj, izdelovale sire, skuto in še veliko drugega. Posebej se bodo lotile po lepšanja kr^ja. Tekmovale bodo, katera vas bo lepše zacvetela. Sredi novembra so se v trboveljski pekami pod vodstvom znanega mojstra Ivana Cvelbaija spoprijele z umetnostjo pletenega peciva. Koliko so se naučile, bodo pokazale na Miklavža v podkumski lovski koči. Diabetiki na socialnem dnu V Hrastniku je iz leta v leto več obolelih za sladkorno boleznijo. Zato smo se organizirali v društvo, kije v bistvu socialno-humanitamega značaja, bolnikom pa skuša pomagati na več načinov. Društvo z organiziranjem predavanj, razgovorov, razširjanjem strokovno-poljudne literature ter časopisa SLADKORNA BOLEZEN opozaija na prisotnost in posledice te kronične bolezni. Povezano je z republiško Zvezo društev in uspešno sodeluje tudi z ZD Hrastnik. Posebej aktivno je društvo v mesecu oktobru, ki je namenjen boju proti tej bolezni. V Hrastniku je največ starejših diabetikov z nizkimi pokojninami, v zadnjih letih pa je čedalje več tudi mlajših sladkornih bolnikov. Lani je bilo v občini registriranih 494 bolnikov, od takrat pa do danes je na novo odkritih kar 48, med r\jimi dva osnovnošolca. Naraščajoče število obolelih in slabšanje njihovega socialnega položna bo še naprej zahtevalo organizirano družbeno skrb. Boj pa bi jim morala pomagati predvsem podjetja, v katerih so diabetiki zaposleni. S.M. 1*111®!:*:!$**^« Zasavc bo štirinajstdnevnik Uredništvo Zasavca je na kmetiji Janeza Smrekarja na Mlinšah priredilo informativno in hkrati razvedrilno srečanje vseh članov in sodelavcev tega časopisa. Med drugim so sklenili, da bo Zasavc od Novega leta dalje izhajal kot 14-dnevnik. Sestanek je bil namenjen analizi dosedanjega dela in predstavitvi novih zamisli. Zaradi dobrega odziva in povpraševanja ljudi po časopisu in tovrstnih informacijah so se odločili, da bodo po Novem letu prešli na 14-dnevnik, ki bo natisnjen na novem, ekološko neoporečnem papirju. Prav tako upajo, da bo do takrat že registrirana nova firma Zasavc d.o.o., ki se bo med drugim ukvarjala tudi z založniškim delom. S prodajo časopisa pa si želijo razširiti trg tudi na litijsko območje. Praznik v Šmartnem pri Litiji Vsakdo od nas se bo ob besedi martinovanje spomnil na mošt, ki postane vino, na gosjo pojedino in seveda na god vseh Martinov. Sv. Martin pa je tudi zaščitnik župe Šmartno pri Litiji in martinovanje pomeni prebivalcem Šmartnega pravi verski praznik. Letos je bilo še posebej svečano. Petnajstega septembra je bila 90-letnica cerkve, ki je ob tej priložnosti postala bogatejša za nov, 1075 kilogramov težak zvon. V petek pred Martinovim so zato v cerkvi priredili koncert treh pevskih zborov. Nastopili so Zvon iz Šmartnega, Valvasor iz Litije in cerkveni zbor Šmarske cerkve. Naslednji dan so imeÜ celodnevno čaščenje. Proti večeru so z enournim pritrkavanjem zvonov že napovedovali nedeljsko žegnanje. Da bi se melodija razlikovala od navadnega udarjanja z zvonovi, mora biti tisti, ki zvoni, pravi strokovnjak in dobro poznati zvonove ter njihovo obnašapje. Če kje, potem so v Šmartnem lahko upravičeno ponosni na god svojega zaščitnika, saj jim varuje cerkev, ki si jo je vredno ogledati. Sodelavci Zasavca pri Pšenk. Foto: Tomo Brezovar Tekst in-foto: Jože Ranzinger jr EPIGRAMI Nadobudni inšpektor S Klančiš rdečim pel je slavo skozi eter, po padcu teh mu plašč je brž obrnil veter! Kurja slepota S slepoto kuijo Bog udaril je k\junačico, enako storil je potem Hudič z veslačico. Vprašanje za gospo Bovary Ker čas hiti, rad vedel bi, pred čem beži madame Bovary? Stari lisjak Nastavili so res mu zapeljiv model, pa lisjak se stari v čare ni ujel! Španski vrtnar Razburil ga tako pogled na španske je vrtove, da zdaj doma nori in vprek podira vse plotove! L BLACKBURNE Na srečanju so si člani in sodelavci Zasavca s posameznimi predavanji osvežili spomin o novinarskih zvrsteh, lektorica časopisa je predavala o najpogostejših slovničnih napakah, govor pa je bil tudi o obliki časopisa. Temu je sledil neuradni del, za kar so na komaj pred mesecem dni odprti kmetiji Janeza Smrekarja, ki se bo ukvaijal s kmečkim turizmom, lepo poskrbeli. M.J. Da za ceste Krajani Dol nad Litijo so se odločili za dvoodstoten samoprispevek. Z njim bodo rekonstruirali in posodobili štiri lokalne ceste v skupni dolžini 16,5 kilometra. S samoprispevkom bodo zbrali nekaj manj kot 3,5 milijona tolarjev, kar je seveda veliko premalo, da bi postorili vse, kar načrtujejo. Vsa dela so namreč vredna skoraj 17 milijonov tolarjev. Manjkajoči denar naj bi delno nadomestili z delom in dodatnimi prispevki, sredstva pa naj bi prišla tudi iz litijskega proračuna in sklada za razvoj demografsko ogroženih regij. R.R. Udamištvo Šestnajstega novembra, v soboto, so Rudniki imeli »dan pomoči podjetju«. Rudarji so se oprijeli njim nekdaj dobro znanega udamištva, da bi podjetju pomagali pri likvidnostnih težavah. Nakopali so nekaj več kot dva tisoč ton premoga. V decembru bodo opravili še drugi prostovoljni delavnik. „ t> JE7ÜNlCEli^ ■ Konkurenca. Prvi h ras tn iški podjetnik, direktor EMENSA in računalnikar Igor Hrovatič - Singapurčan se je zadryi trenutek premislil in ni kupil enega hrastniških vrtcev. Menda zgolj zato, ker je nekdanji politik in zdajšnji poslovnež, direktor zagorske ORJE Sandi Češko - Čvekič že naročil reklamo: EMENS proizvaja računalnike v vrtcih zgolj zato, ker še niso odrasli. • Odpustki. Širokosrčni župan, socialist in zavarovalničar ter prvi Litjan Mirko Kaplja - Kapljica je v mesecu dni zvlekel v Litijo cerkveni vrh s Šuštarjem, Peterleta z vso vlado in Kučana z večino Predsedstva, ker je vse bogato pogostil, si zdaj lahko oddahne - le kdo bi mu konec leta lahko očital proračunski primanjkljaj? • Inštrukcije. Zagorski župan in projektant ter novopečeni magister Janez Režun - Obveznica si je našel še en vir dohodkov. Popoldne hodi inštruirat predsednika trboveljske vlade Franca Beravsa - Iskrico. Največ govorita o tem, kako v kratkem času v praznem proračunu najti veliko denarja za obresti. 1 Recept. Trboveljski župan, bivši finančni policaj in bankir Franc Majnardi - Majski je končno našel recept, ••••••••• • « • • - • • ••• • •••••• n • • • - • • • - - • • • •«••• • # • • • • • ♦ «••••••• » • • • • • • • ••••• ■®#*#*#*#*»?*7*?*T***?*?*?*e*e*e*ee * •*•*•*• • • • •• •••••* m;:;:;:;:;:;:;:;® Črna gradnja urbanistične Inšpektorice Nedovoljenih gradenj je v Zasavju veliko. Uradni poznavalci pravijo, da so skoraj nerešljiv problem. Zato bi pred tistimi, ki izvirajo iz preteklosti in niso naredile okolju prevelike škode, najraje zamižali, bili pa bolj dosledni vnaprej. Grda tolažba, nepravična do tistih, ki se v prav tako neurejenih pogojih, kot so bili v preteklosti, ubadajo s pridobivanjem dokumentov, in na dušo pisana onim, ki so jo odnesli tudi brez kazni, pa čeprav nizke. Nikdar pa črne gradnje niso bile preštete in o številkah zato niso nikjer uradno govorili. Nas je na kratko raziskovalno pot popeljala črna gradnja urbanistične in gradbene inšpektorice Jane Juvan. Pooblastil za opravljanje inšpekcijskega nadzora od novembra dalje nima več, saj izvršni sveti zasavskih občin njenega ponovnega imenovanja niso potrdili. Nered ne more biti opravičilo za še večji nered Ves nered se je skozi leta nakopičil zaradi možnosti, da si je zadeve vsak razlagal po svoje in jih tako tudi reševal: Večjo moč je imel, lažje se je posmehoval zakonu, s tem pa tudi inšpekciji kot pojmu: Si je urbanistična inšpektorica Jana Juvan oziroma njen soprog privoščila črno gradnjo? Jana Juvanje o svojem primeru povedala: »Moja črna gradnja se od drugih ne razlikuje. Objekt je nastajal brez gradbenega dovoljenja. Zakaj? Bojna sekira z občino je bila izkopana, ko je mož dal ponudbo za najem prostorov Komunalnega obrtnega podjetja -cvetličarne in mizarske delavnice, zaposlil pa bi tudi vse delavce. Po pregledu prispelih ponudb je komisija ugotovila, da je njegova najvišja, s svojo ponudbo pa je pogojem zadostil tudi tedanji tehnični vodja KOP Andrej Grošelj. Komisija je ugotovila, da najvišja ponudba ni najugodnejša, kajti delavci KOP-a neg bi imeli prednost. To v javnem razpisu ni bilo določeno. Ker smo v precejšnji meri spoznali politiko naj višjih v občini, nam je bilo kmalu jasno, kako se zadeve v novi demokraciji odvijajo v Zagorju. Pravico naj bi iskali preko sodišč, ve se, kdaj bi jo našli. Zato smo se odločili pri svoji stanovanjski hiši zgraditi prizidek, v katerem bi bili tudi lokali. Ker je gradnja posegla delno na zemljišče bivšega cestišča, tega zemljišča pa ni bilo mogoče odkupiti v kratkem času, je bilo izdano lokacijsko dovoljenje za gradnjo v izmerah, ki segajo le na moje zemljišče. Zato pa ni bilo mogoče izdati gradbenega dovoljenja. Za gradnjo smo pridobili tudi vsa soglasja. Gradnja mojega moža Mirka gotovo ne bi bila sporna, če bi bila dovoljenja izdana v lanskem letu, ko prostori KOP-a še niso bili ponujeni v najem. Za podobne gradnje upravni organi celo prosijo inšpekcijske službe, naj ne ukrepajo, češ, da si bodo graditelji med gradnjo priskrbeli vsa dovoljenja. In si jih tudi priskrbijo. Te človeške faktoije smo navadno upoštevali. Moja nedovoljena gradnja, ki bo v kratkem zaradi pridobljenih dokumentov postala normalna, očitno najbolj mori najemnika prostorov, ki so v neposredni bližini moje stanovanjske hiše, pa bo z gradnjo teh lokalov prizadet. S tem pa tudi vsi tisti, ki so mu pomagali z odločbo o priglasitvi del urediti poslovne prostore. Pogledati preveč v občinski lonec pomeni vplivati na lastno neimenovanje, gradnja z izdanim lokacijskim dovoljenjem pa postane najbolj črna gradnja med črnimi gradnjami v občini.« Svoje je povedal tudi načelnik inšpektorata Vladimir Kojnik: »Inšpektor si črne gradnje ne more privoščiti. To je zavestna kršitev, ki je ni mogoče odpustiti. Ker pa je bila njena prijava edina na razpisana dela, zadeve na področju urbanistične inšpekcije pa zahtevajo dnevno reševanje, sem Jano Juvan ponovno predlagal za urbanistično inšpektorico. Izvršni sveti niso dali soglasja in poleg vseh kadrovskih, finančnih in materialnih težav je tu še dodatna, da na najbolj občutljivem področju nimamo človeka s pooblastili za opravljanje inšpekcijskih del. Nesmisel racionalizacij, ki jih napovedujejo tudi v sedanjem sistemu, je privedel do tega, da v Zasavju nimamo gozdarskega, parnokotelskega inšpektorja, ekologa, da je v eni osebi urbanistični in gradbeni inšpektor. Prav tako je s komunalno in vodnogospodarsko inšpekcijo, namesto teh dveh pa bi teren moralo obvladovati šest ljudi. Na probleme inšpekcijskih služb opozarjamo vedno, stvari pa se ne premaknejo na bolje, problemi so se le še poglobili. Ob takšnih pogojih pa je ob vseh deviacijah neodgovorno zahtevati od inšpekcijskih služb, da bodo učinkovito in sproti ščitile zakonitost. Če ne bo interesa vseh subjektov, od posameznika, do krajevne skupnosti, tovarne, funkcionaija, direktorja, dobesedno vseh za zaščito zakonitosti, potem je o učinkovitosti inšpekcijskih služb v pogojih, v kakršnih delamo, nemogoče razmišljati. Zato bo potrebno dogovoriti vlogo medobčinskih inšpekcijskih služb v Zasavju. Preveč govorimo o posledicah, nikoli pa ne o vzrokih.« Kaj je črna gradnja? Nedovoljen poseg v prostor ali črna gradnja, kot ga navadno imenujemo, je vsak poseg ali gradnja, za katerega investitor ni pridobil gradbenega dovoljenja. To ne velja v primerih, ko lokacijsko dovoljenje ni predpisano. Različni vzroki silijo investitoija, da ne išče vseh potrebnih papirjev. Pred leti na primer, ko so bili na voljo ugodni kreditni pogoji, je bilo črnih gradenj manj. Pogoj za najem kredita je bilo gradbeno dovoljenje. Ko kreditov ni bilo več, so začeli ljudje varčevati že pri začetni dokumentaciji. Ali je to nevednost ali pogum, je vseeno. Zaključek je enak. Gradnje uradno ni, če pa jo kdo »najde«, mora investitor vse dokumente priskrbeti naknadno, zaradi motenja v okolici pa lahko svoj Črna gradnja v Zagorju. trud tudi izgubi, pa še podiranje mora plačati. Pogumno posegajo ljudje v prostor tudi zato, ker se doslej še nikomur ni nič zgodilo. Nobena nedovoljena gradnja še ni bila porušena, kazni za črn poseg pa so tudi tako smešno nizke, da se kršitelji ob plačevanju na široko režijo. Kazni bi morale biti enake vrednosti, vloženi v nedovoljeno gradnjo, pa bi črnograditelje lahko ustavili že pri prvi lopati in ob odločbah o ustavitvi gradnje, ter ne bi nadaljevali tako kot to počno sedaj. Seveda pa je objekte težko podirati takrat, ko so že zgrajeni. Neurejenosti je na pretek Ni le pogum ali nevednost vzrok črnim gradnjam. Kriva je tudi pomanjkljiva dokumentacija po občinah. V upravnih organih menijo, daje škoda iskati krivce, kajti ostali so v preteklosti in bolje je vložiti energijo v pridobivanje vseh dokumentov. Žal pa te zadeve vse predolgo ugotavljajo, nove strukture predolgo ocenjujejo, da so prejšnje delale napake, pa je skoraj okoli mandat in zgodovina se ponavlja. Včasih kot nalašč nastane hrupen problem, ki sam po sebi v normalnih razmerah nima velike teže, lahko pa v veselje mnogim zamegli velike zadeve, ki jih brez korenitih sprememb na vseh področjih ni mogoče reševati. Gradnje opredeljujejo Zakon o graditvi objektov in Zakon o urejanju naselij ter občinski odloki. Slednji so kot operacionalizacija zakonov marsikje napisani na kožo upravnim organom in ponekod silno grenijo življenje graditeljem. Ob tem pa niso sprejeti ali pa dopolnjeni prostorski plani, ni izvedbenih aktov, zakoni so iz leta 1984, za spremembe v naši družbi prestari. Zato pa se najde že lepo število nepoklicnih poznavalcev, ki vedo svetovati, kako je ta zakon mogoče izkoristiti narobe. Premajhno je sodelovanje upravnih organov in inšpekcijskih služb, preslaba je ekološka osveščenost prebivalcev Zasavja, preveč je lažne solidarnosti, pa inšpekcijskim službam prijavimo le tiste, ki nas neposredno ogrožajo. Ni sprotne kontrole, kajti le en inšpektor za Zasavje še zdaleč ni dovolj. Zaradi vseh neurejenosti se vsaka zadeva rešuje kot problem zase z vsemi specifičnostmi odmikanj in praviloma svoje ali stričeve moči. Ob današnji organiziranosti upravnih organov in inšpekcijskih služb sistematskega nadzora nad prostorom in nedovoljenimi posegi niso izvajali. Vzrok za intervencije so bile v večini prijave občanov. Ko pa inšpektor že stopi na teren in začne ukrepati, je zapletenost postopkov takšna, da hiter graditelj prej zgradi črn objekt kot je mogoče izdajati odločbe o sankcijah. Še posebej, če se znajo ljudje pri vsem modro sprenevedati. Je bolj in manj črno, številke pa ni Na vprašanje, koliko je črnih gradenj, odgovora ni. Večino objektov, ki so na začetku grajeni brez ustreznih dovoljenj, kasneje legalizirajo. Veliko pa je v Zasavju neprijavljenih garaž, opornih zidov, nadstrešnic, pomožnih-objek-tov, sem sodijo tudi gospodarski objekti v neurbanih okoljih, objekti, ki so jih z rudniškim dovoljenjem zgradili občani na varovalnem območju rudnika, in še bi lahko naštevali. Naj novejše črne gradnje nastajajo v družbenih in indiviudalnih objektih. Poslovni prostori naštevajo na podlagi odločbe upravnega organa o priglasitvi del, v mnogih primerih pa so s tem prekoračene dovoljene zakonske osnove. Te odločbe nekaterim investitorjem skrajšajo pot do pridobitve lokala, pa tudi znižajo ceno. pritožbe mejašev, ki so s takim posegom oškodovani, pa Svojih pravic v postopkih niso mogli uveljavljati, so vsak dan na mizah inšpekcijskih služb. Teh pritožb bi bilo še več, če bi bili občani s postopki bolje seznanjeni. Zaključek, ki še začetek ni Kvartopirca sta sedla k mizi, pa vpraša prvi: »Kaj imaš v žepu?« »Tri ase«, mu ta odvrne. »Kaj pa ti?« »Tri pištole«, seže v žep drugi. Prispodoba ni najboljša, se pa pri reševanju zadev, ko si lahko zaradi vseh pomanjkljivosti, ki jih stroka ni rešila, lahko po svoji iznajdljivosti krojimo še lastne zakone, kar obnese. Vprašanje je le, kdaj je kdo prvi in kdaj drugi. Toda zadeve prej ali slej pridejo na dan. Ker smo danes govorili o črnih gradnjah, naj opozorimo, da bodo najbolj zabolele tiste, ki bi tako zgrajeno stvar radi podarili, prodali ... Te zgradbe namreč ni, ker ni nikjer vpisana. Še več kot črnih gradenj je stanovanjskih objektov, ki nimajo uporabnega dovoljenja. Tudi teh objektov ni, ker niso vpisani v ze-meljiški knjigi. Žalostni so primeri, ko dediči, še oblečeni v črnini zvedo, da objekta, v katerem bivajo že vrsto let, ne morejo podedovati, ker ga ni. Pa morajo najprej speljati potrebne postopke. Pred leti že so občinski upravni organi napravili sezname vseh gradenj brez uporabnih dovoljenj in lastnike pozvali naj jih legalizirajo. Žal, zaman. Bo red prinesla nova zakonodaja z višjimi kaznimi? Ivana Laharnar Slavko Kmetič: »Politiko še vedno vodijo aparatčiki« Slavko Kmetič je bil rojen 24.11.1951 v Trbovljah, natančneje, v Žabjeku osem. Osnovno šolo je obiskoval najprej na Vodah (današnja PE Alojza Hohkrauta), potem pa še osnovno šolo Tončke Čeč. Sledila je kovinarska šola, služenje vojske v Bileči, nato pa odhod na železnico, najprej v strojevodsko enoletno šolo in potem po železni cesti. Zanj smo več kot kdajkoli slišali ob stavkah strojevodij in vseh železničarjev leta 1988. Danes je poslanec v republiškem družbenopolitičnem zboru, delegat v zboru krajevnih skupnosti v Trbovljah, predsednik sindikata strojevodij Slovenije, da naštejemo le nekaj zaposlitev ob službi in družini. Z njim smo se pogovarjali v Čečah, na Katarini, kjer je zdaj doma, in kamor se pozno popoldne vrača s svojih delovnih in poslanskih dolžnosti v Ljubljani. Pogovor smo začeli kar s tistim, kar se govori. Slavko, ali je res, da te v trboveljski skupščini drugi demosovci sebi za vzgled pogledajo, preden glasujejo? To slišim prvič in ni mi jasno, kdo bi to lahko opazil. Sam vedno glasujem po svoji vesti, po svojem znanju in tudi po intuiciji. Morda kdaj pri kakšnih zelo pomembnih zadevah pogledamo drug drugega, ampak prej jaz njih, ker včasih ne vem za klubske dogovore. Seveda pa to še zdaleč ni pravilo. Najbrž ne bi gledal, če bi glasovali za cesto Trbovlje - Čeče - Hrastnik? To je pa moja ... moje osnovno gibalo poslanskega dela v trboveljski Skupščini. Prevarali so me že, ko sem šel sem postavljat hišo. Takrat so namreč obljubljali, da bo cesta urejena že do leta 1980, pa še danes ni. Krivda je kar na obeh straneh: v Trbovljah projektov nikoli ne pripravijo pravočasno, Republika pa na Zasavje gleda kot na nebodigatreba, nepomembno območje, zadnjo luknjo na piščali. Tako smo izpadli iz projekta za leto 1990. No, zdaj se kaže malo boljša prihodnost. Ravno zadnjič sem zvedel, daje ta cesta prva na spisku republiške uprave za ceste. In če bodo hoteli kaj blokirati na ministrstvu, bom uporabil strankarske mehanizme. Razvoj slovenske infrastrukture je bil namreč čuden; ob petsto kilometrih neasfaltiranih regionalnih cest, je mnogo lokalnih in še manjših asfaltiranih. To je šlo včasih po prijateljskih, ro: jaških in bogve kakšnih kanalih. Si še vedno tako hiter in bojevit, kot si bil včasih? Še vedno. Bojevit sem po naravi, ne maram laži in sprenevedanja. To me tako jezi. Vsakodnevno moram reševati zapletene probleme, razmišljati mo- ram o njih globlje kot včasih in vidim, da tisti splošni MOJ PRAV, ki ga ima vsak človek, le ni tako preprost. Da svet ni tak, kot bi rad, da bi bil. Človek se pač uči tudi tega, kako reagirati, da ne škodi stvari, za katero se bori. Pri sindikatu ste začeli s štrajki in pripeljali ta vlak do kolektivne pogodbe z vlado? V sindikatu so me dobro sprejeli že ob prihodu na železnico. Malo so računali najbrž tudi na to, da sem iz revolucionarnih Trbovelj, vedeli so tudi za prvi povojni štrajk. Mlad sem bil in zagnan, sicer ne ravno merilo za trboveljsko povprečje, mislili pa so tako. So imeli srečo? Ja, imeli so jo, železnico in železničarje sem dobro reševal, pa naj se to sliši kot lastna hvala ali ne. Že leta 1974 sem videl strahoten vzpon administracije in birokracije, videl sem maličenje plačilnih razmerij, produktivno delo ni veljalo nič. Res, prav potlačen sem bil in hotel sem že vse pustiti - tudi železnico. Ampak tisti bojeviti del, kot praviš, se ni dal. Vedel pa sem tudi, da tako dolgo ne bo šlo naprej in od takrat sem se še bolj zagnal v delo za pravice strojevodij, za pravice železničarjev. Že v okviru režimskih sindikatov smo imeli svojo celico strojevodij in ta kolektivna pogodba je posledica vsega dela do zdaj, ne le zadnjih dveh, treh let. Smo bili pa strojevodje tu najbolj strnjeni in najbolj iniciativni. In še danes je tako, da kar rečemo strojevodje, to drži. Kljub temu pa je bila pogodba z vlado podpisana precej pozno? Ni čudno, pri anarhiji kakršna je bila na železnici. Pogodbo smo mislili podpisati že lani oktobra, pa smo sami kmalu spoznali, da se vseh dokumen- Sklepčnost v Skupščini je problem. Odbornika Janša in Bavčar igrata nogomet nekje, kaj jaz vem, kje, mi pa trepetamo ali bomo sklepčni ali ne. To je neodgovorno, kar zapiši. Tudi žepne ure bomo zahtevali v aneksih h kolektivni pogodbi ob odhodu v penzijo ali kak delovni jubilej. Kot včasih. In strojevodje bodo ob koncu delovne dobe vozili tisto, kar so na začetku, na višku pa brzovlake. Ampak plača bo na koncu taka kot na višku. »Ajzenpon« mora biti organizirana in jasna zadeva. Družina me bolj malo vidi. Se pozna Punce rastejo bolj z ženo kot z mano. Nisem hud oče, ampak red mora biti tudi doma. tov ne bo dalo tako hitro pripraviti. Da ne pozabim: zahtevali smo tudi, da se plače v javnem sektorju izenačijo, da ne bodo snažilke v eni javni panogi zaslužile toliko kot v drugem delavci s poklicem, s šolo, z odgovornostjo. In vladaje zagotovila, da bo to z novim letom storjeno. Ob sindikalnih in strojevodnih vprašanjih se kar razživiš! Saj sem strojevodja. In kdaj si ob vseh teh poslanskih in sindikalnih nazadnje res vozil vlak? Trenutek, da pomislim. Enkrat prejšnji mesec je bilo, en petek. Do Pragerskega sem peljal vlak korejskih hundayev za Poljsko in potem nazaj v Koper prazne vagone. Tako je, sgj ni časa. Ali ne bi bilo bolje, da bi bil profesionalni poslanec, vlake bi pa vozil za konjička? Ja, ha, ha, ... saj bi lahko bil. Demos je imel možnost, da bi bilo še nekaj njegovih poslancev profesionalnih, pa smo ta mesta odstopili opoziciji. Pravzaprav bi mi prišlo kar prav, saj sem član kar štirih in to zelo delovnih komisij Skupščine. Vendar - Strojevodja sem in rad bi to tudi ostal. Vrnimo se h kolektivni pogodbi. Vlada je bila tu vaš nasprotnik, vendar ste z njo konstruktivno sodelovati? Pa ne samo s sedanjo. Kot sem že rekel, so se zadeve začele že prej. S Šini- goj e vo vlado smo imeli odnos urejen, čeprav smo se prepirali in stavkali. In ta odnos smo takoj prenesli tudi na sedanjo vlado. Kako vidite sedanjo vlado, njen položaj? Nikoli nisem za splošno kritiko. Vlada si prav gotovo zasluži veliko negativnih kritik, vendar tudi pozitivnih. Včasih se res nerodno obnaša, ampak treba je vedeti, da so vanjo prišli zvečine neizkušeni ljudje. Saj vidiš, v Angliji ljudi za vodenje države vzgajajo in učijo od malih nog. To ni lahka stvar. Danes ljudje, ki so doslej odgovarjali za manjša okolja, za manjše delo, odgovarjajo za dva milijona državljanov in za državo. Tega pa se vsi ministri ne zavedajo in so se zato ujeli v svoje birokratske resorje. Jih vodijo stari uradniki in aparat-čiki? Ja. Točno, aparatčiki. Ta vlada je ujetnik sistema. Neka prisiljena zakonitost. Pravi, da z dekreti ne bo ničesar ukinjala. Vse staro je veljavno, dokler se po normalni poti ne spremeni. Ministri so ob vsej ogromni količini zakonov, razlag, podzakonov prisiljeni biti vezani na svoje svetovalce, uradnike, tako da za kreativno delo ni bilo časa. Razen Janše, Bavčarja in še koga. Ti so sistem postavili na novo, zamenjali pomembnejše sodelavce, in tako jim gre, drugim pa ne. Velja to tudi v občinah, v občinskih vladah? Absolutno. Če pogledam trboveljsko, me je prav strah. Pri vsej agoniji kraja struktura, ki naj bi odgovarjala za rešitev, ne dela čisto nič v tej smeri. Stvar je treba postaviti na novo - iz temeljev. Socialdemokrat si, na cesti pa se lahko zaradi racionalizacije znajde v Sloveniji 200.000 ljudi? Morda se sliši čudno, ampak jaz mis- lim da je nekreativnega zaposlovanja še vedno preveč. Balasta. Pa naj gre za javni resor ali pa za podjetja. Kriza še ni dosegla vrhunca. Dokler bodo ljudje doma s tremi tisočaki podpore samo tarnali, še ni hudo. Dela je še dovolj, samo poiskati ga je treba in se ga ne sramovati. Občine bi morale imeti borze dela, tudi za občasna, sezonska, dve-urna dela. Možnosti je veliko, le informativne tokove je treba urediti, da se bo vedelo, kdo kaj potrebiye in kdo lahko kaj ponudi. Potem bomo zdržali do novega gospodarskega ciklusa. Ampak tudi ljudje se ne potrudijo. Občina pa - o tem sem že tako dosti povedal. Demokracije in socialne države, za kar se kot socialdemokrat zavzemam, še ne bomo kmalu imeli, ne ob taki politični nepismenosti. Nepismenost ati apatija? Nepismenost in apatija. Bivši režim je kriv za vse, kar se dogaja zdaj. Ne toliko slovenski kot jugoslovanski. Slovenski le toliko, ker je vse ubogal in je bil bolj bolj papeški od papeža. Samoupravna samoblokada in samoljubje balkanskega tipa so nas prepričevali, da smo središče sveta, da smo enkratni. In tega smo si krivi sami. Vsa Slovenija, Zasavje, Trbovlje pa še potencirano. Kar poglej, če ljudje volijo stranko, ki jih je pripeljala do položaja, v katerem smo, in jo še kar naprej hvalijo, potem je to, čeprav grobo rečeno, politična nepismenost. Mene vedno zanima rezultat, samo rezultat, in če tega ni, kaj bi hvalil. Gospodarsko in duhovno siromaštvo? To je to. Trboveljski narod ne bere, ne hodi v kino, ne druži se, ne razpravlja. Če pa sta televizija in filmi iz videotek začetek in konec vsega, potem ne vem, kam bomo prišli. Tudi kavarniška politika mi manjka. Kresanje mnenj, ampak tistih, ki sledijo dogodkom, spremembam, živa debata, da se zbistriš, da slišiš še koga drugega, ne le sebe in istomisleče. Spomnim se, koliko sem včasih bral. Vse, kar mi je prišlo pod roko. Še knjižnico sem ustanovil kot predsednik mladine strojevodij. Leposlovje mi je širilo obzorje bolj kot strokovna literatura. Ob tem mi je postalo jasno, da nihče ne more biti središče sveta, najboljši, najpametnejši, naj ... naj ... kot so nas vzgajali vsepovsod, najbolj v vojski. In kaj si kot republiški poslanec v DPZ dobrega naredil za Trbovlje, Zasavje, Posavje? Nič, nič. Kaj bi pa lahko? Pri proračunski razpravi o ekologiji sem pač gledal realno. Za vse je bilo treba zmanjšati sredstva. Za Zasavje doslej nisem dosegel še nič, edino za to cesto v Čeče se zelo angažiram, apnpak tu še ni rezultatov, samo zagotovila in obljube so. Aleš Gulič. Foto: Branko Klančar Vse bolj na skrbi zmanjševanje izdelave, naraščajoča inflacija, padanje življenjske ravni, vse večja nezaposlenost in poglabljanje socialnih problemov. Kupna moč zadnji čas nezadržno pada. To najbolj občutijo v številnih prodajalnah oziroma trgovskih hišah, kjer zatrjujejo, da se jim je samo prejšnji mesec in ta mesec prodaja občutno zmanjšala, marsikje celo za dobro tretjino. Najbolj so porabniki oklestili nakupe trajnejših dobrin: gospodinjskih strojev, televizijskih in radijskih sprejemnikov, deloma tudi pohištva, pa dražjih vrst tekstila. Velja že kar pravilo, da vsak petnajsti kupec nakupe poravna naenkrat; prevladuje plačevanje s čeki s tako imenovan im časovnim zamikom. Nekateri trgovci pa za take vrste plačil že zahtevajo tudi poravnavanje obresti. Nikoli doslej nam ni bilo potrebno odšteti za prehrano okoli 40 odstotkov naših plač. Zdaj smo v to prisiljeni in kdo ve, če se odstotek v prihodnje ne bo povečeval, ko pa je jasno, da se cene še ne bodo umirile. Znano je, da v razvitem svetu porabijo za živila, sejrravi za vsakdanjo hrano, največ 15 do 19 odstotkov. Zivil pri nas kupujemo več predvsem tudi zaradi tega, ker njihove cene takorekoč vsak dan rastejo. Meso se je, v enem mesecu podražilo za skoraj 90 odstotkov in ko so mesarji že zatrjevali, da bo poslej s tem nekaj časa mir, je njegova cena spet poskočila za enajst odstotkov. Opraviti imamo s pojavom, za katerega se je zdelo, da se lep čas ali celo nikoli več ne bomo srečevali z njim. Doslej smo večidel kupovali živila boljše kakovosti; zadnji čas ljudje vse bolj segajo po cenejši hrani. V košaricah živil je mary kakovostnih vrst mlečnih izdelkov, mesnin, po južnem sadju segamo vse bolj redko. In kaj pravijo o vsem tem porabniki? Nič kaj lepega se ne sliši. Velika večina sodi, da se bodo razmere še poslabšale. Zapomnil sem si naslednjo sodbo: naj bo whisky po 2.600 tolarjev in domača viljamovka polovico te vsote; naj bo tudi uvožena salama po 1200 tolarjev; toda naj ! ostanejo vsaj osnovna živila po dosegljivi ceni. Danes, ne jutri, je treba preprečiti nastajanje agro- in drugih monopolov, ki izkoriščajo prisilno opuščanje nakupov živine in drugega osnovnega blaga v sosednjih republikah ter neodgovorno navijajo cene. Ko sem sestavljal ta prispevek, je že bilo slišati mar-? sikaj o zamrznitvi osnovnih živil; šušljalo se je tudi o neke vrste vladnem nadzoru nad cenami mleka, olja, kruha pa še česa. Nisem prepričan, če gre za moder | ukrep, ko pa iz izkušenj vem, da se nam je vsakršna dosedanja zamrznitev bolj ali manj grdo maščevala, j ker so po odmrznitvi cene dobesedno spet podivjale. N$y bo tako ali drugače: nekaj smo dolžni ukreniti tako pri obvladovanju inflacije kot pri brezglavi dirki cen- Milan Vidk Ko sem pred kratkim svetovno priznanega slikarja Klavdija Tutto vprašal, če bi prišel razstavljat na Dol pri Hrastnku. je najprej vprašal, kje je že to. V Zasavju. »Veš, tam pa še nisem bil. Nekak vse poti vodijo mimo,« je zaključil. Zasavje je slepo črevo, je dejal eden intervjujencev Zasavca. Bo kar držalo. Prav bojim se, da bi Zasavje postalo periferija sredi Slovenije. Ceste, ki vodijo varu, so še vedno pomilovanja vredne, telefonija je kljub veljkim vlaganjem (tudi učinkovitim?) v zadnjih letih kriminalna, precej šolanih Zasavcev se vozi na delo drugam, veliko jih je zaradi duhovne bede zbežalo iz teh krajev. Pa poglejmo naprej: dokler se niso na ministrstvu za zdravstvo ukvarjali s stavkami in odstopi, so kar jasno grozili, da bodo zaprli trboveljsko bolnico. Z novim letom ukinjajo Upravo za notranje zadeve. Kmalu se bodo spomnili, da tudi sodišča ne potrebujemo, pa inšpekcijskih služb, pa SDK itn. V Zasavju niso odprli carinske izpostave, v večini regij jih imajo. Kaj pomeni to za gospodarstvo, vedo najbolje tisti, ki prodajajo v tujino, predvsem novi izvozniki na jug. Zasavci pa vdani v usodo mimo gledamo na siromašenje regije. Bolj papeški od papeža smo bili pač vedno. Namesto, da bi pripeljali čimveč v Zasavje, poskrbeli za image Zasavja kot regije, ki ima kijub zavoženi preteklosti možnosti za razvoj, vdano čakamo, kakšen kos kruha nam bo izvolila odrezati gospoda v Ljubljani. Ne. Treba je začeti delati drugače. Kako? Razviti novo Zasavje, podpreti svobodnejšo, neobremenjeno miselnost. Za začetek bo dovolj že nekaj dejanj: Ugotovimo, kdo v Zasavje ne da denarja za boljše ceste. Vprašajmo zasavske republiške poslance, kaj so doslej storili za boljše Zasavje. Pa poštarje, da povedo, zakaj podjetja zaradi nemogočih telefonskih in fax zvez ne morejo normalno poslovati in kdo jim bo pokril izgubo, ki vsak dan nastaja zaradi nembgočih linij. Zasavje mora postati regija, ki bo z uspešnimi podjetji, idejami in dogajanji prisilila republiko, da bo vložila denar v ceste do Zasavja, ker bo to smiselno, vredno. To je odvisno od samih Zasavcev. Od tega, kako modre politike, gospodarstvenike, obrtnike itn. bomo imeli. Pred leti sem zapisal, naj ne ukinjamo medobčinskih institucij, da raje ukinimo nesposobne funkcionarje - pa sem imel zaradi tega kar nekaj težav. Upam, da se danes ob tem komu kolca. Dejstvo je, da se bodo obsavske občine le s smiselno povezanostjo lahko razvijale hitro in učinkovito. Še naprej pa z odpiranjem v Slovenijo in svet. Klavdij Tutta je obljubil, da bo prišel razstavljat na Dol. Upam, da res. Tudi to bo nekaj za boljši image Zasavja, kajne? Marko Planinc Ustavni (ne)koncept regij Zasavci nekam zaspano in preveč brezskrbno spremljamo rojstvo nove ustave. »Regija je samoupravna lokalna skupnost za urejanje in opravljanje lokalnih zadev širšega pomena.« »Parlament naj bo dvodomen, sestavljen iz državnega zbora in zbora regij.« Slednjih določil ne boste našli v predlogu ustave, ki teži k centralizaciji. Lokalna samouprava sicer v predlogu stoji, vendar dokaj medlo. Tako regijo lahko občine samostojno oblikujejo ali pa tudi ne. To pa pomeni, da republika prenaša nekatere pristojnosti na regijo čili pa kar ostajajo v republiki (Ljubljani). To, da regije niso jasno opredeljene v predlogu pomeni odmik od dosedanjega koncepta policentričnega razvoja Slovenije, skozi katerega so se že nekatere 'regije dokaj definirale, tako, da so jih tujci kot take že obravnavali (npr. pred nekaj leti izdelana študija Združenih narodov o ekonomsko-socialnem razvoju Zasavja). Takšni (ne)koncept regij tudi pomeni, da lahko nekatera področja (med njimi tudi Zasavje) ostanejo ob neustrezni varianti volilnega sistema brez predstavnika v slovenskem parlamentu, kar tudi ni tako nepomembno. Na srednji in daljši rok odmik od policentrizma lahko prinese zaostrovanje razlik v razvitosti med različnimi področji v Sloveniji, ki z osamosvojitvijo Slovenije prihajajo na dan in lahko pripeljejo do avtonomističnih teženj ter konfliktov med temi deli. Mar jugo-krizo v bistvu ni povzročila nezmožnost rešiti konflikt zaradi neenakomernega razvoja. In če je regija urejanje in upravljanje lokalnih zadev širšega pomena, s slednjimi ne mislim neke abstraktne politične cilje, ampak zelo oprijemljive tuzemne stvari npr. vprašanje bolnišnice, šole, ekologije, prostora itd. In nismo za regijo kot obliko centralizacije na nižji ravni, ampak njeno upravno razpršenost (npr. regijski komite za varstvo okolja v Trbovljah, za drobno gospodarstvo v Zagorju, za podeželje v Hrastni udeja-nijo v zboru regij. Božo Marot Okolju prijazenj dom Nov odnos do odpadkov nam pomaga pri ohranjanju čistega in zdravega okolja. To je bil tudi cilj razstave -Okolju prijazen dom ki so jo organizirali SVOUP Občine Zagorje ob Savi. Zeleni in LDS Zagorja. Na sprehodu med belimi papirnatimi stebri in smetmi v avli zagorskega Delavskega doma smo Zasavci lahko spoznali osnove dobrega gospodarjenja z odpadki. Njihovo količino lahko najbolj učinkovito zmanjšamo s kupovanjem izdelkov v okolju prijazni embalaži (možnost ponovne uporabe, racionalna izraba materialov, primernost za recikliranje, bio-razgradljivost). Predstavili so nam primere okolju neprijazne (polivi-nilklorid, polistiren, oslojeni papir) in prijazne embalaže (papir, kovine za reciklažo, steklo, biološko razgradljiva plastika in plastika, ki jo je mogoče reciklirati). Kontejnerji s smetmi so nam pokazali, kako ljudje po svetu odpadke s ponovno uporabno vrednostjo razvrščajo že v gospodinjstvih. Seznanili smo se lahko tudi s prednostmi in slabostmi različnih načinov (sežiganje, deponiranje) odstranjevanja odpadkov. Zaključni del razstave je opozarjal, da z vsakim nakupom izdelkov iz sekundarnih surovin prispevamo k sklenjenemu kroženju surovin in manjšemu obremenjevanju narave. Nekaj obiskovalcev se je morda tudi zato odločilo za nakup okolju prijaznega papirja Recipe iz papirnice Radeče. K slabi (okoljevarstveni) vesti Zagorjanov je pripomogla LDS Zagorje, ki je predstavila rezultate ekoloških taborov 1990/91: preštevilna divja odlagališča v občini, histograme izmerjenega hrupa ter porazne analize kakovosti voda v občini. Piko na i so dodali Zeleni Zagorja. Njihova opozorila in dokazi o agoniji našega okolja so dala misliti mnogim obiskovalcem. Marsikdo se je z upanjem ozrl na začetek razstave, kjer je stal reklamni pano avstrijske frrme Rumpold, ki bo zasavskim občinam pomagala uvesti ločeno zbiranje in varno deponiranje odpadkov. Ob sodelovanju prav vseh prebivalcev, seveda. Natalija Vidergar - Gorjup Nihče jih noče S komunalnimi odpadki so sami križi in težave. To dobro vedo tudi v litijski občini, kjer iščejo primeren prostor zanje. Sedanje črno odlagališče pri Ponovičah je pravi primer za to, kakšna občinska komunalna deponija ne bi smela biti. Problema so se, kot zatrjujejg pristojni občinski možje, lotili načrtno in z vsemi potrebnimi strokovnimi podlagami. Težava je v tem, da gospodinjskih odpadkov iz cele občine nikjer ne marajo. Prvi predlog, da bi odlagališče uredili v Šmartnem, je zaradi nasprotovanj krajanov, padel v vodo, nič bolje pa ne kaže načrtom, po katerih naj bi bila občinska komunalna deponija v Reseniku, na območju krajevne skupnosti Dole. Tamkajšnji krajani gradnji deponije odločno nasprotujejo. Doslej dokaj neokrnjeno naravno okolje, kjer imajo tudi velike načrte s pridelavo bio hrane, želijo ohraniti čisto še naprej. Ne verjamejo zagotovilom strokovnjakov, da odpadki ne bi onesnaževali podtalnice, nerazumen se jim zdi predlog, da bi smeti iz doline vozili k njim kar 600 metrov visoko, ne verjamejo v njihov ekonomičen in strokoven prevoz. Med javno razpravo o osnutku lokacijskega načrta za ureditev komunalne deponije Resenik so zbrali okrog 150 podpisov proti gradnji. Pripombe krajanov so zdaj zbrane na oddelku za urejanje prostora in varstvo okolja litijske občine. Ta bo moral naprej občinskemu izvršnemu svetu, potem pa seveda tudi skupščini, predlagati, kako voditi nadaljnji postopek za gradryo deponije. Razplet vsekakor ne bo lahek, saj na koncu v takih prime rih navadno prevlada politična odločitev. Nekje bo prostor za občinsko smetišče vsekakor treba najti. Manca Ocvirk Novi prazniki za nove čase V slovenski skupščini se pripravljajo za sprejem novega zakona o državnih praznikih. (Najbrž bo takrat, k bo izšel Zasavc, ta zakon že sprejet.) Zakon določa, da naj bi nekatere prejšnje državne praznike, kot so Dan republike, Dan borca in drugi, ukinili. V prihodnje pa naj bi bili dela prosti dnevi tudi cerkveni prazniki. Anketo pripravila Denisa Huber Foto: Tomo Brezovar Sašo Mars, inštruktor, Zagorje Prav je, da bomo v prihodnje praznovali tudi cerkvene praznike. 29. november pa, po mojem mnenju, ni praznik, ki nsj bi ga praznovali Slovenci. Zdaj, ko je Slovenija samostojna država, so drugi prazniki za nas bolj pomembni. Rosita Potočnik, prodajalka, Hrastnik Sicer se bolj malo spoznam na politično dogajanje, vendar mislim, da ni prav, da se prazniki spreminjajo. Prej smo precej bolje živeli, čeprav je bilo praznikov več. Všeč pa mi je, da bomo praznovali tudi cerkvene praznike. Pavla Potrata, upokojenka, Hrastnik Mislim, daje praznikov dovolj, zdi se mi, da jih včasih ni bilo toliko. Morda tudi zaradi tega, ker je bilo veliko dela, tako da za praznike sploh ni bilo dovolj časa. Vsekakor pa mi cerkveni prazniki: Božič, Velika noč, pomenijo več kot državni prazniki. Kljub temu menim, da ni prav, da bodo ukinili nekatere prejšnje praznike, ssj smo se jih navadili. Zdravko Drnovšek, kmet, Zagorje 29. november mi ni všeč, še sreča, da ga bodo ukinili. Cerkveni prazniki pa so lahko, s3) jih praznujejo tudi na Zahodu. Če hočemo sodelovati z drugimi državami, se jim moramo prilagoditi. Alojz Knez, upokojenec, Hrastnik ■Po mojem mnenju j? praznikov preveč. Vsaka stranka zagovaija svoje, vendar vseh le ne moremo imeti. Kdo bo pa delal, če bo tako veliko praznikov?! Kar se tiče cerkvenih praznikov, pa so nekateri že tradicionalni, zato je prav, da bi jih praznovali. Petra Oberčkal, obrtnica, Trbovlje Meni - osebno cerkveni prazniki nič ne pomenijo. Prejšnji državni prazniki, tudi 29. november, pa bi lahko ostali. Praznikov kot dela prostih dnevov ni nikoli preveč. Morda se tudi s takšnimi spremembami približujemo Evropi, čeprav v ostalih pogledih še zelo zaostajamo. Milena Škrinjar, prevajalka, Zagorje Jaz ne dam veliko na praznike. Tudi do cerkvenih praznikov mi ni veliko. IV^islim pa, da bi nekateri prejšnji državni prazniki, kot so Dan borca in Dan vstgje, lahko ostali. Dan republike pa neu bi ukinili, sgj smo zdgj samostojna država. Roman Tožbar, policaj, Trbovlje Vsekakor sem bolj navsjen starih praznikov. Prav bi bilo, da bi ukinili prejšnje državne praznike. Tisti cerkveni prazniki, ki so kot običgji, pa bi, po mojem mnenju, lahko bili. Na sploh pa se mi zdi, da je cerkvenih praznikov preveč. Ivan Škrinjar, upokojenec, Trbovlje Nisem proti cerkvenim praznikom, vendar se, po mojem mnenju, cerkvene in državne zadeve ne bi smele mešati. Ni mi všeč, da so ukinili nekatere prejšnje praznike. Zdi se mi kot, da hočejo s iem zbrisati tudi del naše preteklosti. To ni pravično, zgodovine naših očetov in dedov ne smemo pozabiti. VELIKA RAZSTAVNO PRODAJNA AKCIJA VSE ZA VAŠ DOM DO 50 % CENEJE V AVLI DELAVSKEGA DOMA TRBOVLJE 2e.11.-2.12.ieei Po tovarniških cenah in ugodnih pogojih nudimo: SPALNICE, DNEVNE IN MLADINSKE SOBE, SESTAVUIVO IN OBLAZINJENO POHIŠTVO, PREDSOBNO POHIŠTVO, KOPALNIŠKO OPREMO, MIZE, STOLE IN DEKORATIVNE STENSKE OBLOGE, HARMONIKA VRATA, OGLEDALA IN SVETILA, TRGOVINSKO OPREMO, PLINSKE GORILNIKE, PREŠITE ODEJE, VZGLAVNIKE, DEKE, METERSKO BLAGO, PREGRINJALA, PRTE IN POSTELJNINO. Na prodajni akciji sodelujejo: TOVARNA POHIŠTVA Brežice, GARANT Polzela, LIK Kočevje, ZLIT Tržič, BPT Tržič, PIONIR in KOLPA Novo mesto, OPEKARNA Brežice, F. ARK Celje in PRESTIGE LEVEC, ELPLIN in LIIZ KARANTANIJA Domžale, ODEJA Škofja Loka, TVO Škofja vas in NOVOTEKS Novo mesto. Pričakujemo vas v AVLI DELAVSKEGA DOMA TRBOVLJE od 29.11.-2.12.1991 vsak dan od 9.-19. ure. w (^Študentski servis p.o., W maribor skupna 7967 priložnost vse študente, dijake, obrtnike in firme, da smo v Hrastniku odprli podružnico Študentskega servisa Maribor. Najdete nas na naslovu LOG 3 vsak dan od 8 do 15 ure. ČE NIMATE DELA, SE OGLASITE. ČE RABITE DELAVCA, PRIDITE. Naša telšt. je 0601/41-578 Razpored čiščenj - dimnikarstvo Zagorje PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA £ OKTOBER JANUAR, APRIL JABLANA BORJE. POŽARJE OKTOBER JANUAR, APRIL BOROVNIŠKO NASEUEGOtČE SELCE, ŠENTLA M BERT OKTOBER JANUAR, APRIL OREHOVICA POLŠINA OKTOBER, JANUAR, APRIL PODLIPOVICA Spri arh) OKTOBER,JANUAR,APRIL GLADEŽ OKTOBER, JANUAR, APRIL SP. PRHOVEC MEDIJSKA, (DO AJDE J Ul g H NOVEMBER,FEBRUAR, MAJ Ribnik ' TRG. POH BATALJONA NOVEMBERlFEBRUAR,MAJ C. NA ZLATO POLJE november,februar, maj PETELJ NKARJEVA TONKOVA NOVEMBER, FEBRUAR, MAJ SENOŽETI, JARŠE KRIVICA , KOLK NOVEMBER,FEBRUAR,MAJ KOSOVELOVA NOVEMBER.februar,maj IZLAŠKE LOKE,ZAEREZNIK ZGORNJI PRHOVEC DECEMBER,MAREC,JUNU STOPE DECEMBER, MAREC, JUNIJ JEVŠNIKOVA DECEMBER, MARBJJUNIJ RUDARSKA decbmbst, marec, JUNIJ NASELJENA ŠAHTU DECEMBER,MAREC,JUNIJ C. 15 APRILA DECEMBER,MAREC puNU ŠENTGOTARD, LIMOVCA, ZAPLANINA, HRASTNIK g BRIŠE, KOLOVRAT,OKROG ZABAVA,BREZNIK, KOSTREVNICA .RAVNE SMUČI DOL, L06PVIDR6I VRH NAD MLINŠAMl ŽVARULE NA BREGU EBERLOVA ZUPANČIČEVA PODKRAJ GLADEŽ ROVE Uj g N BORJE MEDIJA DOLGO BRDO ŽABČE KANDRŠE. TRATA VIDRGA ' PODVINE ZBORNE VINE GRAJSKA OKROGA RJEVA KOLON. KOPALIŠKA ČEMŠENIK ZGORNJI RAZBOR SPODNJIRAZBOR MLINŠE KOSOVELOVA SPODNJE IZLAKE (DO LOK PRI IZLAKAH) TIRNA, ROVIŠE KALCE SPODNE POCMNE PREČNA POT ZGORNJA POTOŠKA VAS PRAPREČE NAROF (IZLAKE PRI VIDMAR) OBRZIJA E TEDEN DOLENJA VAS DRUŽINA TRBOVELJSKA CESTA SELO (DO HRASTELJ) SELO LEVSTIKOVA VOJSKA C. 9. AVGUSTA \ / SPODNJE BREZJE (!Z OREHOVICE) SPODNJA POTOŠKA VAS ORLEK FAKINOVA PARTIZANSKA VRTNA PEČARJEVA CESTA ZMAGE X vrh nad čolni Sami ZGORNJE ČOLNIŠE ULICA TALCEV GASILSKA ULICA ŠKLEUDROVEC (DOBORIŠKA) SPODNE ČOLNIČE PREČNA, SP POŽARJE (KQBULE) KIDRIČEVA X \ š RAVENSKA VAS ZELENA TRAVA SPODNJE JESENOVO SPODNJE ZNOJILE ZAVINE SPODNJE ZA V/N E ZGORNJE RŽIŠE DOBERUEVO ZGORNJE BREZJE JELENK ŠEMNIK KRAČE KOTREDEŽ g N PRVOBORCEV SAVSKA KOLODVORSKA MARNOVA DOLENJA VAS (39-4-1) C. ZO JULIJA VIZGARJE ZALOKA,Z6.JESENCNO Z60R. ZNOJILE Tklendrcmsc GORENJA VAS,MALIK BOROVAK FARČNIKOVA KOLON. PREŠERNOVA PINTARJEVA CANKARJEV TRG VALVAZORJEVA (§OLE%~!'%AZPOrJUl ROVE Zagorski pleharji v Calelli - drugi polčas in ad acta Cene so cene, hmelj pa hmelj. »Naj vse skupaj stane kolikor hoče, žejni pa le ne bomo«, so že od nekdaj znane besede vseh, ki so se na kakršenkoli način sprehodili skozi pleharske vrste. Kljub groznim cenam pa je obveljalo tudi v katalonski pokrajini. Če pa bo kdaj kakšnega bralca slučajno zaneslo v te sredozemske kraje, naj samo za ilustracijo povem, da malo pivo stane okrog 200 pezet, to pa je, prednost treh nemških mark. V ponedeljek smo nastopili na prizorišču festivalskega dogajanja. Muzici-rarje je potekalo na planem, kljub dobremu vzdušju pa smo si vsi skupaj le bolj želeli nastopa pod glavnim šotorom, kjer se je vsak večer odvijalo glavno dogajanje. Prav zanimivo je, ko človek v nekako treh urah prestavi samega sebe od horizontalnega položaja na morski plaži do visoko ležečih predelov. To smo v praksi preizkusili zagorski plehaiji, ko smo se v zgodryih jutranjih urah odpravili v Andoro, cilj tega izleta pa je bil v prvi vrsti »šoping«. Andora je namreč samostojna republika na meji med Španijo in Francijo, po površini dosega nekako tretjino Slovenije, standard pa je tam vse prej kot le tretjinski del naše Slovenije. To, kar krasi visokoležečo Andoro (na skoraj tri tisoč metrih nadmorske višine), je neveijetno veliko število trgovin, predvsem tistih s tehničnim blagom, cvete pa tudi zimski, smučarski turizem. Zlasti zanimiva je bila pot iz Andore, sjj nas je večina imela občutek, da se vozimo po zaletni stezi v Planici, v sami ciljni ravnini pred moljem pa so si naši šofeiji avtobusov vzeli nekaj časa in nam demonstrirali vožnjo po katalonskih ulicah ter hkrati tudi tehniko, kdo večkrat zgreši pravo pot. Nam vs^j ni bilo dolgčas ... Če so nas že nastanili v prijetnem hotelu z odprtim bazenom na sredi, je bilo prav, da se gostitelju oddolžimo s krajšim promenadnim koncertom, ki pa je v sredo dopoldne prerasel v kar »ta pravi koncert«. Na vrhuncu vzdušja sta vodni krst doživela dva člana pleharske ekspedicije: novinar ali bolje rečeno že kar plehar Leko s trboveljskega Radia in plehar Mitja, sta oblečena, veijetno v uparju, da ne bosta mokra, poskakala v bazen. »Ta mala partija«, kot se v pleharskem žargonu reče manjši skupini, je nadaljevala glasbeno poslanstvo tudi v popoldanskih urah v smeri hotel - plaža in nazaj, ob vsem našem korakarju, ki je bil sicer bolj jazzovski kot koračniški, pa se ni našla nobena živa duša, ki bi ubogim, presušenim dušam namenila kakšen špricar. Kar se tega tiče, so Slovenci precej bolj usmiljenega srca. Bilo je Zanimivo in veselo. Pojasnila vodičke smo opremili s komentaiji in smehom. En izmed komentarjev na njene besede je bil naprimer tudi ta: Ko smo se peljali mimo kipa Krištofa Kolumba, ki stoji ob obali in je visok šestdeset metrov, s prstom pa kaže proti Ameriki, je povedala, da je njegov prst dolg en meter, takoj pa je prišel dodatek iz zadnjega dela avtobusa, češ če ima že prst tako velik, kako veliko je šele tisto tam spo... Petek, zadnji dan bivarja v Calelli in s tem tudi dolgo pričakovani koncert na osrednjem odru festivalskega prizorišča. Vsak nastop je bil do minute na-tai.ino odmerjen, a Zagorjani smo, ob začetku takoj začeli dvigovati tempera-, turo v dvorani. Občinstvo je na koncu s skandiranjem podaljšalo nastop za skoraj petnajst minut od predvidenih devetdeset. O tem, daje nadaljevanje trajalo do poznih jutrarjih ur, in da so tudi lokalni policisti izgubili vsako upanje, da bi nas odvrnili od poslavljanja od Calelle, verjetno ni potrebno izgubljati besed. Ob vsem, kar je tu zapisanega, pa je vsekakor treba povedati, da te vrstice nikakor ne bi nastale brez izdatne pomoči velikega števila sponzorjev. Na uspešnost gostovanja pa kaže tudi zahvala prireditelja za tako kakovosten nastop, ki ga na tem festivalu še niso imeli, z velikimi željami za ponovno snidenje v prihodnjem letu. HASTA EL ANO, QUE VIENE ... Borut Markošek Kratke iz Španije • Za pot v žepno državico Andoro, ki je pod francoskim pokroviteljstvom, so šoferji pomotoma izbrali najbolj strmo in ovinkasto cesto. Sredi poti so ugotovili, da so izbrali narobe. Nekdo pa je pripomnil: »Nič ne de, če je narobe, glavno je, da je lepo.« Vožnja je bila nepozabna, tehnična roba v Andori pa nekoliko cenejša, kot pri nas. • Največje povpraševanje v Španiji je bilo po slovenskih tolarjih. Slovenski zdomci, ki živijo v Nemčiji in so letovali v Calelli, so ugotavljali, da tako lepega samostojnega denarja Slovenci doslej še nismo imeli. Na črnem trgu smo prodajali tolarje v razmerju, ki ni bilo oderuško. • Katalonci so nam iz večera v večer boj zavidali naše slovensko osamosvajanje. Nekateri so se tudi razjokali od čustvenosti. Najbolj trpežne rame za jokajoče je imel gospod Lipec. • Iznajdljivi godbeniki so hitro odkrili, da se splača spogledovati z lepimi španskimi natakaricami, one pa, daje dobro imeti v bližini talentirane muzikante. Pod nekim šotorom so hitro našli skupni jezik: fantje so brezplačno igrali in privabljali goste, simpatične študentke pa so jim brezplačno točile pivo. Ni znano, kako je reagiral lastnik pivnice ... n.R. Od Litije do Čateža Devetega novembra letos seje odvijal že peti pohod po Levstikovi poti iz Litije do Čateža. Kljub raznim težavam, ki pestijo našo majhno deželo, sta organizatorja (Center interesnih dejavnosti mladih in List d.o.o.) iz Litije uspela zbrati dovolj sponzorjev, ki so tako ali drugače pripomogli k izvedbi pohoda. Ta na veselje vseh ljubiteljev hoje v naravo že postaja tradicionalen. Malo manj poučenim je treba povedati, da je ta pohod dolg okrog 25 kilometrov in poteka po poti, ki jo je opisal Fran Levstik v svojem delu Popotovanje iz Litije do Čateža in jo je sam na Martinovo tudi prehodil. Ravno zato organizator vztraja pri tem datumu. Čeprav bi bilo vreme pred kakšnim mesecem ali dvema zagotovo bolj prijazno, bi prireditvi to vzelo mnogo čara. Martinovo je namreč čas, ko mošt postane Tudi predsednik R Slovenije je bil med pohodniki mače pecivo. Motili so me gostinci, ki so pivo in vino vozili v zabojih, prodajali pa ga vsak po svoji zasoljeni ceni. Ob tem pa so zavoljo domačnosti pekli še kostanj in navijali glasbo, da jih ne bi kdo spregledal. Njihovo mesto zagotovo ni bilo na tem pohodu in morda bi jim morali to povedati tudi organizatorji ali pa kakšen inšpektor ... Pohodniki pred prvo kontrolno točko na Limbergu. vino in marsikje ob poti se je lahko dobil kakšen kozarček v pokušino. In če gre vsa pohvala organizatorjem za postrežbo na nadzornih točkah na Limbergu, v Moravčah in v Čatežu, kjer so čaj delili zastonj, moč pa je bilo dobiti tudi kakšno drugo okrepčilo in v Čatežu tudi dosti pristnih spominkov, je bila prisotnost raznih zasebnikov ob poti ponekod že prav moteča. Nisem proti domačinom, ki so ponujali domači mošt, medico, med in do- Bilo je res super. Kakorkoli že. Prireditev je uspela, k množični udeležbi je doprineslo tudi lepo vreme, svoje pa k pravemu vzdušju tudi vidni slovenski politiki: eni s svojo udeležbo, drugi pa s svojimi govori. Vsekakor se je Levstikova pot v petih letih razvila v množično prireditev, ki je ne bi smel zamuditi noben pravi ljubitelj hoje v naravo. Ttitart ta fntn- mr ttumIi^ii Ji POT KRČMAR ZVITO URAN SLANO PECIVO FRANI KAFKA GRŠKI bog NEBA v r ANTON PETJE FOSFOR -4- AFRlŠKl VELETOK NAJVEČJI JADRANSKI OTOK ZIHERL BORIS kuhalnik |M»Ma . _____ NA SMER OR AN Jt : PREBIVALEC SOMALIJE . JEZERO V tNADI iKvL .ATEŽ IDA REKA V ANCjLUl STAR NA-IIV ZA II: DELOVALCA VRVI 'NEBEŠKI SEL ODGOVORNI |________ UREDNIK J ime pLr. PRETEP PREMI = KANJE PO ZRAKU AMERIŠKA | PISATELJI: I CA NIN I ■ ŠTEFAN 2ARY G LAVNO mesto TOGA — SESTAVIL IN NARISAL-. KARLI DREME.L am.filmski IGRALEC (CARY) titanov SILIKAT PRIPADNIK ZENONOVl IDEALISTIČNE FILOZOF: SKE SOLE SVlSLl TONE KRALJ OSSIP 2ADKINE JEZERO V TURČIJI PAVLE GREGORC ZAMAH S SEKIRO DEL NE: raÄ PTIČ PEVEC RUSKO MESTO 08 REKI A NADIR TENKA MREŽASTA TKANINA BESEDNO LEPOTIČJE TIBETANSKO GOVEDO " RA7GRETOST JABOLKA SLOVENSKO OBMORSKO MESTO •CESTNA Železnica- CINCAR MOČNO poželenje MUSSOLINIJEV ZUNAHJ MINISTER 1 AVSTRIJSKI IGRALEC (RAOUL) 7M1KAVT ROMULOV BRAT / NEMŠKI manjSa filozof TEKOČA (G,E0RG) ZiOAK LADKO KOROŠEC KONOP ČEŠKI EK0; H0MIST ŠIK SLIKARKA KOBILCA VERSKI REFORMATOR (MARTIN) VRATI NA KONCU NJIVE VHOD V POSLOPJE CANKAR: JEVA ČRTICA KAVKAŠKO LJUDSTVO. DRŽAVA V AZIJI SICNENSKI ZGODOVINAR IN GEOGRAF (JOSIP) DVANAJST MESECEV VRSTA METULJA PRERAČUN: LJIVOST REŽISER BRATINA REŽISER .VESNE* (FRANTISEK) PREDMET POGOVORA TRINOG ČEŠKI PISATELJ (KAREL) smisel 7A LEPO FINSKO JEZERO FILMSKA IGRALKA EK8ERG NEMŠKI FILOZOF (IMMANUEL) NASELJE POD RAKIT. niško PLAN OTO SLOVENSKI SKLADA» TELO (KAROL) V v MENIČNO JAMSTVO REAUMUR ŽEBELJ 'ELO UMRLEGA ČLOVEKA Nagradna križanka Rešitev nagradne križanke pošljite do 10. 12. 1991 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 33, 61410 Zagorje ob Savi s pripisom »Nagradna križanka«. Upoštevali bomo le rešitve, ki bodo napisane na križanki Zasavca (fotokopij ne upoštevamo). Nagrade za križanko v 7. številki Zasavca: Vrednostni bon v višini1 1.000,00 SLT Torta - Hribar Tatjana, Vače Pralni prašek - TKI Hrastnik Polletna naročnina na časopis Zasavc Majica Zasavca Izžrebanci nagradne križanke iz 6. številke Zasavca: 1. Vrednostni bon - Trgovina Tonca Trbovlje: Alenka OBERČKAL, Trg revolucije 4, 61420 Trbovlje 2. Paket TKI Hrastnik: Simona SENICA, Partizanska 38, 61431 Dol pri Hrastniku 3. Torta - hribar Tatjana, Vače: Jana TROŠT, Kovinarsko naselje 1, 61420 Trbovlje 4. Polletna naročnina za časopis Zasavc VUU KAVŠEK, Podvine 44, 61410 Zagorje 5. Mgjica Zasavca: Betka VIČIČ, Ul. talcev 36, Zagorje Pravilna rešitev prejšnje križanke: (vodoravno) LITIJA, AKRA, DEKOR, LAIK, BOGENŠPERK, VG, LO, GIS, LOS, CIGARA, BM, NIŠ, A. ADULAR, AIR, HOTEL, PRAVDAR, HA, OTA-RU, AIDA, ELAN, PARIS, JESIHAR, IDA, OST, ČLOVEK, ANITA, MAORI, CA-RAR, INES, ANU, CAJNE, PRAVO, GIPS AN JE, NAROČAJ, EV, DARDANELE, AS, EDO, ORNITOLOG, TAVČAR, IVANO, ETA, OKTANA, DAKAR, KOG V zagorskih vrtcih so vzgojiteljice polne idej, iščejo nove prijeme, koristne igre in zaposlitve otrok, izvirne materiale in neizhojene poti. Pojdite z nami preko teh vrstic in izvedeli boste marsikaj: - Kako se lička koruza, so otroci preizkusili pri Drvarjevih v Zagorju in Andrejačevih v Vinah. Na obeh kmetijah so gostoljubni domačini malim gostom postregli z domačim kruhom in sladkim jabolčnikom. Pri Čopovih v Podkumu pa so malčki pomagali pobirati sadje in kostanj. - Kostanj, ki so ga otroci nabrali v Podkumu in na Prvinah, je z veliko slastjo končal v mladih želodcih na posebnem kostanjevem pikniku, ki se je odvijal na dvorišču pred vrtcem. Dišalo je do devete ulice in desete hiše. - Jesen je in vreme ni posebno prijazno, otroci pa so kljub temu polni želje po gibanju! In tako odhajajo malčki po skupinah v Medijske Toplice, kjer se v pokritem bazenu dodobra razmigajo in načofo-tajo. - Dodajmo napisanemu še naslednje dejavnosti zagorskih vrtcev: učenje nemščine in angleščine, poučno potepanje po Rožanče-vem posestvu v Kolovratu, obisk živalskega vrta v Ljubljani, učenje prvih plesnih korakov pod vodstvom plesnega studia Eureka iz Ljubljane ... - Vsako leto je za otroke veliko doživetje novoletni Miš-maš v Delavskem domu. Tudi letos bo in če boste pomagali, se bomo spet imeli lepo. DPM pa z veliko vnemo pripravlja novoletni program za naj-mlajše. Pri tem se zaveda, da za naj mlajše obiskovalce prireditve tudi najboljše ni dovolj dobro. Zapleteno, kajne? Če kdo še vedno misli, da se vrtec zapira med štiri stene, se moti. O tem govorijo gornje vrstice, zato smo jih tudi zapisali. H.Č. Trboveljski župan se je pogovarjal z otroki Predsednik občinske skupščine Trbovlje Franc Minardi se je 14. oktobra že drugič srečal s Solarji in nekaterimi učitelji trboveljskih šol. Na srečanju so govorili o ekologiji, o izboljšavah v prometu, čiščenju krgja, urejenosti in vzdrževanju otroških igrišč, pa še o marsičem drugem. Predsednik izvršnega sveta Franc Beravs je navzoče seznanil o poteku priključevanja večjih stanovanjskih blokov in šol na toplovodno ogrevanje, o postavitvi semaforja pri tržnici, o bolj kulturnem odnosu do raznih otroških igrišč, načrtujejo pa tudi uvedbo kolesarske steze na stari cesti ter komunalne redarje. T.L. Z glasbeno šolo v Cankarjev dom V torek, 29. oktobra, smo se učenci glasbene šole Hrastnik odpeljali v Ljubljano. Obiskali smo Canka^ev dom. Ko sem prišel v Gallusovo dvorano, sem bil zelo presenečen nad rjeno velikostjo. Sedel sem blizu orgel. Preden seje predstava začela, je komentator Marko Letonja povabil na oder Alda Kumarja, avtorja Istrske suite. Skupni sta nam zapela istrsko pesem. Po tem uvodu je pričel orkester slovenske fll-taamnty* z matinejo. Zaigrali so nam treh skladateljev: Alda Kumarja, Carla Maria von Webra in Sergeia Prokofjeva. Matinejo je vodil Marko Letonja, ki je tudi dirigiral. Solist je bil Jure Jenko, klarinetist. Vse odlično odigrane skladbe smo nagradili z močnim aplavzom, za kar se nam je g. Marko Letonja zahvalil še z eno skadbo. Iztok Klančar Pravopisni nesporazum Dekleta 8. razreda z Dola, ki so raziskovala rabo Slovenskega pravopisa po zasavskih pisarnah, so bila s svojimi vprašarji zelo previdna. Ena pa le ni bila dovoj natančna: »Imate pri vas, prosim, pravopis?« »Pomota. Tu je pisarna, ne - krji-gama.« Pokaži, kaj znaš Zveza prijateljev mladine in Zveza kulturnih organizacij Trbovlje sta 19. oktobra v gledališki dvorani Delavskega doma Trbovlje pripravila zelo zanimivo prireditev Pokaži kgj znaš. Že na avdicijo za to prireditev, ki je potekala teden dni prej, se je prijavilo neverjetno veliko kandidatov, okoli 150. Ngjboljši na tekmovanju so prejeli razne nagrade, predvsem v knjižni obliki. T.L. Anketa o Zasavcu Sredi novembra smo dolski šolarji izvedli anketo o priljubljenosti Zasavca. Anketirali smo 90 bralcev, in sicer 54 žensk in 36 moških. Njihova starost se je gibala: 12 bralcev od 8. do 14. leta, 6 bralcev od 16. do 21. leta in 73 od 22. do 70. leta. Od tega jih je 13 imelo osnovnošolsko izobrazbo, 49 S, 6 VŠ, 13 dijakov in 4 upokojenci. Anketiranci so bili z Dola (42) in okolice. Zastavili smo šest vprašanj: 1. Splošna ocena Zasavca SLAB - 3, DOBER - 69, ZELO DOBER - 18. 2. BEREJO GA: REDNO - 26. VČASIH-64. 3. NAJRAJE PREBIRAJO reportaže o zasavski politiki, športu in razne rubrike. 4. Med novinarji so največkrat omenili: Marka Planinca, Fanči Moljk, Staneta Šterbucla, Bogdana Baroviča, Aleša Guliča in Romana Rozino. 5. Pri Zasavcu jih NAJBOLJ MOTI to, da novice niso sveže. Ljudje jih zvedo že po radiu. Časopis izhgja v predolgih presledkih, premalo je zabavnih utrinkov, preveč politike, slaba tehnična kakovost časopisa (tiskarske napake, droben tisk). Preveč razmetane reklame, slab papir, premalo je povedanega o posameznih krajevnih skupnostih. Moti jih tudi, da se novinarji ne podpisujejo s polnim imenom. Nekaterim ni všeč naslovnica. Drugim se zdi predrag itd. 6. PREDLAGALI so več utrinkov o glasbi, več prostora za mladino, o modi, več nagradnih iger (te ngj bodo bogatejše), razne gospodinjske nasvete, rubriko o poslovanju podjetij, spored radia in televizije, več o življenju v Zasavju, več intervjujev, anket, raznih zanimivosti. Članice novinarskega krotita OŠ Dol pri Hrastniku Le kaj delata? Odgovore poSljite uredništvu Zasavca. Foto: Branko Klančar Gostišče te!., fax.: (061) 733 040 prenočišča MAČEK Gostišče Maček v Šentgotardu vas vabi, da proslavite uspešno poslovno leto in se poslovite od svojih poslovnih partnerjev, ter z njimi dočakate novo leto v našem gostišču. Pripravljeni smo vam organizirati različna srečanja, zabave zaključka leta, organiziramo tudi silvestrovanje in novoletni ples. TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO ODPRLI SMO NOVO TRGOVINO Z VSEMI VRSTAMI: -TALNIH OBLOG (parketi, itisoni, tapisomi, plastificiram plule iz uvoza, stenske plute, ladijski podi, vinflex podi, topli podi in se...) -BARVE, LAKI, ČISTILA -PRALNI PRAŠKI -TAPETE VSEH VRST ZA VAS OPRAVLJAMO TUDI STORITVE: PARKETARSKA IN TLA KARS K A DELA NOV PROGRAM, IZREDNA KVALITETA, UGODNE CENE, PRODAJAMO TUDI NA KREDIT! VSE TO IN ŠE MNOGO VEČ V NOVI TRGOVINI TAPI d.o.o. KISOVEC, NASELJE NA ŠAHTU 31, TEL. (0601) 71 827 TRGOVINA JE ODPRTA NON- STOP OD 7-19 URE, OB SOBOTAH PA OD 7-12 URE. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH LAHKO POKLIČETE NA DOM TEL.. (0601) 73 705. V prodajalni Čvek na Dolu pri Hrastniku, Pod hribom 1, dobite pod ugodnimi pogoji športno opremo, vse za šolo, zanimive tekstilne unikatne izdelke, kavbojke, darila za vsako priložnost in vsak žep. Posebna ponudba: razprodaja čevljev. Vabimo vas na ogled razstav. Graditelji, pozor: v Čveku lahko uredite vse okrog stanovanjske zadruge. i | PROGRAM PROIZVODNJE SESTAVNIH DELOV ZA PC RAČUNALNIKE -napajalne enote -grafične kartice -tipkovnice § -vhodno/izhodne kartice 1 -ohišja za računalnike -IDE kontrolerji -ARC-NET KARTICE Postaje in mostovi Mostovi sodijo med najbolj drzne stvaritve človekovega duha še iz preteklosti. »Saj so strme skale obale, med katerimi teče reka, izziv za človeka, da bi razpel čezrye lok mostu. Pra-simbol mostu je znamenje uparya v prihodnosti; da se namreč nepopolnost stvari in okoliščin more premagati s človeškim sodelovanjem«, je zapisal A. Rosenberg. Ta misel nag bo izhodišče razmišljanja o tem, kako potrebnost mostu spoznaš šele, ko ga odnese voda Tehniška dediščina predstavlja del kulturne dediščine, saj priča o razvoju tehniške kulture in ohranja spomin na pomembne dosežke tega razvoja. Mnogo tega, kar bi mogli šteti za dediščino, je v zadnjem času ogroženo zaradi procesov staranja, delovanja erozije, dogodkov in odločitev odgovornih ljudi. Vse sklicevanje na pomembnost dediščine in dolžnosti vseh nas za varovanje in vzdrževanje pa ostane brez pomena, če je škoda že narejena. Govorim o visečem mostu v Renk ah, zrušenem v narasli reki Savi v noči na virugi november 1990. Pobudnik gradnje mostu, Franc Šuštar, je ob tem razmišljal tudi o prihodnosti krajev in možnostih za razvoj turizma in planinstva. Tako naj bi po pričevanju domačinov obstajala tudi njegova ideja o gradnji vzpenjače na bližnjo razgledno točko. O tem priča tale zapis v Zasavskem tedniku julija 1957: »Renke, majhna zasavska vas, ki ide tik pod strmim, hribovitim svetom v soteski Save, na skrajnem robu zagorske komune, so bile zadnjo nedeljo kmalu na nogah. Seveda: pred slavnostno otvoritvijo novega visečega mostu čez Savo je bilo treba opraviti še marsikatero drobno stvar, da bi bito ob napovedani uri res vse tako, kot se spodobi za praznik, kakršen je bil ta. Ves most je bil okrašen z zastavami in živobarvnimi trakovi, ljudje pa niso pozabili tudi svoje »cicice - helikopter 13«, ki jih je lep čas prevažala preko razpenjene reke, mnoge trepetajoče v strahu, da se jim kaj ne pripeti Danes se za vedno poslavljajo od nje. Novi most jih bo povezoval s svetom ob vsaki uri... Renke in z njimi vred prebivalci Polšnika ter drugih tamkajšnjih zaselkov imajo svoj težko pričakovani most. Zdaj pa. si domačini in ostali že- lijo še nekoliko prikupnejše železniško postajališče, saj stari vagon, ki stoji tam danes, že dolgo ne ustreza več in je predmet najrazličnejših dovtipov.« Odločitev o ponovni postavitvi mostu ostaja med okoličani neomajana, saj le-ti najbolj občutijo pretrgano prometno povezavo z bližnjo in daljno okolico. Objekt je zadostoval dostopu RENKE __________ most nad reko Savo do železniške postaje, bil je urbanistična povezava dveh občin in izhodiščna točka za Zasavsko goro in Ostrež. Posebnega pomena je bil v požarni varnosti in civilni zaščiti, saj sia na levem bregu reke dve domačiji brez ustrezne cestne povezave, že večkrat pa je na soncu izpostavljenem pobočju prišlo do vžiga. Poleg vrednosti komunikacije je most pomenil še pomembno likovno kvaliteto in identiteto kraja in okolice navkljub slabi ohranjenosti. Izvršni svet Občine Litija je naročil izdelavo idejnega projekta v dveh inačicah: prva je armirano-betonski most preko treh poij in druga viseči jekleni -podoben nekdanjemu mostu. Znana je odločitev IS Litija za - viseči most, podoben zrušenemu, a s poudarkom pri oblikovanju nekaterih podrobnosti in členov konstrukcije ter ureditvi okolice. Kljub temu, da je večini krajanom največja želja ta, da bo most v bližnji prihodnosti vendarle zgrajen, pa smo se nekateri od njih zavzemali za ponovitev prejšnje oblike t.i. »viseče brvi«. V spominu večine je podoba mostu ohranjena kot posebnost kraja Renke in tega dela Zasavja ter obenem kot nemotečega elementa sredi dokaj neokrnjene narave. Tega gotovo ne moremo trditi za številen niz masivnih armirano-betonskih cestnih mostov vzdolž reke Save, ki grobo posegajo v podobo Zasavja in ga kosajo na odseke med posameznimi občinami. Kljub temu, da je ta način premoščai\ja reke razumljiv in nujen, bi bilo treba več pozornosti nameniti vsaj oblikovanju maloštevilnih podrobnosti, na primer ograje, razsvetljave, tlakov. Odklonilno stališče Železniškega gospodarstva Ljubljana do obnovitve nekdanjega postajališča Renke (ki je seveda odvisno od obnove mostu) je razumljivo predvsem zaradi majhnega števila potnikov, kot omenjajo v svoji obrazložitvi. Pristojni na ŽG Ljubljana omenjajo tudi potrebnost gradnje peronov, podhoda in ureditve postajališča že nekaj let, vrednost del pa ocenjujejo z ekstremno vsoto deset milijonov dinarjev (podatek iz aprila 91). Glede na dosedanja vlaganja bi sedanji postajni objekt, nekdaj potniški vagon, lahko mirno uvrstili med zaščitene muzejske eksponate, saj je le-ta identična ohranjena priča povojnega obdobja in tudi razvoja do današnjih dni. Mislim, da je podoba zelo izvirna glede na vlogo in prilagojena danemu okolju ter kot taka zasluži, da se jo ohrani v nespremenjeni obliki. Realno gledano je potrebna le posodobitev notranjosti, manjša obnova lesene fasadne obloge ter gradnja peronov in morebitnega podhoda za varnejši dostop nanje. Postavitev nekakšnega kontejnerja za nadomestitev obstoječega objekta bi bila banalna in neumestna s stališča varstva naravne in kulturne krajine. Tekst in foto: Joca Jamšek Pilot spet bruc Foto: Branko Klančar »Šolal sem se na Letalski vojaški akademiji v Zadru. Vpisal sem se že v 4. letnik in pripravljal sem diplomsko nalogo, ki bi jo zagovarjal v januarju. Iz znanih razlogov smo akademijo zapustili in ostali brez potrdil o štirih letih šolanja, Sedaj sem bruc Fakultete za strojništvo,« pravi 22-letni Franko Jesenšek iz Hrastnika. Prijatelji, znanci, pa tudi tisti Hrastničani, ki Franka le poznajo, so s simpatijami in ponosom spremljali njegovo šolanje. Na letalski akademiji je bil vsa leta najboljši v razredu. Njegove ocene so se vrtele okrog 9,30. Občudovali so ga tudi fantje, ki sanjajo o vznemirljivih višinah nad oblaki, o bajni hitrosti. Franko ima za seboj že 280 ur letenja. Ste imeli ob odhodu ii Pulja povezavo s slovensko vlado? Na Ministrstvu za obrambo so nam svetovali, naj opravimo čimveč obveznosti, potem pa pravočasno odidemo. Si pričakoval, da bodo sa vami poslali dokumentacijo? Ne, še sreča, da nas niso ovirali pri odhodu. Pričakovali pa smo, da nam bodo na oddelku za šolstvo pri obrambnem ministrstvu Slovenije nadomestili to, kar nam je odvzela JA. Po Ljubljani smo hodili od enega do drugega, sestankovali in končno spoznali, da iz te moke ne bo kruha. Vsi skupaj smo varno pristali v prvem letniku Fakultete za strojništvo - kot bruci. Če se stvari ne bodo uredile. Še imate upanje? Še največ upanja nam daje izjava dekana Fakultete za strojništvo, da bo zadeva urejena do januarja, ko se začnejo izpiti. To bi nam veliko pomenilo, saj bi hitreje napredovali. Dr. Peter Novak, dekan Fakultete za strojništvo v Ljubljani: »Osebno sem se zavzel za ta problem. Takoj ko bom dobil naslov nove lokacije Letalske akademije v Rajlovcu, bom kot dekan zahteval od predstojnika akademije, da dostavi dokumente o njihovem študiju. Ugled fakultete ne dovoljuje, da bi zadostovale že njihove besede o opravljenih izpitih. Do takrat pa bodo gojenci zasilno v prvem letniku -toliko, da ohranijo status Študenta.« Boš vpisal v tretjem semestru višjo letalsko smer za pilote ali letalske mehanike? Lahko bi oboje, toda pojavil se je problem: brez naleta ni mogoče končati te smeri, denaija za letenje, ura stane 150 mark, pa kljub štipendiji nimam. Skupaj to znese 300.000 mark. Ob tem pa imam nalet že opravljen - 100 ur v simulatorju in 180 ur čistega letenja -spet brez dokazov. Imaš občutek, da vam kdo ne zaupa? Niti ne. Imel pa sem nelagoden občutek, ko sem moral podpisati vladni dokument o lojalnosti. Svojo lojalnost seih dokazal, takrat ko sem pokopal življenjsko priložnost... Kako ste se razumeli s kolegi v Pulju? Dobro. Po napadu na Slovenijo so nam izražali nestrinjanje s politiko vojaškega vrha. Takega mnenja je bila tudi večina njihovih staršev. Ekstremnih posameznikov je bilo zanemarljivo malo. Franko Jesenšek je simpatičen 22-letni fant: sproščen, iskriv, duhovit, skromen, vendar samozavesten. Degradacija ga ni načela. V svoji sobi hrastniške stolpnice, kjer se pogovarjava, ga obkrožajo številne letalske makete. Včasih je treniral plavanje in mama Manči zakliče iz kuhinje, da je zdaj na fakulteti demonstrator pri urah plavanja. Pri študiju bo potreboval računalnik, zato bo prodal dyano, ki ni tako potrebna. Štiri leta študija je torej šlo v nič. Imaš poleg priznanja izpitov v mislih še kakšno drugo rešitev za vaše težave? Mogoče gledam sebično, vendar skušam biti racionalen. Takšno šolanje je izredno drago. Pametno bi postopali, če bi nas izšolali do konca. Če se bodo šele čez leta spomnili, da bi bilo dobro imeti nekaj mladih letalcev, bo to še veliko dražje... Torej vidiš pred sabo temo? Sploh ne. Nekaj časa smo doma res imeli norišnico. Jezilo me je, ker so me vsi obravnavali kot bolnika, čeprav vem, da so mi želeli pomagati. Nato pa sem se zbral in presojal razmere. Tudi pri letenju smo morali znati oceniti položaj in se mu prilagoditi. Navsezadnje me strojništvo zanima. Znanje, ki ga bom pridobil pa mi bo pomagalo uresničiti žeho po letenju. O tem sem prepričan. Zal mi je mlajših kolegov, ki še kar naprej sanjajo o letenju in se ne morejo sprijazniti z resničnostjo. Upam, da se bodo kmalu znašli. Vseeno pa smo največji problem štirje gojenci četrtega letnika, za nas bi se z dobro voljo lahko našla rešitev. Najbrž res, saj ljudje o Frankovih težavah menijo, da so prava sramota za tiste, ki jih ne znajo ali nočejo rešiti, da mečemo denar skozi okno, da tudi v naši mladi državi odločamo nerazumno, da imajo vmes svoje prste birokrati. Za birokratske mline pa vemo, da meljejo počasi, četudi gre za usode mladih ljudi. Fanti Moljk Božička in Dedka Mraza si boste lahko naročili na dom. Prirejate domačo zabavo in bi jo radi popestrilLNič Pokličite ZASAVCA, si naročite zgoraj omenjenega gosj. ali tovariša in otrokom, prijateljem itn. bo prišel podariti darila. Prirejate zabavo v podjetju? Zakaj ne bi sodelavcem majhna darila podaril zanimiv gost z brado. : : : : : Prirejate im Morate vedn timno zabavo z ljubico? o podariti svoje darilce sami? . —. ~ Vtv —.:: rta. vV. /tj rlv — ts)6 IbSfet däisfes&sXs ■i« Zasavčev Božiček in Zasavcev Dedek Mraz vam bosta na razpolago sKupaj s narmonlKar in po želji tudi fotografom od 20. decembra dalje. Pa še nekaj: če vas bo v predbožični in' prednovoletni naglici prehitel čas, boste lahko naročili tudi darila.ki jih bo mož z brado p kar v svojem košu. olago skupaj s harmonikarjem : če vas bo v predbožični in arila.ki jih bo mož z brado prinesel RUGA Vmesecu oktobru smo na Izlakah (poleg trgovine Ajda) odprli prodajalno, v kateri vam nudimo: - žensko, moško in otroško obutev - usnjeno galanterijo - nogavice - zaščitno obutev mladinska kniiga knjigarna in papirnica 61410 zagorje ob savi cesta zmage 27 tel. (0601) 61-061. 62-381 fax. (0601)61-832 NOVE TEHNOLOGIJE ZA NOVE ČASE! knjige za otroke in mladino, leposlovje, priročniki, učbeniki, strokovne knjige, hišni in poslovni računalniki, komunikacijska tehnologija, birotchnična oprema in pribor, zabavna elektronika, pisarniški material, šolske potrebščine darila,... NAKUP PRI NAS JE DOBRA ODLOČITEV! Omogočamo plačilo na obroke, pri gotovinskem plačilu nad 1.000,00 SLTpa zagotavljamo 10 odstotkov popusta. Obiščite nas, ne bo vam žal.. ODPRTO: ponedeljek - petek: 8.00 -18.00 sobota 8.00 -12.00 MESARSTVO TEREZIJA TREBUŠAK LAZAR - Novi dom 88, TLbovtic Ugodna, ponudba lastnih, proizvodov: krvavice, Jetmice, pečenice, kotne in domače prekajene klobase. OdbpÄiraühnd. <&a®: 7.00 - 12.00 itorcJk, eur-edla, čdhr1Le^pla.öila jma otbrolse. odpiralni Cas: 8.00 - 12.00 in 16.00 - 19.00. PRIDITE. SKUŠAM BOMO USTREČI vašim Želuam. tel/fanKGxB© 1/21 -©15 e o e e o o e o OOOO vi'.' 5» M "ORALI SMO LEDINO" Sandi Češko je danes direktor zagorske Orie. Pričel je kot mladinski funkcionar v občinski in republiški organizaciji, pot ga je zanesla tudi v Beograd. Politologijo je diplomiral na ljubljanski FSPN. Potem, ko ga niso izvolili za predsednika jugoslovanske mladine, je zapustil profesionalno politiko in se zaposlil v Mikrohitu. Od tam pa je prišel v Orio. Kako se iz politika preleviš v managerja? Niti ne tako težko. Tudi v politiki smo se precej ukvarjali z gospodarstvom. V mladinski organizaciji smo bili tisti, ki smo pričeli z drugačnim zaposlovanjem, pre-struktuiranjem gospodarstva itn. Bili smo pobudniki malih produkcijskih enot. Tako smo v Zagorju že leta 1986 nameravali ustanoviti prvo takšno družbeno podjetje, ki je kasneje zraslo v Ljubljani - Mikrohit. Vse izkušnje iz politike, kjer moraš znati predvidevati dogodke in gledati naprej, upoštevati psihologijo, pridejo prav v podjetništvu. V podjetništvu je pravzaprav prava šala predvidevati stvari in se izogibati hudim zadevam, v nasprotju s politiko, kjer so igre precej bolj umazane. Pri Mikrohitu ste imeli v Zasavju težave, Orio pa ste vseeno spravili na noge... Tudi pri nameravani ustanovitvi Mikrohita smo imeli podporo, predvsem pri tedanjem predsedniku IS Vladu Kojniku. Kasneje pa so se pričela podtikanja, da se gremo privatizem, kapitalizem itn. Dve leti kasneje smo kljub nasprotovanjem ustanovili Orio. Ob prvi računalniški šoli so nas politiki ignorirali, na otvoritvi pa so se čez pol leta pojavili v polnem številu. Seveda, saj je firmo odprl Milan Kučan. In kar naenkrat jih je bilo veliko zaslužnih, dase ideje mladih uresničujejo.Pravzaprav nam je Milan Kučan takrat zaščitil hrbet pred še večjimi podtikanji v našem okolju. Politični botri ponavadi prispevajo k bolj kilavem detetu, Oria pa je zrasla v uspešno firmo. Mi smo povabili Kučana zato, da smo pokazali, kje je revirska politika. Predsednik je prvič odprl firmo z enim zaposlenim. Nismo ga povabili zato, da bi nam uredil kakšen posel, ali dal opremo, karkoli mimo trga. Od nikogar nismo ničesar dobili, razen dobre volje Nandeta Razborška, ki nam je omogočil, da smo v garderobi pričeli z dejavnostjo in mu zagrenili življenje, ker smo mu totalno zasedli telefonsko linijo. Kaj pa kredit razvojnega sklada? Čez pol leta smo kandidirali za sredstva in razvojnega sklada republike Slovenije. Dobili smo ga. Takrat je bil ugoden, vendar vsebuje devizno klavzulo in neugodne obrestne mere. Tako je to najbolj neugoden kredit, ki smo ga kdajkoli najeli. Oria je vzpodbujala razvoj podjetništva v Zagorju in Zasavju. Ste naredili dovolj? V začetku smo pomagali pri ustanavljanju podobnih podjetij od Slovenskih Konjic, Krškega do Zasavja. Veliko kolegov je iskalo informacije. Kasneje pa je postala to ena naših dejavnosti. V zadnjem času Slovenci poznajo Orio predvsem po dobrih reklamah. Kaj je danes Oria? V zadnjem času doživljamo pravo eksplozijo. To nam morda celo škodi, saj bi bil mirnejši razvoj bolj zdrav. Oria je še vedno skupina navdušencev, ki pa ima na voljo sredstva. Ta so na razpolago vsem, ki želijo ustvarjati, imajo podjetniške načrte, ideje. Smo odprti. Ukvarjamo se z eno najdonosnejših dejavnosti danes, računalniškim inženiringom, poleg tega pa še s finančnim inženiringom, uvozom in izvozom ter svetovanjem. Iščemo ljudi, ki so sposobni izvajati posamezne projekte, lahko jim ponudimo našo infrastrukturo, tudi blagovno znamko. Mi že od začetka nismo razumeli računalništva le kot trgovino, prodajo računalnikov, ampak je bila to za nas kompletna ponudba. Prodajo samih računalnikov prepuščamo dealerjem. Zanimivo je, da smo si ime najprej ustvarili v Ljubljani in drugih okoljih, nazadnje so nas priznali tudi doma. Kakšno je sodelovanje z domačimi firmami? Doma smo vedno skušali iskati vezi,ki so pripeljale do partnerstva. Tako smo nekatere posle prepustili hišam, ki to bolje obvladajo. Z njimi potem skupaj nastopamo na trgu. Npr. z Zapisom, Tehtnico Železniki, Abanko, Mladinsko knjigo itn. Oria je v narekovajih veliko podjetje,če upoštevamo,koliko partnerjev imamo. Danes je važno, da si visoko specializiran na svojem področju in da se znaš povezovati. Oria in Wearnes? Smo kot muha in slon. Wearnes je ena večjih multina-cionalnih korporacij v svetu in ena največjih v Singapurju. Z njim skušamo doseči drugačno tesno sodelovanje. Tako plačujemo računalnike v trdi valuti le do določene višine. Če prodajo povečamo nad to mejo, Wearnes kupuje slovensko robo. Ponujamo jim slovensko vino,izdelke Stola iz kamnika,predvsem pa je zanimiv turizem.Wearnes namerava postaviti v ljubljanski brezcarinski coni skladišče, iz katerega bo šla roba v Italijo, Avstrijo, Švico, Madžarsko in bližnje države. Tudi to je priložnost za Orio. Wearnes seje za to odločil zaradi tega, ker zaupa ekipi v Orii in Sloveniji. Singapurci primerjajo Slovence z Nemci po natančnosti in kvaliteti in s Kitajci po delavnosti. Kakšen je tvoj način vodenja podjetja? Oria je v prehodu iz enega načina organizacije v drug. Doslej smo vedno delali skupno, kolektivno,vedno v stikih. Podjetje postaja večje, treba bo pričeti delati drugače. Bistveno za takšno firmo je to, da posamezniki prevzemajo popolno odgovornost za delo, ki ga opravljajo. Koliko te rešujejo dore zveze v jugoslovanskem prostoru? Letos smo dolgo časa uspešno delali na tem tržišču, dokler se seveda ni povsem zaprlo. Precej tudi zaradi znanstev. Nasploh je danes pri poslih vse bolj važen osebni ugled tistega, s katerim sodeluješ. Važna je poslovnost, korektnost, saj danes ni mehanizmov, s katerimi bi se zavaroval pred prevarami. Tudi za Slovenijo to velja. Se Oria res seli v Ljubljano? Najprej je bilo razmišljanje o tem bolj opozorilo sedanji oblastni garnituri v občini, ki ni ničesar storila, da bo Oria uspela dobiti ustrezne prostore za svojo dejavnost. Drugi dejavnik je telefonija.Tä je v Zasavju katastrofalna,krimi-nalna.Zaradi slabe telefonije ogromno izgubljamo. Firme izgubijo voljo, ko nas kličejo na naše štiri linije, v kratkem naj bi dobili še dve, in marsikdaj zveze sploh ne dobijo. Še bolj pa je pomembno to, da v Zasavju na žalost ni pravega kadra. V Zasavju na primer težko dobiš za delo tehnika, drago ga moraš plačati. V Ljubljani pa dobiš za pol manj denarja za enako delo inženirja. V Ljubljano bomo preselili vodstvo, komercialo, ne bi pa želeli povsem zapustiti Zagorja, Zasavja. Tu imamo precej dobre poslovne stike s podjetji in ljudmi. Vsekakor pa bo v začetku naslednjega leta del Orie v Ljubljani. Marko Planinc Foto:Tomo Brezovar Delavskega doma v Hrastniku Dobimo se v petek, 29. novembra ob 18. uri. m A š ^ Č) p 4x :j Ö: Nastja in Sandra Manekenska modna skupina Tanye Kenda iz Ljubljane Play On Bogdan Barovič Program: predstavitev novih kaset Nastje in Sandre ter ansambla Play On, manekenska revija izdelkov: erotično perilo Tanye Kenda, usnjeni izdelki Kokalj, klobuki butika Lučka, večerne obleke Duši Ljubljana in obleke Severine Trošt - Šprogar. Zakaj torej ne v petek, 29.novembra, ob 18. uri v hrastniški delavski dom? Pridite v dobro družbo, 2Zl4,riraj mo skupaj. isše Mestna renta Prave mestne rente v Sloveniji pravzaprav ne poznamo. To je na Zahodu dajatev, ki obdavčuje posebej ugoden položaj nepremičnin v ožjih mestnih središčih ali na posebej ugodnih lokacijah. Nekaj podobnega kot to pa je nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, ki pa v večini slovenskih občin nikoli ni predstavljalo instrumenta občinske politike razvoja prostora (izjema je občina Krško, kjer bi se lahko zgledovala predvsem Ljubljana in Maribo-r), szy za to ni bilo niti interesa, niti potrebe. Slednja pa je vse večja od lanskoletne davčne reforme, ko je bila občinam odvzeta možnost vodenja davčne politike prek davkov na različne vrste dohodkov državljanov. Ob sicer drugačnih (manj obsežnih) nalogah občin v drugih evropskih državah mestna renta skupaj z davki od premoženja in davki na promet nepremičnin predstavlja od 30 % do 60 % občinskih proračunov, pri nas pa je ta delež prav majhen. Samo nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč predstavlja npr. na Vrhniki le 0,03 % občinskega proračuna, v Ljubljani Center npr. 5,2 %, v Krškem,' ki je velika izjema pa kar 44,5 %. V Hrastniku je ta delež 6 %, v Trbovljah 3,8 % in v Zagorju 2,35 %. Zanimiva pa je porazdelitev obremenitev. V Trbovljah plačajo 72 % tega nadomestila pravne osebe in drugo državljani, v Zagorju je delež pravnih oseb 69 %, v Hrastniku pa kar 100 %. Pri teh deležih so si občine v Sloveniji zelo različne, saj se primer Hrastnika ponavlja še v Dravogradu, Grosupljem, Idriji, Vrhniki itd., v Kočevju in Ribnici pa so pravne osebe sploh oproščene plačila nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, čeprav imajo tam celo tovarne prav v centru mesta. Nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč bo v času enega ali dveh let tudi v Sloveniji spremenjeno v pravo mestno rento, kjer davčni zavezanci ne bodo več v različnih položajih glede na dejavnost, ki jo opravljajo, temveč bo zanimivejši prostor npr. v mestnih središčih pač treba plačati, če boš hotel biti tam. Mnoge slovenske občine bi lahko izkoristile že obstoječo zakonodajo za ustreznejše usmerjanje uporabe prostora. Ne z administrativnimi predpisi, temveč z davčno vabo. Zasavski izvoz ogrožen Do zaključka redakcije za to številko nismo utegnili kaj dosti zvedeti o tem, kako naša domača podjetja skušajo kljub omejitvam nadaljevati z izvoznimi posti. V Steklarni in izlaškem Elektroelementu so nam povedati, da so z nekaterimi nemškimi kupci že dosegli soglasje o tem, da bodo carinske stroške prevzeti v celoti, največ kupcev pa predlaga, naj bi vsaka stran poravnala polovico izdatkov. To bo sicer za nekaj odstotkov podražilo steklo in elektroele-mentove izdelke, toda vsaj kolikor toliko nemoteno prodajo so si s tem le zagotovili. V hrastniškem Sijaju so začasno prenehati izvažati v Nemčijo, lahko pa da so v tem času že dosegli soglasje s svojimi nemškimi kupci o poravnavanju carinskih stroškov. V zagorski Lisci so se za izvozne potrebe odločili povsem normalno delati vsaj do konca tega meseca, v vmesnem času pa sevniško vodstvo podjetja skuša ugotoviti skupaj z vsemi tujimi odjemalci v Evropski skupnosti, kakšni so njihovi predlogi glede nadaljnjih poslovnih stikov. Precej manj težav s prodajo svojih izdelkov imajo v trboveljski Mehaniki. Z nemškimi partnerji jih vežejo kooperacijske pogodbe, za katere sodijo, da bodo ostale tako trdne, kot so zdaj, ati pa tudi ne. Sicer pa ta čas največ izvažajo na Tajsko Malezijo, Egipt, kažejo se jim dokajšnje možnosti v Turčiji, in še kje. Kjerkoli smo se zanimali za možnosti neoviranega nadaljnjega izvoza v Evropo, so nam povedali, da bodo več vedeti v bližnjih prvih decembrskih dneh. M. V. Janez Kopač POTROŠNIŠKO OGLEDALO Cene, dne 19. in 20.11.1991 PRODAJALNA Olje Zvezda 1 I Moka Tip 500 1 kg Sladkor 1 kg Jajčne testenine 1 kg Riž 1 kg Sir Edamec 1 kg Kava Barcaffe 100g Radenska 1 I Prašek Persil 3 kg LU oc O O 5 Diskont Izlake Emona Zagorje KZ Zagorje Potrošnja posl. Kisovec Čop - Podkum 64.00 74,90 69,80 69.00 18,10 20,10 20,60 18,50 20,00 41.80 60,30 44,10 46,50 47.80 52,40 81,00 30,80 82,20 66,00 77,60 67,10 47,30 57,00 277,90 301,60 307,50 238,00 56,20 46,70 44,90 46,80 17.30 18,60 18.30 19,10 18,60 411,60 411.70 425.70 427,00 UJ 3 > o m tt i- Diskont Trbovlje Merx ' Pj-Izbira Cesar 69,90 70.40 73.40 17,36 18,55 18,50 18,50 46,50 50.80 49.80 56.80 79,40 84,00 86,20 69,20 61,70 86,10 55,40 48,10 245.40 294.40 285,00 62,20 61,20 58,00 19,50 19.10 21.10 20,60 489,45 515,70 418,00 524,50 * M Ž X Merkator Diskont Hrastnik Emona Merkator Steklarna Jazbec 61,80 70.00 73.00 71.00 17,40 19,10 18,50 20,70 42,80 42,40 48,50 48,00 78.00 42,30 43,70 64.00 57,50 62,70 46,30 41,00 285,80 285,80 288,00 46,10 45.00 45,20 48.00 16,30 18,60 17,90 18,50 575.60 453.60 366,00 Ul -o UJ o < Merx Radeče - Diskont Merx posl. Njivice Kolenc 77.00 69,90 69.00 19.50 18.50 46,90 50,80 47,00 62,20 82,80 77,00 86,10 307,50 55,50 62,20 41,00 18,00 19,10 19,00 515,70 342,10 399,00 UTIJA I KZ samopostrežna Merkator-Golovec samop. Emona Market Diskont Litija Erjaveo-Šmartno pri Litiji 74,40 69,90 76,00 68,20 77,50 18,50 20,60 19,10 23,70 18,50 58,50 58.60 60,30 53.60 55,20 60,60 60,60 82,80 86,00 58,80 81,20 81,20 82,30 73,10 54,00 307,00 309.50 307.50 282,90 44,80 44,80 41,70 57,00 21,00 20,70 21,50 18,40 19,95 411,70 411,70 411,70 373,60 Vlada na Bogenšperku V tretje gre rado in tudi tretji datum za sejo vlade na gradu Bogen-šperk se je pokazal kot pravi. . Po dveh odpovedih je Lojze Peterle vendarle zbral svoje ministre na tem, nekdaj Valvasorjevem gradu. Delovni del srečanja je bil kratek, na njem pa so za 15 odstotkov pocenili uvožene avtomobile. Mnogi so mislili, da bodo sredi Slovenije podražili bencin, vendar je to vlada storila šele nekaj dni kasneje. Peterle je veliko govoril o poldrugem letu dela te vlade in za razliko od kritikov nanizal cel kup uspehov - no, ali pretiravajo kritiki ali on, o tem se odločite sami. So pa visoki gostje izpili prenekateri kozarec - menda so zalili tudi dva Abrahama - in slišali prenekatero pesem. Peterle očitno ni bil najbolj pevsko razpoložen, so pa pevcem po dobrodošlici s soljo in žganjem pritegnili kulturni Capuder, šolski Vencelj in delovna Puharjeva. R.R. Iskra Semicon Konec oktobra in v začetku novembra je kar precej delavcev Iskre Semicon iz Trbovelj ostajalo doma. Med mnogimi, ki so tam zaposleni, se je začel porajati dvom o tem, ali bodo morda v kratkem času t.i. presežek, kar je v današnjih razmerah povsem upravičeno. Vendar ta začasni za-1 stoj proizvodnji le ni bil kritičen, kot je morda kazalo navzven. Bil je le posledica zastoja v dobavi repromateriala. Tudi sicer v Iskri Semicon terminologija ne pozna splošno znanega izraza na čakanju. Vse te izostale delovne ure in dneve bodo zaposleni pošteno vrnili, predvsem pa ni nikakršne bojazni, da možnosti, oziroma dela za td ne bi bilo. To naj bi se zgodilo že kar v prvih mesecih prihodnjega leta. Sicer trenutno vseh 405 ljudi, kolikor je zaposlenih v Iskri, dela s polno močjo v treh izmenah. Pa še tale podatek: v normalnih razmerah so pri polni zaposlenosti potrebovali za petdeset ljudi nadur... B.M. Zagorski koledar Zagorska SDP skupaj z godbeniki in Delavskim domom nadaljnje akcijo: domači kraji na domačih koledarjih. Vsebina koledarjev 91 je bila zagorska pokrajina skozi čas, za leto 92 pa je na vrsti Zagorje skozi čas - 130 let zagorske godbe. Povpraševanje po sorazmerno ličnem koledarskem izdelku iz Torijeve delavnice je neverjetno veliko, saj koledar prinaša nekaj znanih ali mani znanih fotografij strumnih mož, inštrumentov, zanesenjaško zasanjanih obrazov in drugo dokumentarno gradivo. N.R. Kolonija in Zlate vrtnice in dediščina pekoča kopriva Skrb za ohranjanje kulturne dediščine je stalna naloga Zveze kulturnih organizacij Litija že vrsto let. S svojimi akcijami na to temo osvešča posameznike in družbo kot celoto k ohranitvi starih običajev, pesmi, predmetov. S pobudo o organizaciji delovnega srečanja slikarjev, ki je bilo konec septembra v Jevnici pod vodstvom Pavla Smoleja in s pomočjo krajevne skupnosti in kulturnega društva Jevnica, pa je posegla tudi na področje ohranjanja ruralne (kmečke) arhitekture in arhitekturne tipike podeželja. Na srečanju se je zbralo 17 slikarjev iz različnih krajev Slovenije, ki so po izboru akadamskega slikarja Jožeta Megliča pustili 23 del z upodobljeno kmečko arhitekturo. K temu pa je treba dodati še 60 fotopo-snetkov in diapozitivov obravnavanih objektov, ki jih je naredil arhitekt Milan Ropret. Ves ta sklad, ki je nastal, je lahko strokovna osnova za uveljavljanje lokalne arhitekturne tipike pri novogradnjah. Prva je sklad izkoristila SKZ - LS Litija, ki je v okviru prireditve V hvaležnost jeseni konec oktobra pripravila okroglo mizo z naslovom Podeželje, ki jo je prav tako vodil Pavel Smolej. Na osnovi narejene analize principov, ki pomenijo lokalno arhitekturno tipiko, je bil sprejet dogovor s predstavniki izvršnega sveta občine, daje potrebno pričeti v okviru upravnih organov s strokovnim svetovanjem na terenu, saj je ohranitev lokalne tipike prostora pomembna v razvoju turizma kot gospodarske panoge, prostor pa je bistveni element državnosti. R.M. Turistično društvo Trbovlje je v sodelovanju Hortikulturnega društva Trbovlje v petek, 15. novembra v hotelu Rudar pripravilo srečanje turističnih in hortikulturnih delavcev občine Trbovlje. Ocenili so letošnjo akcijo ocenjevanja urejenosti parkov, nasadov, okolice hiš, ocvetličenja oken, balkonov, pa tudi Urejenosti kraja po komunalni plati. Prikazali so tudi barvne diapozitive. Na temelju zbranih ocen so letos že tretjič po vrsti podelili zlate vrtnice za najbolje urejene okolice hiš in nasadov. Prejeli so jih: Majda in Albin Polc, Marija in Damjan Goričan in Rozi ter Ivo Zupan. Pisna priznanja za lepo urejeno okolico hiš pa so prejeli Marjana in Alojz Vajdič, Berta in Drago Aškerc in dr. Terezija in Janez Hemavs. Pekočo koprivo so letos namenili Strojni tovarni Trbovlje. Na prireditvi so sodelovali še učenci Glasbene šole Trbovlje in moški oktet Svobode I iz WroofnilrQ T.T1. Tržnica kot Slovenija Trboveljska tržnica postaja vse bolj podobna Sloveniji. Na njenem severnem delu se prodaja čuda djutjj fri robe, na jugovzhodu in jugu dobiš tekstila, jopičev in domače produkcije kolikor češ. Glavne poti so na Zahodu, vino točijo pri Čerugatu na vzhodu, na sredini, kjer naj bi bilo življenje in radost pa postavajo osameli prodajalci sadja in zelenjave. Na sredini Slovenije pa je Zasavje. A.G. Plazovi v Zasavju Neurje je prejšnji teden povzročilo precgj škode predvsem na cestah. Plaz, ki se je utrgal pri trboveljski Cementarni (na sliki), je prejšnji četrtek za celo dopoldne prekinil promet mimo cementarne, v petek pa je poškodoval še sto metrov mazu-tovoda. V Cementarni so morali zaradi tega ustaviti proizvodnjo. V zagorski občini je plaz v Borovaku zasul cesto, v Spodnjih Zavinah pa je poškodoval vodovod in ogrozil daljnovod. Neurje je spodjedlo tudi cesto Čemšenik - Kotredež, na cesti Hrastnik - Zidani most pa je Sava zalila podvoz. m.P. MALI OGLASI še naprej zastonj. Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le priloženo naročilnico in jo poslati do 10.12.1991 na naslov Uredništva Zasavca, Cesta zmage 33, 61410 Zagorje ob Savi. Opozorimo ngj, da bomo objavili le male oglase, kjer bo dopisan točen naslov pošiljatelja, saj lahko sicer pride do nepotrebnih zlorab in morebitnih nevšečnosti. Prosimo, da ne pišete več kot 20 besed. Pa še to: reklame in nekatera povabila, ki so obvestila, med malimi oglasi ne bomo objavljali. Omrežne skupine 0601 ne pišemo posebej, skupino omenjamo posebej le takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine. POHIŠTVO OMARE za dnevno sobo ugodno prodam. Tel.: 73-884. GARAŽE, HIŠA PRODAM garažo, nedograjeno, v Okrogarjevi koloniji. Tel.: 63-272. ZIDANO garažo na Ribniku ugodno prodam. Tel.: 24-802. GARAŽO, zidano, pri Okrogarjevi koloniji, prodam. Garaža stoji kot samostojni objekt ob asfaltni cesti, 5 min. (peš) iz centra. Tel.: 62- 038. ZAMENJAM samostojno pritličje dvostanovanjske hiše, 65 m2, klet, garaža 600 m2 zemlje, možna obrt v Litiji, za bivalni vikend ali manjšo hišo v Zasavju. Tel.: (061) 882-312. AVTOMOBILIZEM PRODAM vozen neregistriran Z 750, letnik 1978. Tel.: 75-288. POCENI prodam nove gume s platišči za Z 101. Tel.: 71-853. PRODAM kombinirani prtljažnik za Nissan - Micra. Tel.: 22-768. R4 TL letnik 83, registriran do 5/92 prodam ali zamenjam za videorekorder. Tel.: 63- 406. PRODAM Z 101 letnik 80, registriran 5'92, cena 1850 DEM. Tel.: 21-881. PRODAM avto Citroen super 1,3 GS, letnik 1979, registriran do 2/92. Tel.: 23-695. OPEL KADETT 1,3 S, letnik 86, prodam za 12.000 DEM. Tel.: 42-484. MOTORJI PRODAM APN 6, letnik 87, zelo dobro ohranjen. Tel.: 41- 340. UGODNO prodam KAWASAKI GPZ 500 R, letnik 86. Tel.: 77-^164. PRODAM Avtomatik A3MS, letnik 88, ohranjen za 15.000 SLT na 2 obroka; Roman Stopinšek, Ul. prvoborcev 12, Hrastnik. ZAPOSLITEV IŠČEM zaposlitev - redno, lahko tudi začasno. Imam trgovsko šolo in pet let delovnih izkušenj. Tel.: 42-000. INŠTRUIRAM matematiko in fiziko za osnovne in srednje šole. Tel.: 21-793. INŠTRUIRAM francoščino za vse stopnje. Tel.: 41-299. IŠČEM zaposlitev, imam končano šofersko in avtomehanično šolo. Tel.: 63-335. ŽIVALI PRODAM breje ovce. Alojz Grahek, Gore 15, Dol pri Hrastniku. PRODAM himalajske perzijske muce z rodovnikom. Tel.: 42- 251. PRODAM leglo lovskih terierjev odličnih staršev, starih 2 meseca. Stane Herle st. Potoška vas 33/a, Zagorje. PRODAM leglo pritlikavega srebrnega kodra odličnih staršev. Tel.: 61-519. APARATI AVTORADIO s kasetami in klavirsko harmoniko Weltmeister (48 basov, 3 registre), novo, prodam. Tel.: 42-011. KNJIGE ZELO poceni prodam osnovnošolske in srednješolske knjige. Več po telefonu. Tel.: 61-538. ZELO poceni prodam razne italijanske knjige, slovnico in razna berila za literarno mapo. Tel.: 61 -538. RAZNO CITY BIKE, moški, 18 prestav, malo rabljen ugodno prodam. Tel.: 22-300. ITALIJANSKI kombinirani otroški voziček znamke PEG v pastelnih barvah, dodatno opremljen, skoraj nerabljen, ugodno prodam. Tel.: 61-474. PRODAM kompresor 480 litrov. Ostalo po dogovoru. Tel.: 21-881. PRODAM igrico in računalnik Nitendo. Tel.: 77-196. NAD Trbovljami - OSTENK prodam zazidljivo parcelo 1500 m2, z gradbeno dokumentacijo in odkopom. Tel.: 25-536. PRODAM kletko za 120 kokoši - nesnic. Tel.: 42-332. V MALKOVCU prodam vinograd z zidanico, elektriko in vodo v zidanici, vodovod napeljan do sredine vinograda. Tel.: 24-789 ali 23-667 81 k, ssšS NAROČILNICA za brezplačni mali oglas. ZASAVC N« 7 Tekst: Moj naslov: Število objav. 1, 2, 3 (obkroži) Naročilnico oddajte najkasneje do 1I.12.1W1. ZAVOD ZA ŽIVINOREJO IN VETERINARSTVO CELJE PE ZASAVJE - IZLAKE 48 Veterinarska postaja Izlake obvešča vse lastnike živali, da od 1.11.1991 dalje oddajo naročila za zdravljenje živali na CENTER ZA OBVEŠČANJE TRBOVLJE, tel.: 985, kjer dobyo tudi vse informacije o dežurnem veterinarju. Ženske - mlade in mary mlade, če hočete ostati vedre, mlade in močne tudi v teh kriznih časih, pridite na ure telovadbe vsak ponedeljek in četrtek od 20. do 21. ure v prostore TVD Partizan. Vaditeljica * Marjana Bolte IZ ZAGORSKE KNJIŽNICE: Seznam novejše literature o podjetništvu BERNOT, Natan: Podjetništvo, naloge in odgovornost podjetniškega vodenja; Bi torej radi uspešno prodajali; CROSBY, Philip B.: Kakovost je zastonj GORG, Bernhard: Prihodnost menedžetjev, menedžerji prihodnosti; Kako postati podjetnik, kako uspešno poslovati; Kako ustanoviti malo podjetje KAVČIČ, Bogdan: Sodobna teorija organizacije; Komentar zakona o podjetjih KOP, Ivo: Varovanje in zaščita poslovnih tajnosti KOVAČ, B.: Uvod v podjetništvo KROPIVNIK, Rudi: Trg in Evropa 1992 MOŽINA, Stane: Vodenje podjetja; Neorganizirani vodja PIVKA, Hilda Marija: Pravna ureditev kapitalskih družb in povezanih podjetij PRETNAR, Stojan: Oris primerjalnega trgovinskega prava: trgovinske družbe SKERBIC, Majda: Ekonomika podjetja VALENTINČIČ, Jože: Demokratično vodenje skupine WHITLOCK, Charles R.: Menadžment u akciji ŽNIDARŠIČ - Kranjc, Alenka: Kako kupiti podjetje BELAK, Janko: Podjetniško planiranje Konkurenčne cene, bogata izbira in prijazna postrežba v samopostrežni trgovini z mešanim blagom NAŠ MARKET Peter Kolander 61420 Trbovlje, Šuštarjeva 42 tel.: (0601) 24-350 ODPRTO: I\1 OI\l-STOP Od 7.00- 19.00 ob nedeljah in praznikih Od 8.00-12.00 GORENJE COMERCE Elektro servis Pmbhščma pmbk^dkm GORENJA vam ponuja prodajni program: - bela tehnika - akustika . - mal gospodinjski aparati - nakup reaermih delov - servisiranje na domu Možnost nakupa na kredit ali na tri čeke. ^ naš naslov: UL 1 .junija 4, Trbovlje, $ * telefon: 0601/24-284 llpli Jf |||Pr' ' miAi/ž, božiček*/hOedaki wt? n-aS/ v prodajalno Mim v Zagorju Ä 11 In v prodajalno plicS v Kisovcu m KJER LAHKO PO UGODNIH CENAH IZBIRATE: - otroške hlače, majice, trenerke - bunde in smučarske pajace - igrače - šolske potrebščine. Ob nedeljah in praznikih nas lahko pokličete: Zagorje 61-851 Kisovec 71-898 Člani sekcjje avtoremontne dejavnosti pri Obrtni zbornici Zagorje obveščajo vse občane, da imajo na razpolago odpadno motorno olje. Kogar zanima odjem olja tekom celega leta, naj se javi..... OBRTNA ZBORNICA ZAGORJE, Btišmi 3 (p>B®§ (togewE® ŽIVA) SATOME, Mo(Wll)(6MB ■ ..... ........................ ~ ............. Trgovina z mešanim blagom J» : Jf f Pos8th.Trtx)vü9 telefon. fax 0SG1/22-309 Pridite v našo trgovino, pričakujemo vas: od OB do 183§ UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmaga 35, Zagorje ob Savi Nepreklicno naročam časopis ZASAVC. .*•’ .*•*•*•*•*•*• ",*•"•*•*•*•*•*• *•*•*•*•*•*•*•*•*•* •*•*•*•’•*•*•"•*•* *•*•". '•*•*•*•*•*•*• • • • • * ••• ••••• • • • 4 11! * .11 * Ime in priimek .................................... mesto.......................... poštna št.......... ulica.......................... telefon ........... poklic ........................ št. os. izk........ | datum............................ lastnoročni podpis ssaaaaaaaaaaaaamnaMMaai