Wmm. » u 4 OGLASILO K. S. K. JEDNOTE" 1004 N. Chicafo Street: JOLIET, ILL. TU krgert SIoTMiian Weekly in tke United StatM of America. WedoMdej Sebacriptioa rates Fot mb.M^M- • m- t2.Q0 FonIo Countri««-----$3 00 Telepkeae 1048 ACCEPTANCE TOR MAILING AT SPE0IAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON MAY 22,1918. fitev. 46. No. 46. JOLIET, ILL., 15. NOVEMBRA (NOVEMBER) 1922. Leto Vm. — Volume Vm HARDING SKLICAL POSEBNO KONGRESNO ZASEDANJE. Washington, D.C. 9. nov. -Predsednik Harding je izdal danes svojo uradno proklama-cijo v svrho sklicanja izvan-rednega kongresnega zasedanja, ki se ima pričeti 20. novembra t-1. V tej svoji uradni objavi} natvaja predsednik; vzrok čemu je pozval zopet kongresnike k delovanju v državno zbornico. K temu so ga prisilili po njegovem zatrdilu javni interesi naše dežele. Glavna točka prihodnjega zasedanja bo rešitev državnega proračuna in zadeva glede ohranitve ameriške trgovske mornarioe. Plačilo $50,610.000 obresti. Washington, D.0U 13. nov, r- Anglija je vlado Združenih držav obvestila, da bo letos dne 15. novembra ponovila plačilo zamudnih obresti v znesku $50,610.000; zadnje njeno sliČno plačilo je bilo izvršeno dne 15. oktobra t. 1. v znesku 50 milijonov. Anglija bo na zaostalih obresti še na dolgu $61,000.000, Enako Angliji, bo sledila tir d i Rumunija, ki bo pa v dogled-nem času plačala veg dolg v znesku $41,000,000. Japonci ne morejo postati amer. državljani. Washington, D. 0.13, nov.—» Danes je vrhovno zvezno sodišče določilo, da se Japonci ne smejo naturalizirati, oziroma, da ne morejo postati ameriški državljani. Ta važen odlok je objavil zvezni nadsodnik Sutherland v zadevi prošnje Takao Ozawa, ki je že leta 1914 vložil prošnjo za podelitev državljanstva na hawajskem otor čju. Zvezno nadsodišče je mnenja, da lahko postanejo ameriški državljanu samo tu rojeni otroci japonskih starišev, nikakor pa ne japonski priseljenci, ker niso belokož^L Navedeni sodnijski odlok je zelo važnega pomena, ki bo gotovo zanimal vso širšo javnost. Pričakovati je, da bo morda japonska vlada nastopila s kakim protestom, kar bo pa brez uspeha. Zvezni, ozir. državni štatut št. 2169 namreč prepoveduje naturalizacijo Azijatom, ozir. jo dovoljuje samo belokož-cem in zamoroem* POTRES V JUŽNI AMERIKI. Buenos Aires, Argentina, 11. nov.—Včeraj se je pojavil v severnem delu republike Chile grozen potres, ki je zahteval veliko število člloveških žrtev in do cela porušil vee mest. Zaeno je na obrežnih krajih izstopilo tudi morje, vsled česar se je potopilo mnogo ribiških in drugih ladij. - Santiago, Chile, 12. nov.—O včerajšnjem potresu, ki je razsajal po celi državi, prihajajo semkaj šele danes bolj podrobna in žalostna poročila. Računa se, da je ta nepričakovana elementarna katastrofa zahtevala najmanj 1000 človeških žr te v več tisoč ljudi je pa brez strehe in domovja. Samo v mestu Copiapo in Coquimbo je nad 500 oseb zakopanih v raz valinah. Naselbina Vallenar je do cela porušena. V Coquimbo so samo iz ene hiše potegnili 24 trupel. Najbolj hudo so prizadete obrežne pokrajine Antofagasta, Atacama in Coquimbo, kjer je izstopilq morje. Santiago, 13. nov.—Da se o-mili bedno stanje vsled potresa prizadetemu ljudstvu, se je danes širom dežele pričelo z rešilno akcijo.' Ameriški Rdeči J£riž je razposlal vsem svojim podružnicam naročilo za takojšnjo pomoč. Skupno število vsled potresa prizadetih človeških žrtev znaša gotovo nad 1000; materijalne škode pa sedaj še ni mogoče preceniti, ker je vee mest in naselbin do cela porušenih in poplavljenih. Razdelitev Morganovega premoga. Newburg, N. Y., 13. nov.— Kurilni komisar Oramge okraja je danes zaplenil nad 300 ton premoga na J. P. Morganovem posestvu v Highland Falls-. V označeno naselbino je bilo zadnje mesece poslanega 438 ton premoga; od vse te^množine ga je pa kupil in obdržal milijonar J. p. Morgan 353 ton, ostanek so dobili pa drugi stanovalci. Kurilni komisar je zaplenjeni premog brezplačno razdelil med revne družine. PRISTOPAJTE H K. S. K. JEDNOTI. Republikanska večina v prih. kongresu. Washington, D. C., 10. nov.— V kolikor se more do danes na podplagi še nepopolnih izidov zadnjih volitev soditi, bodo i-meli republikanci pri prihodnjem rednem (68.) kongresnem zasedanju zopet večino. Število republikanskih poslancev bo znašalo 225, demokratov 207; dalje 1 socialista, 1 neodvisnega in 1 poslanca farmar-ske delavske stranke. Slednji trije so: Berger, Kvale in Ship-stead. Senatska zbornica bo obstojala iz: 53 republikancev, 42 demokratov in enega iz farmer-ske delavske stranke (Ship-stead.) : -vVU^ Doslej so imeli republikanci v senatu 60 svojih zastopnikov, demokratje pa 36, torej so bili prvi za 24 glasov v večini; v kongresni zbornici bodo pa imeli republikauci samo za 15 glasov večine. ZGODOVINA IN POMEN RDEČEGA KRIŽA. Leta 1859. je ziiani švicarski človekoljub Henr^ Durant organiziral skupino prostovoljk cev, ki so se podali v Solferipo na Laško, da pomagajo ranjencem. Mr Durant je pričel prvi praktično izvrševati to hu-matitarno delo pod zastavo Rdečega križa. Njegova plemenita ideja se je kmalu zatem razširila še po drugih svetov nih državah s tem, da* so tudi drugod ustanavljali razne odseke Rdečega križa. Leta 1864. se jo vršila v. Ženevi, Švica velika konferenca zastopnikov vseh držav, kjer je bila za defi,nitivno ustanovljena mednarodna dobrodelna družba Rdečega križa. Za znak, ali simbol .te družbe je bil sprejet ženevski križ, kojega je zatem tudi Švica za svoj državni grb odobrila. ' • Kmalu po ženevski konferenci je bila tudi v Združenih državah ustanovljena ta dobrodelna organizacija pod imenom: American National Red Cross in uveljavljena po kongresu. K Ameriškemu Rdečemu Novi železni rudniki. Couderay, Wis., 8. nov. — Neki Loveo po^ imenu Lewisto-ne je v tukajšnjih gozdovih našel bogato ozemlje železne rude. Nekoliko aemlje je izkopal in poslal v Madison na državno vseučilišče, kjer so /eščaki pronašli, da se nahajafA ™ organizacijo v dotični prsti velik del železne rude. Podjetniki bodo poslali na iotični prostor, da nadaljujejo preiskavo. Vse kaže, da 30 ta okolica kmalu zaslovela kot jako bogata na zakladih železne rude. križu spada dandanes več milijonov človekoljubnih Ameri-kancev Američank in drugih narodnosti, živečih v tej deželi; ta organizacija je razdeljena v lokalne, okrajne in državne odseke, vodstvo vseh je pa v glavnem uradu v Washingto-nu, D.C. pod nadzorstvom vojnega departments. Dobrodelna družba Rdečega križa je edina agencija uradno po kongresu pooblaščena za prostovoljno pomoč bolnim in ranjenim vojakom naše armade in mornarice. Poleg tega podpira tudi družine in od vojakov odvisne osebe; dalje pomaga ljudstvu v raznih nesrečah vsled ognja, povodnji, e-pidemične -bolezni in drugih katastrof ne samo v deželi, ampak tudi drugod. Šesto podpisovanje članstva (Roll Call), ali kampanja za Ameriški Rdeči kriz se vrši od 11. nov. da 30. novembra. Letna članarina znaša samo $1.-— Ameriški Slovenci in Slovenke! Storite svojo domoljubno dolžnost in obnovite tudi letos članarino za največjo na svetu! Slika iz "srečne" Rusije.. Moskva, 12. nov. — Tukajšnja policija je te dni aretirala petorijco boljševiških ban)-ditov, ki so oropali in umorili stoosem oseb. IZID GLASOVANJA V NAŠEM OKRAJU. Včeraj je bilo dovršeno uradno štetje glasovnic povodom minulih volitev v našem (Will) okraju. Dne 7. nov. je v tem okraju glasovalo 28,868 volil-oev in volilk, ali samo za 308 manj kot pri zadnjih predsedniških volitvah. Največ glasov (17,337) je dobil zopet izvoljeni državni senator Barr. Izvoljeni so bili sledeči republikanci: Frank R. Reid kongresnikom XI. distrikta z 16,416 glasovi. — R/ J. Barr državnim senatorjem 17,373 glasov. — John L. Walker zakonodaje 21,363 gl. — Mi's Lot-ttie Holman O' Neill za jednak urad je dobila 16,054 glasov. Fred A. Hill, okrožnim sodnikom 16,709 glasov. — Geo J. Cowing, okr. sodnikom 15,885 gl. — Samuel J. Drew zapuščinskim sodnikom 16,992 gl. — Albion F. Delander okrajnim tajnikom (klerkom) 16,-723 gl. — Geo A. Bissell okr. blagajnikom 16,71*2 gl. — John D. Walker, za šerifa 16,983 gl. — Aug. Maue. okr. šplskim nadzornikom 17,330. Izvolitev med poslancem Mc Cabejem in Henneberjem še ni potrjena. Mc Cabe je dobil samo 26 glasov večine; njegov nasprotnik pa trdi da bi bil on zmagal, če bi bili volilni sodniki pravilno glasove šteli; zadeva torej še ni rešena. — Gorinavedena Mrs. Lottie O'Neili bo prva ženska zastopnica v naši državni zakonodaji. Med novoizvoljenimi uradniki je za nas, Slovence gotovo najbolj važna in vesela izvolitev Mr. John D. Walkerja šerifom, ker mu je delavstvo pripomoglo do zmage, osobito pa radi tega, ker i-ma naš novi okrajni šerif ameriško Slovenko za ženo. Pri zadnjih volitvah sta bili tudi točki glede vojaškega boli usa in premcmbe prohibicij-r.ke postave z veliko večino sprejeti. Multimilijonarka se bo poročila s pogrebnikovim sinom. Aurora, 111.—Krasna 19 letna Miss Delora Angeli, glavna dedinja J. W. Gatesove zapuščine v znesku $40,000,000 se je odločila stopiti v zakon s svojim šolskim tovarišem, 21 letnim Karol Norrisom, sinom znanga pogrebnika v Charles, 111. Zaroka je že javno naznanjena. Bogata nevesta je i-me!a na izbero razne evropske prince in druge plemenitaše iz Evrope, a je vse zavrnila. Njen izvoljenec je po poklicu slikar in živi povsem v skromnih razmerah. Srečna nevesta zatrjuje, da ne bo imela po poroki dosti poslov; samo eno kuharico in vrtnarja, drugo domače hišno delo namerava sama opravljati. Grški kralj živi kot jetnik. London. — "Morning Post" je objavila neki brzojaV iz A-ten, v katerem se poroča, da živi grški krallj Jurij II. istini-to kot jetnik. Njega straži vojska revolucionarnega odbora. Kralj je popolnoma odtrgan od ostalega sveta in biva kot jetnik. ŠKANDALOZNE RAZMERE NA ELLIS ISLANDU. New York, N.Y. 12. nov. — Na Ellis Islandu, otoku solza so so zadnji čas zopet pojavile največje graje vredne razmere. Izmed 2000 zadržanih priseljencev sta dva en sam dan izvršila samomor vsled obupa; dva čuvaja so zalotili, ker sta jemala podkupnino od priseljencev, da so lahko ušli brez zaslišanja; aristokratičnim in bogatim priseljencem se daje prednost, med tem ko se s pri-prostimi ravna nečloveško. Med obupanci je bila zadnjo soboto 19-letna Italijanka Kristina Parillo, ki je skočila čez okno naseljeniške bolnišnice v morje in utonila. Hotela je iti k svojemu možu v New York, pa je vsled bolezni niso pustili. i Druga žrtev je bil priseljenec Feliks Gulej (morda Slovenec?). Ta je bil obsojen v de-portacijo, ker ni znal čitati predpisanih 40 besed. Še pred deportacijo je skočil s parnika 14Homeric" v valove lin utonil. Kako postopajo naseljeniški uradniki z bogatini, nam kaže .sledeči slučaj: Minulo sobo-Jto je prispel v New York nemški baron Hans von Bittenfeld. Takoj prvo uro po prihodu na :Ellis Island so ga zaslišali in izpustili na svobodo, dasirav-no bi še ne smel priti isti dan na vrsto. Označeni baron je prišel semkaj celo kot pogodbeni priseljenec; na podlagi pr vega zaslišanja bi moral biti tudi deportiran; pa naenkrat je prišlo višje povelje, da naj se ga izpusti. Na stotine baronovih sopotnikov pa, ki so navadni delavci, ki bi si radi tukaj na pošten način služili svoj kruh bo pa moralo ve£» dni čakati rešitve na Ellis Islandu in marši kdo izmed njih bo morda celo izključen f V sobi zadržanih priseljencev jih čaka dosti že po 6 tednov in celo več; toda oblasti se za te nesrečnike nič ne zanimajo. Poleg tega je preiskava dognala, da so bogato podkupljeni naseljniški uradniki zadnji čas marsikaterega prise ljenca nepostavnim potom spustili na svobode . Na Ellis Islandu ne ravna takozvani parobii (pomilošče-valni) odbor nepristransko, ampak daje prednost bogatim priseljencem. Nedavno je prispela z neko bogato gospo tudi njena služkinja. Ker je bila ta gospa osebno znana z nekim članom kabineta, je bilo njine dekli dovoljeno ostati čez noč na parniku. Takoj drugo jutro so jo pa že pozvali pred izasliševalno komisijo, ki jo je izkljuičila, ozir. obsodila v deportacijo iz tehtnih vzrokov. Takoj nato je pa to služkinjo naseljeniški komisar po-milostil ter ji dovolil izkrcanje; danes se že nahaja pri svoji gospodinji. Priseljenec John Barr, rodom Škot, a slučajno rojen na Kitajskem je bil tudi obsojen v deportacijo kot kontraktni delavec; ker se je pa zanj zavzel nek bogat bor- zijanec, so ga takoj na svobodo izpustili. Vse drugače se je pa godilo z neko revno Armenčanko (Sa-ranovehe Gulumian) rojeno v Carigradu, ki je hotela s svojimi stariši iti k svojemu bratu v Dorchester, Mass. Starše so izpustili kot Armence, kče-re pa ne, ker je bila rojena v Carigradu; smatrali so jo za Turkinjo. Dne 15. okt. je bila deportirana gdč. Margareta Runge, ila slučajno v Južni Afriki; lasiravno je imela pri sebi emške papirje, so jo deporti-lali na podlagi izčrpane kvoto afriških priseljencev. Enaka usoda je tudi zadela 'e mladega nemškega veterana )skar Bigalla, došlega semkaj !a najde svojo mater. Revež je moral ostati v zadrževalni obi več .tednov dokler ni zbo-el. Po preteku več mesecev o ga pa deportirali na njego-'o največjo žalost, ker ni našel svoje matere. Dasiravno je ?a tega mladeniča ponudilo eč uglednih Newyorčanov pomoč in oskrbo, ga naseljeniška sddnija ni hotela pomilostiti, ker slučajno ni bil — baron. O teh škandola>znih razmerah se bavi skoro vse newvor-ško časopisje. Eden izmed kongresnikov je že obljubil, da *e bo na kompetentnem mestu y Washingtonu vsled tega pritožil. { f i-— Rusi zaplenili tuje parnike- Carigrad, 12. nov.—Semkaj se poroča, da so zadnje dni boljševiki v Batum pristanišču zaplenili dva tuja parnika in sicer pamik "Gratz," last neke tržaške parobrodne družbe in francoski parnik 'Phragie'. Poleg tega so boljševiki zaplenili še osem drugih pamikov v Črnem morju. Zaplemba se je izvršila iz naščevanja nad Italijo, ker sejanji i t al. ministrski predsednik Mussolino preveč preganja kpmuniste. Dober plen. Tatovi ukradli 25,000 galon viške. Peoria, 111., 10. nov.—Oblasti so prišle danes na sled zopetni veliki tatvini viške, v skupni vrednosti pol milijona dolarjev. Tatvina je bila izvršena / Woollier je vi, distideriji s tem, da so uzmoviči pod označeno tvoruico viške izpodkopali globok rov, izpraznili po dolgih 3eveh 25,000 sodčkov žganja in odvedli s sabo na varno. To delo je bilo nad vse prebrisan način začrtano in tudi izpeljano, kajti rov do pritličja je moral graditi kak izvedenec, ker je lepo obokan in vi-iok 14 čevljev, da so zamogli z vozovi ukradeno tekočino odvažati; tatovi so zatem izpraznjene sode napolnili z vodo iz bližnje reke. Oblasti zatrjujejo, da sta pri tej veletatvini prizadeta tudi dva višja carinska uradnika. ■ ■M —- "j Društvena naznanila in dopisi [ VABILO na plesno veselico, katero priredi žensko društsvo Marija 7 Žalosti št. 81, K. S. K. J. v Pittsburgh, Pa. v proslavo 25 letnice društvenega obstanka, dne 30. novembr^ t 1. na Zahvalni dan. Plesna veselica se vrši v prostorih K.S. Doma, 57 St. Pricetek veselice st prične ob 7. uri zvečer; Zatorej najvljudneje vabimo vsa slavna društva f Pittsburgh in okolice, kakor tudi posamezne rojake in rojakinje, da se vdeleže te naše slavnosti. Obenem se naznanja članicam našega društva, da je društvo na zadnji svoji redni mesečni seji sklenilo, da se korpora-tivno vdeležimo sv. maše na dan 25 letnice obstanka našega društva, točno ob 8. uri zjutraj; prošene site vse sosetrc zgorajomenjenega društva, da se vdeležite v polriem številu te sv. maše, ker sv. maša se bo brala za vse žive in mrtve našega društva. Na seji je tudi bilo sklenjeno, da se zberemo pred sv. mašo v K. S. D. in tam bo dobila vsaka članica znak, za spomin 2§ letnice; nato pa skupno odkoramo k sv. maši. Opozarajm članice, kamere imajo otroke v Mladinskem oddelku, da vse pripeljejo s sabo, če sama ne more priti, pa naj pošlje otroke, da bodo videli in se tako učili posnemati pobožnost svojih sta-rišev, da bi jim Bog dal srečo in zdravje, tako da bodo čez drugih 25 let obhajali pa 50 letnico. ! * < 1 Torej, združene sosestre, ne zamudite te lepe prilike! Na vese\o svidenje 30. novembra zvečer! S sosestrskim pozdravom, Josephine Fortun, tajnica. ZAHVALA. Jaz spodaj podpisani član društva sv. Cirila in Metod s št. 4 v Tower, Minn, se prav" iz srca zahvaljujem vsem društvom in sobratom ter sestram naše slavne Jednote^ki so se me usmilili in mi pomagali v moji bolezni. Ljubi Bog naj Vam povrne sto-tisoškrat! John Stepan. . Soudan, Minn, dne 4. nov. 1922. Darovali so: Društvo sv. Štefana št. 1, Chieago, 111. $3.00. Društvo sv. Jožefa št. 2, Joliet, 111. $5.45. Društvo sv. Cirila in Metoda št. 4, Tower, Minn. $10.00. Društvo. Marije Pomagaj št. 79, Waukegan, 111. $2.00. Društvo sv. Alojzija št. 52, Indianapolis, Ind. $5.00. Društvo sv. Petra in Pavla št. 30, Calumet, Mich. $5.00. Društvo sv. Jožefa št. 53, Waukegan, IU. $5.00. Društvo sv. Barbare št. 40, Hibbing, Milim. $5.00. Društvo sv. Barbare št. 23, Bridgeport, Ohio $2.00. Društvo sv. Petra in Pavla št. 38, Kans. City, Kans. $5.00. Društvo sv. Jožefa št. 16, Virginia, Minn. $5.00. Društvo sv. Cirila in Metoda št. 59, Eveleth, Minn. $8.50. Društvo sv. Srce Jezusovo št. 70, St. Louis, Mo. $2.00. Društvo sv. Genovefe št. 108, Joliet, 111. $2.00. Društvo sv. Jan. Evangelista 65, Milwaukee, Wis., $4.35. Društva sv. Jožefa št. 57, Brooklyn, N. Y. $5.00. Društvo sv. Ane št. 423, Bridgeport, Ohio $2.00. Društvo sv. Cirila in Metoda št, 144 Sheboygan, Wis. $3.00. Društvo sv. Vida št. 25, Cleveland, Ohio $5.00. . Jakob Doltar, Glentana, Mont. $1.00. John Ogrinc, New York $1. Eveleth, Minn. Dne 7. t. m. jel3l 'umorjen v svoji hiši pri Pleasant jeiep, 4 in pol milje oddaljeno od tu-l:aj rojak, ozir. sobrat Maks fctipetič iz Kveletha, znani lastnik gostilne in zborovalne dvorane. Ustrelil ga je njegov sosed po imenu Joe Backi, rodom Finec; vzrok je še neznan. i Pokojnik je živel s svojo družino v Evelethu, ter je šel vsako jutro na svojo farmo k o-nem jezeru; zvečer je prišeKpa domov. Ker ni omenjeni večer prišel domov, ga je sel njegov sin iskat z avtomobilom. Našel ga je mrtvega v hiši na farmi, slo-nečega ob postelji, zadet od treh krogel. Morilca so že a-xetirali in spravili na varno. Pokojnik je bil več let vnet član društva sv. Cirila in Metoda št. 59, K. S. K. J.; vdeležil se je tudi kot delegat tega društva zadnje konvencije V Jolietu; bil je tudi predsednik dr. sv. Družine št. 94, N. H. Z. Po greb se je vršil dne 9. t. m. Iskreno sožalje hudo prizadeti Iružini! Naj v miru počiva! Poročevalec. Leadville, Colo. Par vrstic objavite prosim g. urednik. Vi čisto pozabite na nas, ker mislite da smo "previsoki". Ampak ne pozabite, da imamo mi "planinci" svoj planinski raj. V tem raju je tudi lepo število slovenskih društev, ki pod spretnim vodstvom svojih odbornikov prav izvrstno napredujejo. Nekaj je katoliških, nekaj pa narodnih. Društva med seboj lepo poslujejo. Po vrsti imajo svoje veselice, in kolikor vem, je bilo še vsako z uspehom zadovoljno. Tudi jaz sem bil zadovoljen in vesel ko se je naša cerkvena veselica tako izvrstno obnesla. Vse kar smo storilli smo " skup potegnili" pa v dveh večerih napravili čez enajst sto dolarjev. (Lansko leto pa $525.00) Ampak smo imeli tudi vrle fante za delo, kakoršnih je malo najti.Imen- ne bom navajal ker jih je preveč in nazadnje bi še mogoče moje ime objavili —kar pa Bog obvari, ker sem zelo skromen Človek. Tukaj je okoli 110 slovenskih družin. Imamo krasno cerkev in fličen farovž. To je vse delo Father John Perše-ta, ki je že delj časa v Kansas City. Tedaj je seveda bilo veliko več Slovencev tukaj kot sedaj. Za to ogromno in požrtvovalno delo Father Peršetu javno zahvalo izražamo. Naši Slovenci tukaj so v koš. Prihodnji mesec pričakujemo tudi Dr. S. Zamijena nazaj, ki nam bo vodil misijon cel teden.#Prav prijetno je bilo ko je bil tukaj zadnjikrat pred nekaj meseci. Imeli bomo ob e-nem takrat 40 urno pobožnost. "Well Mr. Editor," hvala-za Vašo potrpežljivost'anrpak po-trpežl^f^^^^strani, torej ce ne "pritisnftfe'T tega ihojega dopisa v Vašem cenjenem listu, in se me«i- ta-nesre-ča prigodi da jaz pridem dol na obisk, tako veste če,Viae srečam tam na North CjhicagoSt., Vam ne bo treba k "barberju" iti za par^mesecev. Z odličnim pozdravom Vam vdani Rev. A. Mlinar, . . župnik fare sv. Jožefa. razočarali. Vdeležite ee te'med našimi rojaki občno zani- prireditva mnogobrojno. ker manje, osobito ko je stal v ne- Lorain, Ohio. Tukaj navajam imena onih rojakov in rojakinj iz našega mesta doma iz črnomaljskega, okraja, ki so darovali zaledno družino narodnega mucenika Ivana Kromarja. Znesek $10.00 je bil poslan po denarnem zavodu Frank Sakser State Bank New York društvu Sokol v Črnomlju, koje društvo se je zavzelo za to hvaHeverdno akcijo; Vsem darovalcem in daroval-kam izrekam še , enkrat srčno zahvalo. Darovali so: Martin Pazder $2.00; po $1.00: Mrs. Martin Kure, Frank Peklenk, Frank Tomažin in Nick Stefa-nič. — Po 50c: Mrs. Starec, Mrs. T. M. Mihelič, Mrs. M. K. Mutz, Mrs. L. N. Zakrajšek> Mrs. A. Tomazin, Mrs J. M. Ne-menič in Mrs. S. Bahorič. —Pq 25c: Mrs. T. Matešič in Mrs. M. Sustarič. S pozdravom Mrs. L. Bahorich, nabiralka 1441 W. 19 St. I Lokalne vesti. ves prebitek je namenjen v prid naše cerkvi. Važno! — Ker se bo igro samo enkrat vprizorilo, ker se je dalo tiskati samo gotovo število Vstopnic in ker je pričakovati- veliko število gledalcev, jraditegfe/ bi bilo svetovati vsakomur, ki jge misli vdeležiti te zanimive igre, da naj se že prej preskrbi z vstopnico. Iste i-majo v t predprodaji cerkveni pevci in pevke, dalje so naprodaj : V uradu K. S. K; Jednote,'pri g. Ant.'Golobic, 211 Jackson St; John Grahek, 1012 N. Broadway; John Paz-derc, 1425 Center St; John Vidmar 611 N. Broadway; Fr. Čulik 507 N. Bluff St.; John Krai ml. 319 Smith St. pri Fr. Duša 805 N. Chicago St;; pri brivcu Anton Liberšar na N. Chieago cesti in pri brivcu John Longflossu na Jackson ces-ti. Cenj. gostom iz Waukegana kličemo ž/ danes: Iskrenodob-ro došli v našo sredino in mnogo uspeha! Na svidenje v Waukeganu pri naši prireditvi enkrat meseca januarja! — Med našimi jolietskimi društvi se za dramatiko najbolj zanima našo vrlo društvo sv. Jožefa št. 2, K. S. K. J., ker nas je letos iznenadilo že z dvema igrami. Zadnjo prireditev tega društva smo videli minulo nedeljo popoldne in zvečer v "Slovenija" dvorani in sicer je bila na sporedu znana šaloigra v petih slikah "Lumpacij Vagabund"; pri igri je * sodelovalo "Slov katol. pevsko društvo: Joliet pod vodstvom pevovodje g Mart. Cvenka, ki je bil zaeno tudi rešiser. V "Slovenija" dvorani ni bilo že, več časa toliko zabave in .smolia kot minulo nedeljo deljo dopoldne na Chieago cesti pred Jednotinim uradom. Mr. Vremšak se je mudil tukaj trgovskim poslom, ker namerava v Jolietu ustanoviti prodajno podružnico, ki naj bi bila izključno v slovenskih rokah. Vec o tem bomo kasneje poročali v obliki oglasa. Od tu se je Mr. Vremšak po-v dal vsled povabila v slovensko naselbino Indianapolis, Ind., na kar se vrne zopet v Batavio, N. Y. — Cenjene rojake opozarjamo na oglas edinega in prvega slovemlsikega jkiropraktičnegaj zdravnika Dr. Jos. Jevnika, ki ima svoj urad na 805 N. Chieago cesti. Kiropraktični način zdravljenja se je v mnogih slučajih že izbomo obnesel. Rojaki, držite se prelepega slovenskega gesla: "Svoji k svojim!" . * ' , — Na povsem lepo idejo na dramatičnem polju jo priš}^ ledavno cvetoča waukeganskaj naselbina s tem, da so jo ODdl Pri ozmuVni igri, kajti ta šalo- 'stanovil posebni dramatični klub, s?stoječ iz članov vseh amošnjih katol. društev. E-j dinost, rodoljub je in plemeniti igra je v resnici polna humorja, da spravi vsakega gledalca v dobro v oljni smeh. Med osobjem na odru smo vi cilji so temu ktlubu donesli že j deli med igro naše, že znane di-erasne uspehe s sijajno prire- letante in dilptantinje, ki enimi igrami , ne samo doma, temveč tudi drugod. Za svoj urogram, oziroma repertoar s d si waukeganski diletantje iz* irali znano narodno iarro "De- vanredno dobrega razpoloženja in neka posebna dobra slovenska pasma, to se vidi posebno na tem, da imamo zelo veliko prijateljev med Irci in Amerikanci. Na veselici jih je bilo obiilo, pa smo skoraj vsa- seti brat", to pa radi tega, ker >bljajamo letos 70 letnico smrti Josip Jurčiča, avtorja te splošnoznaiie ljudske povesti, ki je tudi dramatizirana.. Ker se igralno osobje označenega kluba lahko kosa s profesijo-nelnimi igralci deželnega gledališča v Ljubljani,ima pri vsakem nastopu "Desetega brata'' vedno večji uspeh; igrali so ga tekom zadnjih tednov že 4 krat po vrsti. To je gotovo napotilo tudi najstarejše Slov;, podp. društvo v Chicagu, dr. iz- sv. Štefana št. 1, K .S. K. J., da je koncem niinulega meseca povabilo Waukegančane, da naj tudi v Chicagu ponovijo to elovečo igro. Prireditev je izpadla izb orno. Ker bi pa tudi mi Jolietčani radi enkrat videli na našem kega "obrali" ki je kaj ime>0dru drage nam waukeganskje seboj: Prvikrat sem opazil, k^W^ee t?r pevce,':se 30 dose^-ko se ti ljudje med nami dobro ]0 sporazum in dolbči-fo prihod-in domače počutijo. Vzrok je, ker je naše ljudstvo priprosto in ne ošabno, kakor drugi, kjer vlada samo "society" in najmodernejša nošnja. Tako se počutimo kot en narod in prijatelji. Zategadelj smo tudi skupaj nastopili in lep uspeh dosegli. Vsled tega se tukaj vsem javno zahvaljujem za njih pomoč in darovane svote. Hvala vsem moškim iri ženskam ki so k uspehu pripomogli. Lahko bi yam še dosti več pisal o našem zanimivem in iz- njo nedeljo 19. t. m. za vprizo-litev "Desetega brata". Predstava se vre i ob ^ur^.popold-tlne v <4 Slovenija" dvoranj. Ker bo poleg i grli nastopil'tudi Cerkveni pevski jgbbfc iz Waukegana, bo prišlo ta dan k napi gostovat 36 igralcev (ig-•alk) in pevcev (pevk). Prireditev se vrši v korist naše slovensko cerkve. Rojkki in rojakinje iz Jolieta S V nedeljo bomo imeli prvikrat čast pozdraviti 11 a-I našem odru drage nam sosede vanredner lepem kraju, pa si ne j/. Waukegana. Pridite zara- » V ne WaukeganČa«i je zmotil—»da bi pismo romalo ' nas bodo s svojim nastopom" so svoje uloge izbomo rešili, osobito trojica veselih rokodel stih pomočnikov Limež (g. Fr. Vraničar) Šivanka (g. Pavel Lavrfč) in Kveder (g. J. Košir) Šivanka, krojaški pomočnik (g. Pavel Lavrič) je žel s svojim izboruim nasto poift največ aplavza, saj jo tudi pravi mojster na odru pri smešil}h. ulogali. Enako tudi vsi ostali igralci in igralke izborilo svoje uloge rešili, kojili imen 110 moremo posamezno tukaj navajati zaradi pomanjkanja prostora. Pohvalno se moramo tudi izraziti o nastopu Katol. pevsk. dr. "Joliet". ki je zapel pred igro tri lepo pesmi. G. John Čer-novic mi. zibani tenorist nas je razočaral z dvema krasnima angleškima pevskima * točkama. Nekaj novega smo ta dan čuli pri označeni prireditvi: več znanih narodnih pesmi, katero je na citro proizvajal rojak Lovrenc Grošelj, sprem-Ijovanje 11a gosli,, je lino proizvajala njegova žena, rodom Oehinja in s spremi je vanje 11a kitaro, Luka Grošelj, Lovivneev brat. GrošeljeV tereefc je moral vsled burnega aplavza svoje točke večkrat ponoviti. Obisk popoldne in zvečer je bil navzlic slabemu vremenu še precej velik. Društvu je' na opetavani prireditvi čestitati. ^ — Zadnji petek se je prip" ljal v Joliet s svojim novoiz-umljonim krasnim avtomobilom rojak Alojz Vremšak, predsednik 4' Adria" motorne korporacije v Batavia, N. Y. v spremstvu rojaka Math Gorin-šeka iz Littlefalls, N. Y. Nje-1' gov novi, oziroma prvi slovenski avtomobil je zbudil NAZNANILO IN ZAHVALA. Z žalostnim srcem naznanjam v svojem imenu in imenu sinov vsem prijateljem in z-nancem širom Amerike, da je moj ljubljeni soprog in oče še-sterih otrok g. Matt Mule dne 28. sept. 1.1. po kratki in mučni bolezni v Bogu zaspal v 64 leut starosti. Rojen je bil v vasi Sleme blizu Broda-Moravice na Hrvatskem. Pokopali smo ga dne 2. okt. na kateft .pokopališče. Bog mu daj večni mir in pokoj! Lepo se zahvaljujemo vsem, ki so nam priskočili na pomoč v teh žalostnih urali. Hvala v-sem sorodnikom, znancem in prijateljem za njih obfoen o-bisk pri mrtvaškem odru. Naj-iskrenejše se zahvaljujemo Mr. Matrinu Rauh iz Roundup, Mont, za njegov krasni veneo; Mr. in Mrs. Math Lubich iz Butte, Mont.; Mrs. Mary Mi-helich, Mr. in Mrs. Mary Sne-pergar iz Anaconde Mont, za njih trud ter požrtvovalnost. Dalje izrekamo iskreno zahvalo tukajšnjim društvom h katerim je pokojnik spadal dolgo vrsto let in sicer: Dr. sv. Cirila in Metoda št. 45 K. S. K. J., dr. "Jutranja Zvezda" N. H. Z. Slavna K. S. K. Jednota je že izjflačala $1000. za katere Ije bil pokojnik zavarovan. Dragi rojaki in rojakinje! Tukaj vidite zopet lep izgled, koliko so vredna naša slovenska ozir. slovanska podporna društva! Ne odlašajte torej s pristopom v ta prekoristna društva, da ne bo prepozno — Pokojnik je spadal tudi v društvo "Sons of Hibeniia." Hvala tudi vsem sosedom tega društva za njih pomoč v tem žalostnem času. Lepo hvalo izrekamo tukajšnjim društvom in posameznikom za vence in razne cvetlice, katere so darovala pokej-Iniku. Tukaj zapušča soprogo, š#st sinov in enega brata Štefana Mule v Butte, Mont. Priporočamo ga v molitev in blag spomin. Naj v miru počiva in večna 'luč naj mu sveti! Žaflujoči ostali: Margareta Mule, soproga. Rudolf, Emil, Matt, Vik. tor, Edwin, Albin Mule, sinovi. East Helena, Mont. dne 8. novembra 1922. mmmmmmm -vabilo . —NA— VELIKO DRAMATIČNO PREDSTAVO ' "DESETI BRAT" katero priredi V KORIST CERKVE SV. JOŽEFA Dramatični odsek združ. katol. društev iz Waukegana, 111. s prijaznim sodelovanjem Cerkvenega pevskega zbora, Waukegan, 111. y nedeljo 19. novembra 1922 ob 2. uri pop. V "SLOVENIJA" DVORANI SPORED: Pred igro: Vjetega ptiča tožba," poje .Cerkveni pevski zbor iz Waukegana. Straža ob Adriji", poje Cerkveni pevski zbor iz Waukegana. 3.) "DESETI BRAT ljudska igra v petih dejanjih. OSEBE: I g- Frank Jeriua ,g. Anton Tursič g. Louis Zalar Benjamin Gornik, graščak na Slemenicah.. g. Andrej 0?rin ( otroka j ^ftffiBg Doief Gornik, grasčakov brat............g. Ignacij Grom Lovro Kvas, cand. prof. odgojitelj ......g. Joseph Maček Peter Piska v, graščak na Polesku........g. John Jamnik Marijan, njegov sin ...j................g. August Čepon Veneelj, okraj, zdravnik ....................g. j0hn Rep Marička, njegova hči .................gdč. Mary Celesnik Mežon, okr. sodnik .......................g. Frank Ogrin Zmuzne, učitelj.......................p,.ank 0grin Andrejcek Krivec, čevljar .............g. Frank Šebenik Neza, njegova žena.....................g(jč. Mary Cepon Franica, njuna hči ..................gdč. Jennie Grimšič Obrscak, gostilničar in župan..............g, Viktor Slana Peharček....... "j "j f.........g. Frank Kozina Matevžek....... I Miha izpod Gaja [ kmetje Dražarjev Francelj J Martin Spak, deseti brat ................g. Louis Župec Kr j a vel j, kočar..........................g> j0hn Hladnik Kos. sodni pisar..........................Frank Jereb Jp^tj0..................... Peter Trček, Frank Sebenik Režiser.................................Matija Ivanetič 4.) ^Slovenska dežela", .poje pevski zbor iz Waukegana 5.) |'Domovini... .poje Cerkv. pevski zbor iz Waukegana "Vsi so prihajali," poje moški kvartet Cerkv. pevsk. zbora iz Waukegana. "V mraku", .poje Cerkveni pevski zbor iz Waukegana "Oj, z Bogom ti planinski svet!" poje Cerkveni pevski zbor iz Waukegana. Petje vodi g. Leopold Kunst. Vstopnina 50c za osebo. v- Ker bo to prvi slučaj, da nas bodo s svojim nastopam v naši naselbini počastili naši vrli sosedni Waukegančani, ker je njih spored jako zanimiv in ker se vrši ta prireditev v korist naše domače cerkve, so vsi rojaki in rojakinje iz Jolieta ter Rockdale, osobito pa farani na to prireditev uljudno vabljeni. Nihče naj ne zamudi te krasne igre in lepega petja v nedeljo popoldne! • (Plačan oglas.) 6.) 7.) 8.) Na poti v večnost K • i" Spisal L. Poulin. Prevod iz francoščine — po enajsti izdaji. (Nadaljevanje.) 5. Trpljenje. Da je trpljenje, to vidimo in čutimo. Komaj zagleda otrok beli, dan, komaj odpne prvič ustnice, da vdihne zrak tega sveta, že stoji bolest ob vz-n'žju zibeli kakor zlonosni angel in položi svojo roko na njegovo čelo Preden misli, že trpi. ' Ko se vzbudi prvič razum, ko vznikne prvič v mladih mo-žganah misel, že vstaja pred njegovim duhom vprašanje življenja. Ko se vpraša, odkod in kam, po kateri poti, — mejmbna vprašanja, provzroču-joča nemir — tedaj se oglase resni in izkušeni gla»sovi, ki mu kličejo: "Iz nič si prišel, bližaš se smrti, zasledujte? te bolečina, trpljenje bo tvoj delež, stroga dolžnost tvoja postava in sredstva, ki jih smeš rabiti, trud, delo, boj s samim seboj. Vse ja težko, nič so ti ne posreči brez napora in .kljub vsej dobri volji ne uideš grenkim prevaram in bridkim preizkušnjam. '' Nihče ne ubeži udarcem življenja. Pritisni na človeško 6rce, kadar hočeš, vodno iztisneš solzo. Celo veliko vleeelje vzbuja nemir. Ko se čuti človek preveč srečnega, nehote naenkrat obstane in vznemirijo ga nejasna slutnje. V iskrbeh se v-prašuje, kaj prinese bodočnost- Zdi se, da sreča sploh ne more biti trajna. Zato pravi >svefti Frančišek Šaleški: "Nikdar se uh čutim tako zadovoljnega, kot takrat, kadar nisem z vsem popolnoma zadovoljen." Bili so modrijani, ki so zani-k aval i bolečino. Skušali so sc zavarovati proti njej z jeklenim, neprodirnim okLipom neobčutljivosti. Zmota,' nespamet, oholost! Ta nauk starih stoikov, ki so ga poizkušali izvrševati le nekateri veliki elu-hovi, ni nikdar našel veliko prijateljev. Ostal je ljudstvu nepoznan, ker je bil zmoten. Telesne bolečine so, da, težke, hudci, bodeče, grenke, neznosne so. Z ostrimi zobmi se zasade v živo bitje, ga zbada-jo, mu trgajo srce in močijo glavo. Brezobzirno*, neusmiljeno iztrgajo soproga objemu ženM, očeta ljubezni otrok. U-trujajo nas, ubijaj'o našo moč, Uničujejo nas. Da, težke so bolečine telesa. Le preres jiq, da je zdravje ena največjih časnih dobrot. Dolga bolezen oslabi vse sile človekove in vzame mu vso prožnost duha. Ne najde skoro več mo rajočega zadnji vzdihljaj\ ki ga pa že zamori zadnji napad .bolesti---- In ve Btlei bile poleg, nekaj časa sklonjene nad njim, pa spet na kolenih, in ste vile roke, vaše oči pa so bile suhe, solz*? v preveliki žalosti izplaka-na. Vas pogled so je obupno upiTal v križ in7 stalo ste tresoče, strte, ne da bi mogle pomagati. Ko se jfej le nadaljeval strašni smrtni boj, aji vam ni trgal srca v prsih, kakor bi trpele tisoč smrti? , Srčne bolečine so pogosto mnogo bolj žgoče kakor telesne, kier sežejo mnogo globlje v notranjost človeškega bitja, tako da pretresejo mozeg in kosti. Strte nade, nesrečno, i-zgubljeoio življenje, uničena sreča, čast, varana ljubezen, nenadno izdajstvo prijatelja, ki mis omami in razoroži. Kdo bi našel vse in kdo bi prodrl v globoeino vsega zla? Kdo bi mogel končno zapisati strašno bolest nad prepoznim in objokanim gitahom, trpljenje v kesanju? Zeli set, da bi bili srečni, če no bi imeli čutečega srca. Ne ka moderna struja tueli res u-či kakor stoiki, da se moramo utrditi proti zlu z brezbrižnostjo. In brezbožni I(enan pripoveduje, da smrt njegove sestre k sreči, kakor pravi, ni prav nič vznemirjala njegovega duha---- Toda to je tako grdo, tako strašno sebično, da imamo vendarle rajši čuteče srce in trpljenje. K sreči slede poizkušnje druga drugi in večinoma, ne da bi jih slutili naprej, kajti sicer bi nas moril že sam strah pred njimi. Kej naj tedaj najdemo v tem neizmernem morju hudega goreč svetilnik, odkod naj nam posveti toJažeči žarek? "Zakaj bolečina? To j« prvi krik duše. Ko ga obišče bolezen, ko ga potere očetova, materina smrt, pozna človek le eno: Zakaj f Pa obmolkne in njegov pogled se u-pre nepremično, kakor bi skušal prodreti in videti v brezd-no, kamor so zagrebli njegovo srečo. Le od trenutka do trenutka elvigne glavo, proseče pogleda prijatelje in ponovi isto vprašanje, kajti bolečina pozna le<: Zakaj, zakaj, o povejte mi, zakaj? "Res, zakaj? Kdo ve? Nihče ne zna odgovora, ne znanost, ne modr oslov je. Največje' prijateljstvo, najgorkej-še srce molči brez moči. Ko so prijatelji videli Joba, potrtega v strašni bolesti, so sedem dni molčali in niso upali odpreti ust, ker niso vedeli, kaj či za mišljenje in ljubezen ko- naj mu reko v tolažbo. • » i- t* _ x_______V o r>rrr! nrvo-lnrl in vi( maj še občuti. Lo tega se rad zaveda, kako je nadležen drugim, in nezadovoljnost s samim seboj se porablja v srcu. Brezdelje, nezmožnost za kako dejanjei se vlega kot črna noč na dušo. In poleg tega pekoče, neznosne bolečine, da bi bila smrt ljubša od njih. Res, telesna bolest je lahko nekaj strašnega. Pa vendar še ni najhujše, če trpiš sam, najhujše in najžalostnejše je, če vidimo trpfcjti tiste, ki jih ljubimo in jim ne moremo pomagati. Matere, ali ni to res? Ve, ki ste bile sklonjene s strahom in z očmi, ki pričajo vso ljubečem, nad posteljo, kjer se je boril s smrtjo vaš edinj sin! Bolečina muči njegovo telo, na izmučeno in upadlo lice stopajo znojne kapljice zadnjega boja, njegove poteze na obrazu postajajo ostreJjše, značilen enak tistih, ki odhajajo v večnost. V njegovih osteklenih očeh se bH"i3ti komaj še zadnja iskrica za vas. S težavo se »vije iz prsi predragega umi- Na prvi pogled je videl brez koristi vse raziskovanje. Go-etherjev Faust to opusti. Ko pogleda velikansko knjižico, vzklikne obupno: "Tu naj dobim, česar ne vem? Kup tisočerih knjig naj me uveri, da se povsod je mučiti ljudem, da tuin-tam je srečen bil kateri ? Mnogo taje ob pogledu na grozepolno vprašanje zla božjo previdnost rekoč: "Če bi se Bog za nas kaj menil, ali bi se mogel vršiti take stvari?" In premnogi nespametneži se ponižajo do vprašanja: "Ali je Bog?" Modrijani naših dni obetajo s pomočjo vede za trpljenje in, čc bi bilo mogoče, morda celo smrt. Potrpljenje, pravijo ti novi učeniki, prišel bo dan, ko ne bo droge vere, kakor vera človekoljubja Z znanostjo bo zavladala zlata doba! Nespamet! Samoprevara! Izvršili pa so v teh sanjarijah hudodelstvo, da so vzeli ljudstvu križ. Vrgli so križ iz šol, kjer bi set otroci učili potrpežljivosti, iztrgali so Kristusa umirajočim iz rok in uničili njih zadnje upanje, razdrli so kriz na pokopališču. Tako je izgonila vdanost iz src. In sedaj bo jeza, nevoač-ljivost, sovraštvo oboroževalo ljudstvo in ga vodilo h krvavim bojejem in zahtevam. Kljub tolikim naporom, po tclikih bojiih, tolikih brezbožnih poijzkušnjah in bogoklet-jih, bo človek vedno naš&l ob svojem vznožju včeraj kakor danes Hn rad ali nerad se bo moral sipet navaditi vdanosti. Ali pa je vendar kak razlog za bolečino? Da, le eden je tu, ki ga nas uči krščanstvo. Vse se razloži iz prvega padca, iz izvirnega greha. Radi tega .greha vzdihuje ves svet. "saj vemo, da doslej vse stvarstvo vzdihuje kakor v porodnih bolečinah." (Rim. 8, 22). V prvotnosti se je nekaj zgodilo.. Prvotni božji načrt je prekrižala hudobna volja in sedaj prinašamo z rojstvom kot dediščino greha in kazen. Z Adamovim grehom je prišla bolezen na zemljo. Delo, trud in težave so za kazen: "Bodi prokleta zemlja v tvojem delu; v trudu se boš od nje živel vse dni svojega življenja. Trnje in osat ti bo rodila in zelišča polja boš jedel. V potu svojega obraza boš jedel kruh, dokler se ne povrneš v zemljo, iz katere si vzet." (1. Moz. 3, 17—19). — "Plačilo za greh je namretc smrt," pravi sveti Pavel (Rim, 6, 33). Celo več modernih, ki to dogmo taje, si ne more kaj, da ne bi priznavali vsaj njene velike verjetnosti. "Poglejte življenje," pravi Viktor Hugo, "tako je uravnano, da so čuti povsod kazen." Neki drugi pisatelj krščanskega prepričanja ponavlja isto misel: "Izvirni greh 6e vidi povsod, v vesoljstvu in v duši, kakor žrelo vulkanovo." Chateaubriand je v svojem Genie du Cristianisme razvil v veličastnem jeziku to premišljevanje: "Kako naj razložimo človekovo nagnjenje k bolezni, kako njegove znoje, ki oplede težko brazdo, kako njegove solze, njegove skrbi, kako nesrečo pravičnega, zmagoslavje in nekaznovane uspehe hudobneža, kako naj vse to, pravim, razložimo brea nekei prvotne krivde?" "To je porušena palača in znova sezidana iz razvalin. Vidim vzvišene in in skrajno grde dele, mogočne peristile brez namena, visoke k Ion ice in nizke oboke, maSno luč in ne-prodirno temo, skratka zmedo* nered na vseh straneh." Bolečina pa je več kakor samo žalostna dediščina prvega greha . Skoro vedno jo moramo smatrati tudi kot kazen za svoje osebne grehe. Omadeževana so srca, ki mrmrajo, polna krivičnosfti so usta, ki se odpirajo k tožbi, roke, ki se dvigajo grooeče proti nebu, so bile cesto orodje hudobnih dejanj. Pritožujem se, pa zakaj? Grešdil sen^ ,to imam, kar sem zaslužil. Naj se pritožuje oni, ki je brez greha, ki ni grešil nikold proti dolžnosti, ki se ni oddaljil od svojega i-deala, naj se ta pritožuje, 6e hočeš, toda jaa? — Gotovo je, da je velik del trpljenja ne samo kazen za greh, ampak naravnost sad greha Napak je, da nočemo tega pripoznatL Premnoge bolezni povzroči slabo življenje, druge lahkomiselnosti. Človeška hudobija je sama povzročSila največ zla. Za zloraibo svobode pa ne moremo delati Boga odgovornega Kar steno sejali, to žargoni o. "Pravijo, da je na svetu v-se narobe, toda le mi ne hodimo prav," je zapisala Eugenie det ,Guerin. Bog nam odvzame, kar je njegovo in ne naše. Kdo j bi mu mogel reči: Zakaj si to storil? Vi mu ne morete. Njegova volja je najvišje pra-vo. "Res, ,v sedanji temi ne vidimo pravega dobrega in pra- vega zla, toda v drugem življenju, tam bomo videli čudeže, ki so nam tu prikriti. Peli bomo pesem veeelja in večne hvaležnosti za stvari, ki so nam tu izvabljale solze." (Fe-nelon.) Zgodovinski podatki Združenih držav. (Nadaljevanje.) Bitka pri Buli Run-u. Ker se je konfederacijska vlada iz mesta Montgomery, Ala. preselila v Richmond, Va. so zagnali stanovalci severnih j držav svoj krik: "Naprej, proti Richmondu!". General Winfield Scott, ki je poveljeval unijski armadi je naročil generalu Mc Dowell-u, da naj z 30,000 možmi napade pri Buli Runu konfederacijsko armado pod poveljstvom generala Be-auregarda; Bull Run (Bikov potok) se je nahajal 30 milj južno od Washingtona. Bitka se je vnela na nedeljo, dne 21. julija 1861. Sprva so u-nijske čete potesnile nazaj svoje nasprotnike, a so končno naletele na odpor pod poveljstvom generala T. J. (Stonewall) Jacksona. General Jackson je dobil še posebni naslov "Stonewall" (Kamenita stena) takoj prvi dan vojne v nekem hudem spopadu, ko ga je nek višji častnik* opazoval rekoč: "Glejte Jacksona, tam-le stoji tako neustrašeno, kakor kaka kamenita stena !" Konfederacijski general T. J. Stonewall je bil rojen 1. 1824 v državi Virginia; izšolal se je na vojaški akademiji v West Pointu ter so tudi 2 leti vdele-žil mehikanske vojne. Ravno v najbolj kritičnem trenotku je dobil general Johnston več pomoči, da je z novim vojaštvom še pravočasiio napadel unijsko armado z leve strani. Johnston je s tem u-nijsko armado do cela razpršil, da je premagana bežala proti mestu Washingtonu v svrho obrambe. Nepričakovan poraz pri Buli Runu je stanovalce severnih držav nepopisno potrl, med tem ko je ves jug vriskal veselja nad zmago. Večina konfederacistov je mislila: zdaj je koneo vojne — in so se celo mirno na svoje domove vrnili. Imenovanje gen. Mc Clellana. Vojna v Missouri. Dasiravno je bil poraz velike unijske armade v bitki pri Buli Runu občuten za republikanske države na severu, je bil v gotovem oziru zanje tudi koristen s praktičnega stališ-xv,a in iz skušnje. Zdaj še le je ljudstvo spoznalo, da civilna vojna e jugom ne bo v 90 dneh končana, ker so znajo konfederacisti tako hrabro bo-jevati. Sever je že pri prvem resnem spopadu dočakal bridko razočaranje. Pri neki pri-,liki po tej zmagi se je nek unijski častnik izrazil napram ge- ts neralu Scottu, da bi samo z 30,000. s palicami oboroženimi možmi lahko prikorakal do mesta Richmond. Scott mu je na to odgovoril: "Da, kot vojni ujetniki!" V svrho nadaljevanja vojne je kongres zatem določil 250 milijonov dolarjev in odredil povečanje unijske armade za 500,000 mož. Ker jo bila tedaj državna blagajna do malega prazna, je zaeno kongres zvišal carino na importirano blago, naložil davek na razne opojne pijače, tobak, bančne čeke in druge predmete; zaeno je bilo naloženega 3 e>dst. vojnega davka na leto pri več kot $800.00 dohodkov. Kor se je unijski general Scott pri Buli Runu tako sia-bo obnesel, j"e bil na njegovo mesto imenovan za vrhovnega poveljnika armade Združ. držav general George B. Mc Clel-lan. (gen. G. B. Mc. Clellan je bil rojen 1. 1826. v Philadelf i ji; svojo vojaško izobrazbo je dovršil na West Point akademiji, ter se je, kakor že iznano v de-ležil tudi vojne z Mehiko.) V generala Mc Clellana je ljudstvo zaupalo, kor je imel kmalu po izbruhu civilne vojne veliko uspeha, osobito v državi Virginija, kjer je pregnal skoro vse konfederaciste. Poleg nekaterih južnih držav se je zaneslo uporno gibanje tudi v državo Missouri tako, da ni manjkalo dosti do razkola, ali odpada od Unije. Živelo je pa v oni državi tedaj več domoljubnih mož, ki so državo Missouri še pravočasno, rešili odcepitve; ti vrli možje so bili: Francis P. Blair, Franz Sigel in Nathaniel Lyon, večinoma vsi unijski generali. Ker je tedaj živelo v Missouri številno nemških naseljencev, ki so vsled prizadevanja generala Sigel, (tudi Nemca) ostali izvesti Uniji, o-zir. Združenim državam, je ta skupina naseljencev nekega dne strmoglavila vlado države Missouri češ, da jo preveč dvomljiva in premalo vdana Uniji. Ta nastop je povzročil spopad mod konfederacisti in veliko armado republike pod poveljstvom gen. Lyona pri Wilsonovem potoku. Tudi v ^ej bitki so imeli uporniki uspeh, kajti Unijska armada je bila hudo poražena, gen. Lyon pa ubit. • Zatem se je zbralo nad 20,000 konfederacistov pri Lexingtonu, Mo., kjer so napadli unijskega polkovnika James A. Mulligana in njegovo, samo 2800 mož broječo arma- do; tudi tukaj so konfederacisti zmagali. Od Lexingto-na so se zmagovalci utaborili ob Pea Ridge, na južnoczapad-tiem delu države Mo., kjer jim pa ni bila sreča več tako mila; v hudi bitki dne 7. marca 1862. so bili namreč do cela poraženi, vsled česar je ostala država Missouri v področju Združenih držav. ^ Blokada. Ena izmed največjih zaprek in težav, katera je imela zvezna vlada tekom civilne vojne je bilo vprašanje blokade južnega obrežja v razdalji 1900 milj. Meseca aprila je predsednik Lincoln vsem svetovnim narodom naznanil, da je obrežje od reke Potomac do reke Rio Grande zablokirano, vsled česar je pflovba inozemskim iiarnikom jn ladjam v tem vodovju prepovedana. V svrho izvršitve te blokade je ondi opravljalo svojo službo številno oboroženih zveznih ladij. Gorinavedeni korak zvezne vlade je bil velikansko važnosti, ker se je ž njim moč konfederacistov fceloi oslabelo in omejilo. Stanovalci v južnih državah niso mogli več v-sled tega svojih pridelkov drugam izvažati, osobito bombaža, kar je zdatino znižalo državne dohodka Naenkrat je nastala na jugu velika kriza, ker je primanjkovalo dlenarja pa nakup orožja, municije in živil za armado. Leta 1862. se je iz južnih držav izvozilo samo za 4 milijone tfol. vrednosti bombaža, preid civilno vojno pa skoro za 50 krat toliko ($198,000.000). Vseeno so skušali konfederacisti to blokado razbiti s pomočjo malih oboroženih angleških čolnov, kar se jim je pa ponesrečilo. Glavni stan te flotile je bil v mestu Nassau na bahamskem otočju. Trentova afera. Meseca novembra L 1861. se je pripetil nek dogodek, ki bi bil kmalu Združene države spravil v zopetno vojno z Anglijo. Dva konfeder. senatorja, Mason in Slidell sta oel-potovala iz Havane, kot komisarja proti Angleški in Franciji na angleškem parniku "Trent". Namenjena sta bila od teh držav izposlovati pomoči za konfederac. države. Ker je pa ameriški kapitan Wilkes zvedel o misiji teh konfederac. komisarjev, je z neko bojno ladjo ustavil parnik "Trent", ter s sabo odvodol o-ba konfederac. komisarja, Ma-sona in Slidella, kar je povzročilo veliko nevoljo med Angleži. Zadevo je na lep naJčin poravnal Ipre^lsednik Lwobi' s tem, da se je v imenu zvezne vlado oprostil pri Angliji; ona dva komisarja sta zatem neovirano odpotovala na neki drugi angleški ladji proti cilju. (Dalj« sledi.) Ako premeuite svoj naslov, naznanite to takoj društvenemu tajniku (ici). DENAR GOVORI! Varčujte in pripravljajte si s tem Vašo. neodvisnost ml Va#o starost. __ i Vlofcit« Vri* prihranka v ^oafel •rrcfl, Ttm iWnWi^ i« obreti od Valih vlog. Vljudno ste vabljeni, da nam e*u?at« Vaš« U tfttOtf**« H**!« vUMh lj«v, kateri iiaajo nalojfen svoj denar pri nas na — ' v ^ "SPECIAL INTBB8ST AOOOmTT* Uverjeni znate biti, da bodo Vali dolarji v pravih rokah in boste glede njHi ■ifuj^awti lahko mirno spali. oiavnozastopstvo FRANK SAKSER STATE BANK jadkanbke BANKE. 82 Cortlandt St., New York City. i ",, _ Izhaja vsako flastmna Kranjsko-Slovenake ifcatoftk* Jednot ameriakih. e ? Zdrttztnih driaVah 1004 N. Chicago St Uredništvo in upravniitvo: Telefon 104«. JOLIET, ILL. Zs člane, na Za nečlane__ Za inozemstvo teto Naročnina: — 4-12.00 43.00 ometJIl 6RČAN o i the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA. Mainted by and in the interest of the order. 1004 N. Chicago St Issued every Weflflfe&day. ofKCET" Phone: 1048 JOLIET, ILL* •—~ Zmaga fašistov. (Porooa Otis Swift.) Z revolucijonarnim nastopom Benito Mussolinija, ko so njegovi legijonarji s silo zavzeli vodstvo italijanske vlade v svoje roke, se je odigrala po svetovni vojni ena izmed najbolj važnih političnih dram. Še pred dvomi leti je pretila Italiji velika nevarnost vsled boljševizma iii komunizma. Kakih 40,000,000 prebivalcev je pričela strahovati velika armada anarhistov. Nad 2,-000,000 organiziranih boljševikov je napovedalo vojno italijanski vladi. Tedaj smo čitali, kako so ti uporniki nastopali s svojimi rdečimi zastavami, zasegli so cela mesta, razna podjetja in proglaševali sovjete. Dandanes sta nasilni socializem in komunizem v Italiji mrtva; nevarnost, ki se je kazala sirom dežele je zadušena; zadušil jo je fašizem, ustanovljen 1.1920. Sprva so fašisti mislili, da jim bo nemogoče premagati te notranje sovražnike dežele; toda končno so pa dosegli svoj cilj, da vzdrze javen mir in red v državi. nad peft milijona nepotrebnih uradnikov redilo na račun ljud-1 rimskega papeža. Ni Čuda, rt DA0r\Ai01 noi OA n ATM a X ^V • I ^ ______«. «« da so se papeži temu uprli. Napetost med Rimom in Carigra- stva. Pospeši naj se domačo industrijo z inozemstvom. 3.) Uravna naj se stalno valuto. ¥ ^^ 4.) Ker je v Italiji preveč prebivalstva naj se skuša glede|d^je"rastla tudi TeleTtega, izseljevanja doseči z Brazilijo sporazum, kamor naj bi se ljud-'ker so krivoverski carigrajski stvo izseljevalo. 5.) Pripoznanje Rusije naj se ozira na pripoznanje drugih držav. 6.) V spor na bližnjem iztoku naj se Itafiija /ne vmešava._____„______________ _ 7.) Kolonije v Afriki naj se ohrani po starem načinu. rigrajsMi Ykofw. * Kakor že 8.) V Reki naj se uvede takozvahi "status quo". Italija----4------—ain ne pripušča Jugoslaviji, da bi imeli ob jadranskem morju vo- jaško kontrolo. 9.) Vzdrževanje zadostne armade za slučaj vojne. Mornarica naj bo po številu tako velika kot je francoska. 10.) Sedanji konstitucionalni način monarhistične vlade naj ostane s kraljem na čelu. Ves ta program fašistov je večina italijanskega ljudstva odobrila. cesarji preganjali rimske papeže, jih metali v jefe ter jemali cerkveno premoženje s po- eta® in ga je zaeno imenoval patrijarhom mesta Carigrad, močjo svojih privržencev, ca-To Je povzročilo v carigrajski 4 Ista v ruskem ujetništvu (Piše Josip Grdina, West Park, Ohio.) (Nadaljevanje.) Kakšne vere so £usi? . .Kako se je začelo pravoslavje. Mod raznimi spisi in pogovori o kakem narodu pride dostikrat v poštev vprašanje, kakšne vere je dotični narod! Tako bodo morda tudi mene c. čitatelji vprašali. Na to odgovarjam, kakor že menda znano, da so Rusi pravoslavne, ali razkolne vere; odkod to ime izvira, bom kasaiejo pojasnil. Ko pride pogovor na versko prepričanje Rusov, se tudi dostikrat sliši, da so Rusi staro-verci. Vzroka, kako Je » i • • • i v rx v. , , imo nastalo, ne vem; rečem le TudiAvsnja in Ogrska sta se ze na sličennacm bortfi ko t da je navodena ^^^ ne. n /vtuiv Afflounvali anAOTAh hnl ,1.1/iTri im Q 10 '•DtrAnA/lTJA'' 1 Ti 1 . .... umestna, ker so ž njo jemlje u-glod in prvenstvo naši katoliš- ki Cerkvi. Morda bi pri tem kdo utegnil misliti, da je pravoslavna (ruska) vera starej- Dragi čitatelj bo gotovo radoveden kaj več o tem izvedeti! — V prvih stoletjih razširjanja krščanstva so se zelo odlikovale cerkve v Afriki, Mali Aziji in na Balkanu, ki so bik? v tesni tzv-eziz rimskim papežem; vse te cerkve so pri-poznavalec rimskega papeža za pravega naslednika sv. Petra kot vrhovnega poglavarja sv. Cerkve. Tako so patrijarhi v Aleksandriji, Antiohiji in v Jeruzalemu priznavali za u-praviČeno, da so še le tedaj veljavni, bo jih potrdi rimski papež. Noben cerkveni zbor ni veljal za vesoljno cerkev, ako ga ni potrdil tudi rimski papež. Istotako ga je priznaval tudi rimski cesar, ko ae je v stoletju preselil v Carigrad. Prvo, kar je prišlo v nesoglasje mod Rimom in Carigradom, je bil jezik. Spočetka je bil grški jezik tudi pri La-tincih v navadi, potem so se pa začeli malo bolj brigati za to j vprašanje. Ker niso hoteli o- omenjeno, so papeži Obsodili več teh uspornikov in jih proglasili za krivoverce; osobito v prvih stoletjih so bili v cerkvi hudi in strastni verski boji. V-si ti boji so ae pa "pričeli v vzhodni (grški) cerkvi, Carigrajskih patrljarhov Je bilo od začetka pa do 9. stoletja 58; od tdh Je bilo 23 klivo-veroev, |oqhto|ma odpadnikov.' Proti temu so vselej nastopili papeži, svarili^ prosili* poučevali in sklicavali vesoljne oe^ kvene zbore, toda — ea-man. Končno so te trdovratne, ali razkolne Škofe duhovnike in vernike Izobčili m sV, Cerkve; v tem oziru nI rimska Cesarja je poskrbel, da so škof Gregor in njegovi privrženci izvolili za carigrajskega patrijarha Focija; v 6 dneh je odpadli škof Gregor podelil po*, vetnjaku Fociju svečeniški cerkvi velike zmešnjave. Mnogo škofov, ki so bili navajeni ubogati cesarja v vseh zadevah, je pripopmalo Focija za pravega patrijarha; škofje pa, ki so bili zvesti vernemu svojemu sovrstniku ev. Ignaciju fri katol. Cerkvi so se zbrali na nekem cboru ter proglasili Focija za odpadnika sv. Cerkve, da on ni vreden časti patril Jarha ter so ga z njegovimi pristaši vred iaobčili iz sv. Cerkve. Vse kar se je glede nas-stopa Focija vrsido, je bilo proti postavam sv. Cerkve, kajti Gregoriju, ki je Focija posvetil ea patrijarha je bilo že preje prepovedano od papeža, da ne sme vele opravljati cer- so se ondi oglaševali apostoli boljševizma iz "svobodne "srečne" Rusije. Kakor raznim državam v Evropi, tako je minula svetovna vojna prizadela dosti hudega tudi Italiji: Pol milijona mrtvih, en milijon pohabljencev in več milijonov brezdelnih. Nad vso Evropo se je tudi po vojni plazila vodika politična nevihta ša ^ naSe katoliške, kar pa ni pomešana s tajnimi diplomacijami in zvezami. Baš tedaj se je.' res. Resnica pa je, da je pra- zaneslo iz Moskve tudi v Evropo prve nauke o boljševizmu češ, vWavna vera najstarejša iz- pustiti svojega jezika, so se da ziimore vprašanje človekoljubja samo ta nauk rešiti Bolj- mod-Bekt (veT> ki M prej ali vodno bolj odtujeval! Bimu, o-seviki so prjdigovah delavskemu ljudstvu, da naj bo on lastnik flloj ^ n& ^ ^ katališk«'ziroma latinskemu i«ziku. Tu-krasnih lepih palav, lepdi oblek m avtomobilov; da naj ljud- U^ ^ prav08,avua obrod pri Kiužbi i^j; ^ je stvo m« vec ne dela, a zrn udobno; a rdečo zastavo v roki in I odgtoja kal(ih devetsto razlikoval, glede pravnikov, vojnim krikom naj si Mjseviki podjarmijo ves svet. Ta.pro- H in je ukorckož novoUrija postov, kvašenega in nekvaSo-paganda je osobito v Italiji.uspevala, kjer je bil zadnjih 20 let 8rodnjoga vek do6im obgtoja kruha ^bcdih M To socializem ze močno ukoreninjen; z boljševizmom naj bi se pa'naja k!ltoli^ka žo nad ]900 lot........ „; doseglo tnumf. .. . .! to je, odkar jo je ustanovil Kri- Za vsa taka početja in za vse te načrte se pa srednji (ineš- vo svojiTO apostolom pod vr-čanski) stanovi v Evropi niso posebno zanimali. Vseeno so se jj0Vnini glavarstvom sv Petra tu in tam družili v tajne anti boljševi|ke organizacije, osobito'Q^j onega časa naprej so so ka-v Italiji pod spretnim vodstvom očeta fašizma—Signor Musso-,gnoje pojavili razni možje (rei-linija. Mussolini je učil, da je borba za izvrševanje postm^ifa^traji) ter vstanavljali za javen red in domoljubje najbolj plemenito delo vsakega dr- jj-a^o verske sekte po svojem Stolica nikomur prizanesla kvenih obredo\r; dalje je bilo ter je poleg patrijarha ieobči- jaabranjeno dati kaki posvetni la tudi carigrajskega cesarja. Zgodilo se je večkrat, da Se bia la Vzhodna (Cari^rajska) cerkev večkrat izobčena, pralno jo nastopil popoleft raakol, ki je odtrgal Vse vzhodno cerkve od sv. katol. Cerkve. Da bo-nam jasneje, poglejmo delo Focija-: V Carigradu Je & teta 842—357' vladal mladi CesaSr Mihael. Ker je bil 4.Slovencem p^eti danes to pa vsled tega, ker so fašisti vzeli zvezano butarico s kijem za »varnost, kakoršno C31T11 »•«» r4 n -t nnn I*- 1» ^ i A---—__* i • svoj uradni znak kot znamenje edinosti. magna- sem t-, uv.raZLn , demonstracij od strani to organizacije je i pravoslavnih ruskih ^ bilo v Italiji ubitih do malega že 5000 fašistov in nad 10,000 |tov. Naslednje podatke radikalcev. Socialisti so tekom dveh let izgubili zatem nad povzel iz mskih zgodovinskih Dan.danesšteje organizirana armada fašistov'knjig; torej kdo je bil ustano-nad 1,000,000 članov, ti imajo svojo posebno artilerijo, konjico,! vitelj pravoslavne (ra-kolne) pehoto m zračno flotilo, katero rabijo v nujnih slučajih. corkve? - Carigrajski patri-ko je nedavno Mussolini izdal svoj ultimatum, da se mora1 jftrh Focij, ki je položil temelj-f asistom v 48 urah izročiti Vodstvo vlade, je stal za njim skoro ni kamen tej veri v devetem ves italijanski narod m Mussolini je dosegel svoj uspeh. ,sloietju. njegovo satansko de- Nacelo sedanje fasistovske vlade vsebuje več točk n. pr, lo je dovršil carigrajski patri-1.) Italija mora doživeti zopet svoje stare (predvojne) t jarh Mihael Oralarii ^ ali normalne case. V visoko tujo politiko se ne sme spuščat'' ' - ^ J- onomi je. Državne, žekA^ee-m^dAŽ^iffeii 2.) Uvedba ekonomije, urzavne^že jetja, ki ne donašajo nobenega dobfčka naj se proŽL" ,naša katoliška že nad 1900 let, 'sprva ni jemalo Cerkvi edinst- va, ker so le male razlike pri o-bredih. Dokler so Latinci in Grki živeli v medsebojnem prijateljstvu je še šlo, ko je pa nastal med njimi nesporazum, so pričeli Grki razne stvari obsojati in se nad njimi spodti kati kar je vedno večalo raz-por. Odkar je bil v Carigradu cesarski sijaj, kjer so vladali iztočni cesarji, so si ca rigrajski škofje prisvajali neko večjo oblast ha Jutrovem kakršno, so imeli škofje v Aleksandriji, Antoniji in v Jeruzalemu, ki so sfcdeli na stolci'h, postavljenih po apostolih. Nekateri carigrajski patrijarhi so se hoteli meriti z rimskim papežem, vrhovnim poglavarjem sv. Cerkvie. To prizadevanje carigrajski h patri jarhov so močno podpirali tudi biza-tinski cesarji, da bi dobil Carigrad večji blesk in sijaj, če bi bil carigrajski patrijarh (skof) vrhovni poglavar sv. Cerkve. Ker so bili ti cesarji zk\lo samosihii in svojeglavni, so hoteJi vladati, ne samo državo, ampak so si osvojili tudi prvo besedo v cerkvi, ali v verskih zadevah. To je napotilo rimskega papeža, varuha in branitelja derkvenih pravic, da je moral cesarja dostikrat ostro zavrniti, ker se je mešal v njegov delokrog; na ta način se je pričel nesporazum med Rimom in Carigradom. Polagoma so se tudi jutrov-ski škofje navadili cesarjevega n^asilsjtva; ibili so iiamreč preslabi in premehki, da bi se posvetili sili ali se junaško zo-prstavili početju samostojnih bizantinskih cesarjev; radi tega jih je Rim dostikrat grajal. Carigrajski patrijarhi so se o-gibali Rima, kot človek sodni-je če ima slabo vest. liko omeniti, kako je nastala pravoslavna cerkev, kar je o-sobito za nas Slovence vsled poro-listih. jli katoliški Poljaki pod pestjo e državne urade naj se izčisti da se ne bo ških) ces^jev. ->:e r&zb t mwm prilastiti moč, čast in oblast csebl tako hitro posvečenje in polqg tega je bil še Ignacij zakonit in pravomočen patrijarh ▼ Carigradu, i Kmalu zatem je pričel Focij ruvati z vsemi silami zoper sv. Cerkev; zbral je okrog sebe v-se svoje tudi že izobčene privr-ženoe ter je kar na lastno roko »občil iz cerkve patrijarha Ignacija. Slavohlepni Focij st je dalje potrudil, da je dobil že nekaj škoferv na svojo stran; jetoal je čast somišljenikom Ignacija, ter nastavljal svoje pristaše na mesta katoliških duhovnikov. Ko 6ta imela Focij in Bar-dag fca sabo že večje število s-vojih privržencev, sta hotela, da Si Focij pridobi čast patri-nasprotnikov, ker Je bil |jarha Se od rimskega papeža, seveda potom zvijače. Zato piše Focij list v Rim z lažnji-vim poročilom, da se je Ignacij vsled starosti in bolehnosti odpovedal svoji cerkveni časti, potem, da so njega izvolili za carigrajskega patrijarha, dasi-ravno se je temu branil s sol-®ami. v očeh. Tudi drugim patriarhom je Focij pošiljal zlagana poročila in ž njim vred tudi cesar Mihael. V Rimu je tedaj vladal moder in previden papež sv. Nikolaj I., ki je carigrajske poslance dostojno sprejeL Ker so se pa iz Carigrada čule razne druge novice, je papež takoj slutil veliko zaroto in goljufijo, vsled česar je poklical na posvet v Rim zbor škofov. Na tem zboru je bilo določeno, da naj gresta dva škofa v Carigrad, ter da naj to važno cerkveno zadevo natanko preišče-ta. Škofoma je papež naročil, da naj se Focija ogibljeta in da ga na nobG^-iiačin ne smeta pripozaiati za katoliškega patrijarha, Vso stvar naj skrbno preiščeta ter poročata v Rim. Ko se je v Carigradu raznesla novica, da papež Focija ni priznal, je cesar s papeževimi poslanci skrajno grdo ravnal. Celili sto dni sta bi% ločena od ljudi ,ter sama sebi prepuščena; oesar jima je celo grozil, da ju vrže v ječe, ako ne pripo-znata Focija za patrijarha, za-eno jih je tudi silil, da morata zavreči patrijarha Ignacija (Dalje sledi.) dosti vdan papežu v Rimu. Spočetka se mu je uprl Gregor, sirakuški škof; ker je bil v sodnijski preiskavi, zato ^ ni novi patrijarh hoitel, da se vde-leži njegovega posvečenja, Ignaciju se je protivil tudi Bar-das, brat cesarice Teodore,ozir. stric mladega cesarja Mihaela. Bardas je mladega cesarja popolnoma pokvaril in ga navadil pijančevati; da bi imel še več moči, ga je nahnjskal, naj da svojo mater zapreti v kak samostan in ta Svoj namen je tudi dosegel. Kmalu zatem je cesar Mihael ukazal, da naj se njegovo mater s silo odvede v nek samostan a vsemi hčerami vred, kjer naj postanejo redovnice; zaeno je patrijarhii Ignaciju naročil, da jim Odstriže lase, da jim da redovno obleko in jih sprejme med redovnice. Naravno, da Ignacij ni hotel tega nasilstva odobriti, vsled česar tudi ni sprejel navedenih žensk v * samostanu. To je Bardosa zelo ujezilo; šo bolj je bil togoten, ko mu je patrijarh Ignacij odrekel vfelikoč-no obhajilo in to očitno, kot javnemu grešniku; Bardas je namreč živel v grešni zvezi s svojo sneho; to je bilo splošno znano in drugim v pohujšanje. Bardas® je ta nastop tako ujezil, da je nekoč v cerkvi z mečem naskočil na Ignacija ho-teč ga umoriti. Pobožnega Ignacija pa tudi grožnja z mečem ni dosti prestrašila ker je svojemu sovražniku sam nastavil prsa; slednjič je Bardas ves osramočen zbežal iz cerkve naravnost h cesarju, kjer je Ignacija ovadil, da je njegov (cesarjev) zarotnik. Ker je cesar temu ovaduhu vse verjel, je ukazal Ignacija zapreti v samostan ter mu je odvzel čast patrijarha. Že v samostanu zaprtega je silil, da naj se odpove svoji časti, kar verni Ignacij seveda ni mogel in ni hotel storiti. Cesar in Bardas na vsak način hotela imeti kega, patriarha, yi dobila sta ga, Focija, učenega moža, ošabnega in častihlepnega NA PRODAJ je posestvo na Vinici št. 23. Hiša stoji ravno v sredini Vinice, posestvo obsega tudi njive in gozd. Posebno prmerno za obrtnika ali trgovca. Prodam po nizki ceni. Kdor želi to posestvo kupiti, ali kaj vdč izvedeti naj se oglasi pri podpisani: Mary Zunič, .. 1037 Peralta St. N. Pittsburgh, Pa. 50.81| 155.05| 122.04| 184.48| 72.47 148.17 52.17 102.68 89.42 160.44 97-32 .82/21 81,21 175.30 65.76 96.06 87.84 150.56 90.35 84.51 177.90 3820 63.83 222.41 54,63 97.09 tekom meseca oktobra 1922. Prejeli od d; Obresti .. .Tj I Najemnina dvorane $22,926.17 3,673.90 1000 Jednota $ 26,610.07 98, Ustanovljen* v Jolietu, IU., dne 2. aprila 1894. Inkorporiran* j Jolietu^ 103. državi Illinois, dne 12. januarja, 1898 104. GLAVNI URAD: JOLIET, IIL Telefon 10«. 105 RAZPOREDBA DENARJA PO SKLADIH: 105 Smrtninski sklad ....................................$496,728.74 108] Rezervni sklad ....................................... 445,779,30 109. Poškodninski sklad................................... 12,575.85 110 Dolgotrajni bolniški sklad............................ 50.25 1U. Centralni bolniški sklad.............................. 1,598.75 112. Stroškovni sklad..................................... 3,835.79 113! Konvenčni sklad.............}....................... 8,680.60 114 -— 115.' Imetje odraslega oddelka 1. sept. 1922 ...............v..$969,249.28 118. Imetje Mladinskega oddelka .......................... 26,626-32 119. ,- 120. Skupno premoženje ........................$995,875.60 121. Skupno število članstva obeh oddelkov 1. sept. 1.1. je zHašalo 19,246 123. SOLVENTNOST K. S. K. J. ZNAŠA 100.27%. 126. Od ustanovitve do 1. oktobra 1922 skupna izplačana podpora $2,120,755,00 127 GLAVNI URADNIKI: 128* Glavni predsednik: Joseph Sitar, 607 N. Hickory St Joliet, IIL 1 jW I. podpredsednik: Matt Jerman, 332 Mchigan Ave., Pueblo, Cola : 130 II. podpredsednik: John Mravintz, 1022 East Ohio St, N. Sw Pittsburgh, Pa. 1nJka JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet IIL, dopise igj' društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO" K. t^o' S. K. JEDNOTE, 1004 N. Chicago St, Joliet IIL $995,859.35 Izplačali Posmrtnine ....................... PoSkodnine ...................1____ Centr. bolniške podpore............. Dolgotrajne bolniške podpore....... Razni stroški ...................... Preostanek 31. oktobra 1922 Joliet, 111., 1. novembra 1922- .... 3,132.71 $ 10,693.87 .... <..........$985,165.48 Josip Zalar, gl .tajnik. 50.00 5.25 ..................... LUS o m 168...................... 1.50 6W 169..................... 2.10 20-25 170..................... 1.33 .70 171..................... 1.35 5.55 172..................... 10.30 1.80 $1,103.20 4.20 Preostanek 1. oktobra 6.30 1922. ...•............$26,626.32 8.85 Prejeli od društev..... 1,103.20 6.90 Obresti .............. 38.12 8.60 ' -- 4.80 $27,767-64 13.80 Izplačali: 8.55 Posmrtnine ..$666.00 3.45 Za prestop med 6.60 člane in člani- 1.80 ce.......... 52.50 1.65 Upravni stroš- • 3.30 ki.......... 80.00 $ 798.50 10.10 - -- 6.30 Preostanek 31. oktobra 10.10 1922 ................$26,86914 1.65 Josip Zalar, gl. tajnik. 1.35 Joliet, 111., 1. novembra 1922. 2.55 _____j_ ^ PRIPOROČILO. 5.10 Slovenski ičevljar se priporo-.75 ca rojakom v Jolietu, IIL, zst 225 popravljanje čevljev vseh vrst« 5'45 Delo garantirano. Cene zmerne* .'90 Pridite in se prepričajte. Ro-1.35 jaki, podpirajte domačega o-14.10 brtnika in sofarana! ŠTEFAN MAROLT llioo 402 Ruby St. Joliet, IIL 8.85 -- J3SJ Zastave, bandere, regalije in 4 05 slate snake za društva ter člane 5.55 K. S. K. J. 1.50 EMIT. BAOHMAN J-J* izdeluje X5 ™ 2107 S. Hamlin Ave: 24.00 Chicago, JQL 95 98. 101. 103. 104. 104. 108. 109. 110. 111. 112. 113. 115. 118. 119. 120. 123. 127. 128. 129. 130. 131. 132. 134. 135. 135. 136. 139. 140. 143. 144. 145. 146. 147. ' 150. 153. 154. 156. 157. ' 158. • i*,*. 160. ____161. $20.00 162. $969,249.28163. 175.33 77.92 15.99 7.73 258.08 146.37 30.03 52.22 139.25 141.97 99.30 49.94 39.61 40.06 184.34 53.63 158.20 68.33 70.38 113.29 117.06 82.32 18.68 133.93 88.25 29.83 57.11 42.37 437.71 312.01 114-43 68.20 61.08 10.11 87.00 67.64 3415 37.52 65.39 Uradno naznanilo* FINANČNO POROČILO t. S. K. JEDNOTE ZA MESEC OKT. 1922 ASESMENT 10—22. Centr. I Dol. bol. bol, podp.j podpora- Plačali na [ases.10.-22. $ 344.11 777.79 243.14 181.11 234.71 781.65 777.65 189.58 32-59 169.77 432.83 98.80 . 431.89 426.76 248.53 206.08 52.46 142.41 12432 115.18 14.93 706.39 679.74 586.60 138.73 204.90 166.24 32.08 184.83 156.94 372.79 190.27 328.29 100.42 96.85 146.47 102.60 385.63 80.79 213.27 304.29 124.58 197.43 259.39 163.81 166.77 429.72 87.14 155.06 40.29 33163 140.25 229.29 56.81 56.81 146.58 9.98 224.94 58.48 ^ 125.07 100.63 253.96 270.30 114.08 111.50 308.62 292.89 5814 23.47 87.29 130.38 163.62 64.50 153.66 Smrtnina [Poakodnine I $22,926.17| $5,466.66| Preostanek 1. oktobra 1922._______ FINANČNO POROČILO Mladinskega Oddelka K. S. K. J. za mesec oktober 1922. Plačana Dr. št. svota. 1.....................$ 26.95 2..................... 49.65 3. ...V................ 9.00 4..................... 3.75 5..................... 9.30 7..................... 34.05 7..................... 33.60 8..................... 8.40 1 1..................... 9.60 1 2..................... 19.20 1 3..................... 2.40 1 4..................... 10.55 1 4..................... 11.05 1 5..................... 7,45 1 6..................... 1.05 17. ...I.................45 2 0..................... 8.70 2 1..................... 2.29 23..................... 6.00 25..................... 23.10 2 9..................... 69.95 3 0..................... 6.60 33......?.............. 11.40 38....................» 18.60 4 0..................... 6.15 4 1..................... 6.90 4 2..................... 30.95 4 3.................... 2.10 4 4..................... 6.90 4 5..................... 2.55 v Ameriki je v Clevelandu, O., kajti v dobriji dveh letih svojega obstanka izkazuje nad Dva milijona dolaijev premoženja. Malo je bank v Ameriki, katerim rast bi bila povprečno po milijon dolarjev na leto. POPOLNA VARNOST VLOŽENEGA DENARJA je poglavitni vzrok, da je postala naša Slovenska banka v tako kratkem času največji d&iarni zavod nove domovine. In kar je glavno: ustano-novili so jo naši ljudje z našim denarjem. Vodstvo in vsa uprava je zopet v rokah naših ljudij. POPOLNO NADZORSTVO VSEGA VLOŽENEGA DENARJA nad m£o banko ima država, potem posebni izvedenci in pa banani di-rektorij, ki sestoji iz enaindvajsetih članov direktorija in šestih svetovalcev. Med njimi najdete sama naša imena, poznane in zaupanja vredne može. Zato nalagajo v tem domačem denarnega zavodu naše JEDNOTE, ZVEZE IN POSAMEZNIKI iz vseh krajev naše nove domovine. Med vložniki je država sama, County, šole, knjižnice, mesta itd. Pomnite, da naša banka obrestuje vse vloge po 4% OD DNEVA VLOGE DO DNEVA DVIGA. Denar prinesete lahko osebno, če stanujete v bližini, ali pa ga pošljete po pošti in sicer z money ordrom, draftom ali čekom. Z obratno pošto prejmete hranilno knjižico, na katero zopet lahko dvignite svoj denar, kadar ga rabite. POŠILJA DENAR NA VSE STRANI SVETA in Sicer po dnevnem kurzu, kakor je denar na svetovnem trgu, tako ga dobite vi. V zvezi je z najboljšimi denarnimi zavodi starega kraja in garantira vsako pošiljatev z vsem svojim premoženjem. NAJBOLJŠE IN NAJVARNEJŠE je vselej tam, kjer je nase. Ako zaupate denar naši Slovenski banki, potem ste lahko brez vse skrbi zanj. Obrnite se osebno ali pa pišite na: Cleveland, Ohio I VESTI IZ JUGOSLAVIJE | Umrl je dne 17. oktobra v Semiču, g. Matko Bartel, šolski ravnatelj v pokoju, posestnik,ustanovitelj in vodja tamo-snje Hranilnice in posojilnice. Zapušča sina Bertolda, župnika v Vavtivasi in eno hčer (Minko) v Semiču. E. L P. Umrla je v celjski bolnišnici dne 14. ok,t. gospa Suzana 8ka,za, veleposestnica v Velenju. Blago, pokojnico so pokopali v Smartuem pri Velenju. Naj v miru počiva! Umrl je v Celju 17. okt okrajni tajnik v pokoju g. Franc Ro.š. • - Umrl je v Pišecah pri Brežicah g. Josdp Pleteršnik, ofici-al drž. železnice v pokoju.. Blagemu pokojniku bodi ohranjen trajen spomin! — Uboj. Na Praprotnem v Selški dolini so se v pozni noči sprli fa^je. Med prepirom je bil preboden z nožem Janez Benedik, kateri je čez 2 in pol ure ujnrl. Mrliča so prepeljali na njegov dom na Studeno in ga pokopali na pokopališču v Selcih. ' — Smrtna nesreča. Dne 17. okt. je peljal Martin Bori-sek s svojim hlapcem Jožetom Zupanom voz hlodov iz Polšni-ka proti Savi. Na klancu pod jpolsniško cerkvijo je prišlo vqau nasproti več otrok, kateri so se vračali iz šole. Otro-ci'so se vozu umaknili v breg, pri tem je spodrsnilo 8-letni A-maliji Povše iz Zg. Tep, ki je padla pod voz. Zadnje kolo ji je šlo Iče-z prša. Deklica je bila takoj mrtva. Pokopali so jo na pokopališču v Polsni-ku. Samomor. Dne 14. okt. zjutraj so našli na obrežju ^Gruberjevega prekopa žensko obleko, v kateri je'bilo pismo, pismo je napisala služkinja A-lojzijja Žel^zmikar iz Laverce svoji materi, kateri naznanja, da gre prostovoljno v smrt. Trupla doslej še niso našli. Sv. Križ pri Mariboru. V nedeljo, 15. okt. popoldne ob pol 5. uri so pregnali Koreno-yi delavci nekega Wranglovca v hipu, ko je hotel z nožem za-bosti neko osemletno deklico, ko jo je prej zlorabil. Ker je bil hitro zdravnik pri otroku, je sicer upanje, da še okreva. Bila je sreča v nesreči, da so prišli ljudje v pravem času v tisti gozd, ker drugače bi bil gotovo dični obmejni stražnik in \rzdrževatelj reda otroka u-moril. Orozništvo zasleduje zverino. Prebivalstvo je o-gorčeno do skrajnosti. Kaj vse bomo še doživeli! Ali ni nobene pravice več pri nas t Smtna kosa. Umrl je g\ 0-ton BalČer, ravnatelj Češke industrijske banke. Truplo bodo prepeljali na Cesko.— Dne 16. okt popoldne so pokopali dimnikarskega mojstra in po-stnika na Sv. Petra cesti, g. Iyana Vrhovca. R. I. P.! — Nasilni cigan. V Bev-kah so se pozno po noči vračali fantje iz hiše Matija Smuka, kjer so ličkali koruzo. Naenkrat se jim pridružita cigana Al. Brajdič in Al. Seničar in pričneta brez povoda prete-pavati Cirila Veharja. Ko so hoteli drugi fantje braniti je Brajdič sunil pos. sina Jak. Kržmanca z nožem med pleča in ga smrtno nevarno poškodoval. Nato sta cigana zbežala. — Beg iz sodne službe. Sodnika dr. Lulig in dr. Pretnar sta se odpovedala sodni službi. Sledilo jima bo še več mladih sodnikov v Ljubljani in v Ce- tt, ker ne morejo živeti s se-f njimi plačami. Tatvina na grobeh. Na pokopališču pri Sv. Krištofu so neznani tatovi iztrgali iz spomenikov in odnesli več bakrenih in cinkastih plošč. Velik dar. G. Franc Korošec, poduradnik v cinkarni v Gaber jih pri Celju je daroval dijaški kuhinji ifl dijaškemu podpornemu društvu v Celju po 25.00 K, celjski okoliški občini pa za ustanovo za reveže 50.000 K, skupaj torej 100.000 K. Vredno je povedati, da si je g. Korošec s trdim delom služil svoj kruh do pozne starosti. V »zadnjem času pa je podedoval po svojem sinu, ki je umrl v Ameriki, večjo svoto denarja. . Od tega je takoj znaten del daroval za stradajoče mladino hi rcveže. Čast možu, ki tako i ažurne naloge gmotnega bogastva -- med novodobnimi boga t afe i takega u-mevanja ni veliko. Junaštvo artilerijskega častnika. Dne 16. okt. okolu 7. ure zvečer je šel neki vojak v spremstvu dveh civilistov mimo ljubljanske - poste. Kar ga nekdo potegne iz srede družbe za suknjo in zavpije nad njim:* 4'Zašto ne pozdraviš!" Bil je to neki fcrtiljerijski ka~ p'etan II. klase. Vojak stopi mimo preden j in mu odgovori, da ga m videl. To je bilo pač zolo verjetno, ker je bilo temno in mnogo ljudi. Kape tan pa nemeneč če za to opravičbo zavpije na ves glas: "Šuti, mars!" Pri tem prime vojaka brutalno »za suknjo, ga zaviti z vso silo in mu da dve brci od zadaj, tako da se je vojak kar opotekel. Potem je k ".petan z urnimi koraki od-*cl. Oba civilista iz vojakove ga spremstva in še mnogo drugih lljudi, ki so bili priča barbarskega dogodka, so šli za kapetanom in ga pri kavarni "Zvezda" ustavili. Civilista sta se predstavila in zahtevala c 1 kapetana legitimacijo. Kape tan jih je pa nahrulil, češ, da jih to nič ne briga m naj šuti jo. Okolu skupine se je nab-l.alo mnogo občinstva in kape-tan se je podvizal iz neprijetnega položaja. Slišal je klice: 4 4 To je kulturni škandal, tako se ne postopa itd.'9 Vse se je zgražalo nad tem surovim nastopom na zunaj .tako elegantnega častnika. Več gospodov je prevzelo nalogo, da izvedo ime tega junaka in ga nato naznanijo divizijskemu poveljstvu, ki naj ga pouči, kako se mora častnik v civiliziranih krajih obnašati. Trgatev v Ljutomeru se je začela 16. oktobra. Kakovost bo dobra, ker je grozdje dozorelo; količina bo pa izredno velika, tako da mnogim vinogradnikom primanjkuje posode. Cena letošnjega vina je 4—5 dinarjev liter. Nekaj zanimivega. Nemško nacionalni župan. Rogaški vele trgovec in kapitalist Josef Berlizg, ki je bil ob zadnjih občinskih volitvah izvoljen za župana kot kandidat socialno-demokratične stranke, je sedaj vstopil v novoosnovano nemško politično društvo in bil izvoljn tudi v odbor. Tako je dobila naša Štajerska po zaslugi socialnih demokratov prvega nemškonacionalnega župana. — 40.000 kron mesečne plače bo prejemal bivši socialno-demokratski minister in sedanji vodja osrednjega zavoda za delavsko zavarovanje in centralne bolniške blagajne v Zagrebu g. Bukšeg. Naslednik Etbina Kristana v narodni skupščini je socialdemokrat Krušiič iž Trbovelj Etbin je vendarle odložil svoj poslanski mandat. Ni pa izstopil iz stranke kakor tudi ne Tone Kristan, kolikor je znano. Tudi vladni penzionist KoraČ je še vedno odličen član socialistične stranke Jugoslavije. Kaj čudno se potem sli- šijo te-le . "Na/prejeve" trditve: V vsako stranko se poleg poštenjakov nateipejo tudi ljudje, ki niso prišli v njo radi njenega programa, temveč radi koristolovstva ali časti-hlepnosti____ Ali eno posebnost pa imajo socialistične stranke — če so res socialistične — in to je, da so se dosedaj še vedno znale otresti ljudi, ki so z nepravilnim delom pokazali, da v stranko ne spadajo.'' Iz tega izvajanja sledi samo en zaključek.: Socialistična stranka Jugoslavije res ni socialistična! — Zadnji čas. Belgrajski lisfti javljajo, da .tajnikov za državni svet še ne bodo imenovali, ker na Hrvatskem in v Sloveniji niso bila dotična mesta pravočasno razpisana. I-menovanja se bodo izvršila kasneje, da bodo mogli biti imenovani tudi Hrvati in Slovenci. — Doslej takih tenkočutnih obzirov do Hrvatov in Slovencev pri oddaji važnih državnih služb nismo bili vajeni, zato nas navdaja prvi začetek nove prakse z zadovoljstvom. Ljubljanske zadeve v parlamentu. Belgrad, 18. okt. Jutri ob desetih dopoldne bo spja narodno skupščine, na kateri bodo ministri odgovarjali na prašanja raznih poslancev. Notranji minister bo odgovoril na interpelacijo poslan. Go-stinčarja in tovarišev radi razpusta občinskega sveta in upravnega odbora Mestne hranilnice v Ljubljani. — Področje konzulatov Ze-dinjenih držav severoameriš-kih v kraljevini SHS je po objavi severoameriškega poslani-. tva v Belgradu razdeljeno ta kole: 1. Pod jurisd^kcijo a-meriškega konzula y Be Igra du spadajo Srbija, Cnia gora, Vojvodina, Hercegovina, župa-nija vukovarska v Slavoniji, okrožja Spl*t in Dubrovnik Dalmaciji ter Tuzla in Sarajevo v Bosni, 2. pod jurisdikcijo konzulata v Zagrebu pa Slovenija, Prekmurje, Medmurje, župan i ja belovarska, z° or ik> do zadnjega kota vse zasedeno, dobiš danes sob, kolikor ti drago. Velike restav-'acije, v katerih se je govorilo v vseh jefzikih, ali najmanj v nemškem, so danes prazne. Celo rotovška klet, svetovno znana po svoji izborni vinski kapljici in dobri postrežbi, je danes mrtva kakor katakom-ba, zakaj bogatijh tujcev ni več, domačini pa nimajo denarja zaf vino, brez katerega se navsezadnje tudi živi, PRIMORSKE NOVICE. Gorica noče pod Videm. Nedavno jej bil sprejel videmski občinski svet resolucijo, v kateri v imenu italijanstva zahteva, naj Se Gorica priključi videmski pokrajini. Dne 12. okt je pa na to zahtevo odgovoril goriški svet z resolucijo, v kateri odločno protestira proti vsakemu poizkusu, da bi se Gorici vzel značaj pokrajinskega glavnega mesta. Italijanska verolomnost. Tr-'žaškal "Edinost" priabeuj^l članek pod naslovom "Politika verolomstva,\ Aneksi j-ski zakon dne 19. dec. 1920 pooblašča vlado, "da razglasi na anektiranem oizemlju ustavo in druge zakone kraljestva ter izda določbe, ki so potrebne, da se ti zakoni spravijo v sklad z zakonodajo, ki je na tem o-zemlju v veljavi, posebno pa z deželno in občinsko' autono-mijo." Sedaj pa je vlada najela fašiste, da more l»i®o THE JOLIET 3 AT JONA L BA5I JOLUrr, TTJ'TNQIB Kapital «160,00000 PraUt* »360,000.00 Izvoljeni zvezni senatorji. Arizona—Ashurts (Dem.) California—Johsin (Kep.) Connecticut—McLean (Rep.) Delaware—Bayard (Dem.) Florida—Trammell (Dem.) Georgia—Oeorge (Dem.) Idiaiia—Ralston (Dem.) Iowa—Brookhart (Rep.) Maine—Hale (izvoljen sept. 1921. Massachusetts—Lodge (Rep.) Maryland—Bruce (Dem.) Michigan—Ferris (Dem.) Minnesota—Shipstead (Farm.-Lab.) Mississippi—Stephens (Dem.) Missouri—Reed (Dem.) Montama—Wheeler (Dem.) Nebraska—Howell (Rep:) Nevada—Pittman (Dem.) New Jersey—Edwards (Dem.) New Mexico—Jones (eDem.) New York—Copeland (Dem.) N. Dakota—0*Connor (Dem.) Ohio—Fess (Rep.) Pennsylvania—Pepper in Reed (Republikanca). Rhode Island—Gerry (Dem.) Tennessee—McKJelar (Dem.) Texas—Mayfied (Dem.) Utah—King (Dem.) Vermont—Greene (Rep.) Virginia—Swanson (Dem.) Washington—Difli (Dem). W. Virginia—Neeley (Dem.) Wisconsin—La Follette (Rep.) Wyoming—Kendrick (Dem.) Izvoljeni governor ji Arizona—G. W. P. Hunt (I>em. Ala.—W. W. Brandon (Dem.) Ariz.—G. W. P. Hunt (Dem.) Cal.—F. W. Richardson (Rep.) Colo.—William Sweet (Dem.) Conn.—C. A. Tempelton (Bep. Geo.—C. M. Walker (Dem.) Iowa—Gov. N. E. Kendall Rep. Kanš.—J. M. Davis (Dem.) > Mass.—Gov. C. H. Cox (Rep.) Mich.— A. J. Qroesbeck (Rep.) Minn.— J. A. Q. Preus (Rep.) Neb—C. W. Bryan (Dem.) ^/H^frreftH. Brown (t)em.) N. J—-G. S. Silzer (Dem) N. Y.—A E Smith (Dem.) Nev.—J. A. Scrugham (Dem.) N. D.—R. A. Nestos (non-par.) Ohio—A. V. Donahey (Dem) Okila.—J. C. Walton (Dem Ore.—W. P. Pierce (Dem.) Pa—G. Pinchot (Rep.) S. C. —TT. G. McCleod (Dem) R. I. —W. S. Flynn (Dem) S D.—W. H. McMasters (Rep.) Tenn.—Austin Peay (Dem.) Vermont—R. Proctor (Rep.) Wis.—J. J. Blaine (Rep.) Wyoming—W. B. Ross (Dem) Zastopstvo v poslanski zbornici po strankah. Rep. Dem. Alabama .............. 10 Arizona ....'........... 1 Arkansas.....'......... 7 California ........... 9 2 Colorado ............ 3 1 Connecticut.......... 4 1 I )elaware.............. 1 Florida.............. .. 4 Vermont ____________ Virginia............... Washington ......... 5 West Virginia....... 2 »t Wisconsin.....____10 Wyoming ............. * Skupaj .........223 210 Demokrati priborili.......78 Republikanci priWili..... t Eden Socijališt. •Eden Fanner-Labor. Zastopstvo v zve«, senatu jn> strankah. Ai i. Dem. Rep. Alabama ..............2 Arizona ............... l Arkansas..............2 California .............0 Colorado ..............0 Connecticut............0 Delaware ............. 1 Florida ..........,,,», 2 • • • • • ...... 2 0 0 1 0 0 1 Geot^ia . Idaho ... Ulionis t. Indiana . Iowa .... Kansas .. Kentucky Louisiana".............2 Maine.................0 2 Maryland ............. 1 Massachusetts .........1 Michigan .........1 Minnesota .............0 Mississippi ............2 Missouri ............... 1 Montana ..............2 6 Nebraska..............0 Nevada ............... 1 New Hampshire........0 2 New Jersey ............ 1 New Mexico........... 1 New York............. 1 No. Carolina ..........2 North Dakota..........1 Ohio .................. 0 Oklahoma ............. 1 Oregon ................0 Pennsylvania ..........0 Rhode Island.......... -1 So. Carolina _______.... 2 South Dakota .........?t> Tennessee .....................2 Texas.................2 Utah..................1 Vermont ............... 0 Virginia ............;. 2 Washington ......1 West Virginia......... 1 Wisconsin.......*.....0 Wyoming .............l Skupaj............43 52 Eden Farmer-Labor v Minn. RADIO PHONE. Tisoč in tisoč ljudi so danes zanima iza takozvani Radio Phone (Brezžični telefon.) Ključ brezžičnemu brzojavu je sestavil nemški profesor He-inrioh Hertz leta 1887, Itali- glasni. Po dnevi se doseže daljina le 400 do 600 milj, po noči jih pa kar mrgoli po zra-ku; ako bi zamogh poslusalni stroj urediti, da bi poslušali vse pofit&je na enkrat, bi se ravno tako slišalo, kakor v vstari domovini na kakem sej-mu.' 1 umetno i^iAvljen; d* lahko poslušaš glase kar iz dveh postaj na enkrat; lahko enega vržeš strtm in tako poslušaš samo enega, ko se tega naveličaš obrneš kazalec na stroju in i-maš naenkrat drugo poaftajo, morebiti 500 milj oddaljeno od postaje, katere si se že naveličal. Pisec teh vrstic je že slišal Hrvata govoriti v materinem jeziku iz Palmer School of Chiropractic v Davenport, I-, owa. Pofelušalni stroj vetlja manj kot stari gramofon, ker ni potreba novih plošč kupovati- \ ' Ne bode več dolgo časa, ko bode lahko vsaka družina imela po eden tak stroj. Za farmarja je velikega pomena, ker lahko zve dnevne tržne cene, sebno pozimi ko je hud mraiz kar lepo zapečjo sedi in posluša razne koncerte in novice; ob nedeljah pa s pipo v ustih Ikiliko pefeluša pridigo (božjo besedo); le žal, aa ni še slovenske take postaje za pošiljanje petja in godbe potom radi-ofona. F. Vesel. Greenwood, Wis. Paberki. V mestu New York so prišli nedavno na sled najnovejši strokovni organizaciji — "uniji beračev'' s približno 5000 člani 'icami). Da beraški stan ni v New Yorku tako na slabqpi> nem dokazujejo same številke. ] izračunali so namreč, da ti be-rafti "zaslužijo" na 100,000.—, kar znaša $700.000 edensko, $3,000,000 na mesec, ali 36,000,000 letno. Povprečno naredi kak prefrigan pro-fesijonehn berač po $20.00 na dan. Čez dan opravljajo svoj :>osel, zvečer se pa elegantno >reoblečen'i vozijo domov z a,v J lomobili ali v Pullmanovih ka- rah. Marsikdo izmed njih i-ma v kakem newyorškem predmestju svojo krasno vilo, v banki pa veliko prihranjeno svoto. „ je že enajstikrat poročila, in razporočila. - Sitar pregovor n&m veli, da kdor preveč izbi ra, izbirek dobi. • Najbolj '1 izobražene f" pa tudi najbolj ošabne častnike i-ma kraljevina SHS. Te dni smo čitali o nekem kapetanu II. "klase", ki je pred glavno pošto v Ljubljani javno na cesti obreal nekega slovenskega vojaka^ ker ga slednji ni pozdravil. Kaj takega Še za časa vladanja Franc Josipa Ljubljančani niso doživeli. — Živela svobodna Jugoslavija! Prijatelji Sovjetske Rusije prosijo zopet pomoči za bedno Rusijo. Iz Rusije pa prihaja poročilo, da imajo ondi že toliko žita, da ga izvažajo in pošiljajo iz dežele. Od nabrane svote v obče rusko bedno ljudstvo nima dosti koristi, pač pa voditelji boljševikov in rdeča armada, ki udobno živi in hodi v lepih uniformah okoli, mec tem ko raaeapano ljudstvo strada. Našo sosedno naselbino Rockdale je te dni po celi Ameriki v javnost spravila Joe Erjavčeva koza, ki ima poseb no piko na gospodarjeva pisma. Naš Joe se je že večkra pritoževal, da mu niekdo prine sena pisma krade. In res, zadnjo soboto je zasaieil pravega krivca — domačo, kozo, — ravno pri tatvini, ko je nek prinešeni časnik grizla in žvečila. Kazen za tatvino in poškodbo pošte znaša 1 leto zapo ra in tri leta državne ječe Kaj bo poštna oblast s tq ko^ zo naredila, še ni znano! Pravijo, da ima diletantski Krjavelj v Waukeganu zelo "smart" kozo; toda ona naša rockdalska koza jo gotovo poseka, ker časopise na ta način zasleduje. Ko bo prihodnjo nedeljo waukeganski Krjavelj na stopil na našem jolietskem odru, mu bomo za igro preskrbeli ono slavno rockdalsko kozo. — Georgia ,.............. 12 Idaho ........... .... % 0 Illinois.......... .... 20 7 Idiana .......... .... 8 5 Iowa............ . . .V 11 Kansas.......... .... 7 1 Kentucky ....... .... 3 8 Louisiana ..... 8 Maine .......... 4 • • • * • • • Maryland ....... • • • 3 3 Massachusette ... .... 13 3 Michigan........ .... 12 1 #Miimesota...... ... 8 1 8 Missouri ......... ... 5 11 Montana ......... ... 1 1 Nebraska......... ... 3 3 Nevada .......... 1 New Hampshire . - - ... 1 1 New Jersey....... ... 6 6 New Mexico...... 1 New York........ ... 20 23 North Carolina---- 10 North Dakota ____ ... 3 .. Ohio ............. ...16 6 Oklahoma ........... 1 Oregon.............. 2 Pennsylvania ........29 Rhode Island :......2 South Qarolina......... South Dakota........ 3 Tennessee ........... 2 Texas............... 1 7 1 7 1 7 • • 8 17 jan Guglielmo Marconi je takrat vstopil v laboratorij in razvil ta izum da je lahko poslal brezžično poročilo po zraku na milje, profesor Hertz pa le par metrov. Danes gre v-sa čast Marconiju. Že leta 1902 je danski Walderm^a Pjoulsen razvil brezžični telefon v toliko, dlT je poslal človeški glas po zraku na milje daleč. Javno občinstvo ni verjelo tem iznajdbam do leta 1921 jtakrat še le se je začelo veliko zanimanje za brezžični telefon. K temu so največ pomogli veliki ameriški dnevniki, in kako hitro so videli da se ljmdje zanimajo za to stvar, so postavili centrale brezžičnih postaj iz katerih. pošiljajo brezplačno raznovrstno petje godbo govorice in veliko zanimivih novic. Ena takih postaj velja od $20.-000.00 do $75.000.00. Danes je v Združenih državah ameriških Ž3i 408 takih postaj 'za pošiljanje godbe itd., strojev za porlušanje pa je v rabi danes že nad milijon. Stari gramofon so potisnili v kot in poslušajo razne operne pevoe in pevke iz vseh večjih mest Združenih držav Amerike. ♦ Povprečno daljino s poslu-' šalnim kakor tudi z pošiljal aim strojem dosežejo od 1,000 Letošnje Volitva ?o zopet pri Kraju. Dosti bivših kandidatov je danes hudo razočaranih; časi in obljube volilcev se namreč spreminjajo, kakor se tudi spreminjajo razne politične služibe. Znanemu apostolu prohibi-cije Andrej Volsteadu v Min-nesoti je za enkrat odzvonilo; odšel bo v pokoj in njegovo mesto bo zavzel nek njegov pripadnik, ki baje še bolj suh kot Volstead sam? — Vse to pa naših rojakov v železnem okrožju Minil, dosti ne plaši, kar pričajo polni vinski sodčki po njih kletih. i -X '-J. • - Najbolj zagoneten in čuden izid zadnjih volitev prihaja iz Ohio in California, največjih vinogradnih držav sirom Unije, ker sta postali do cela suhi. Tamošnje ljudstvo je že znalo vzrok, ceni* jc tako glasovalo, ker mu $iša več nese kot pred leti. • Nekje v Zalpadni Virginiji živi četvorica "naprednih" slovenskih samcev, ki bi se radi ženili. Pri izbiri nevest niso dosti natančni: naj si bo je Slovenka, ali Hrvatica, sa-jno Srbkinj ne marajo. Zares slaba reklama za krasotif ce iz BeJgrada! 4 Znani petrolejski kralj John D. Rockefeller st. j? minulo nedeljo zopet izkazal svojo veliko radodarnost. Ker ni dovolil, da bi ga časnikarski po-ločevalcci slikali gredočega cerkev, so ga čakali, dokler ni služba božja minula. V zahvalo in priznanje zato je Rockefeller vsakemu podal — eno jdesetico. Kandidat Fr. Laushe pri zadnjih volitvah v Clievelandu ni fcmagal vsled nepravilnega načina glasovanja od strani vodičev. Tega poraza so naj-;l>olj veseli tamošnji slovenski socijalisti. V East St. Louis, 111. DAMOKLEJEVO STANJE. Damoklej je bil ljubljenec na dvoru siraškuškega Dionizi ja v 4. stoletju pred Kristom. Ko je nekoč pripovedoval, ka ko se princem dobro godi, je vladar ob neki pojedini dal o-besti za en sam las nad njego-; vo glavo meč. To je dovolj značilno znamenje strahu, y katerem morajo živeti vladarji. — Veliko ljudi živi v podobnem stanju, ^jihov želodec je tako slab, njihovo črevesje tako o-slabelo, da neprestano trpe vsled neprebave, glavobola, na-pilinjenosti in za$xrtja. Pa naj pojedo, kar hočejo, vedno visi aad njihovim glavami meč že -odčnih bolezni. V takih slučajih je Trinerjevo Grenko Vino zdravilo, ki bo odpravilo t m-priljubljno stanje, Izčisti ter ^jači črevesje in ga spravi k aormalnein delovanju. Vi ga lahko dobite pri vašem lekarnarju ali prodajalcu zdravil,ki -ima v zalogi tudi druga Tri-lerjeva zdravila,posebno pa se-zijski Trinerjev Mirilec Kašlja zoper prehlade in Trinerjev Li-živFfJniment zoper revmatizem in v. UUiii ouvjvui \A\jo\siyju v^-* ajv^ ' — • mit' _*...Ti .■ t- :—-—.-r----- — do 2,000 milj. Po zimi, kp se 43-letna Mrs. Cora Lilley, ki se Jaevralgijo. (Advert.) STOJTE! NA MILIJONE LJUDI BABI DANDANES Bolgarski krvni čaj da uničiš strupene anovi v ielesa USTAVITE PREHLAD Izboljšajte si kri—bodite zdravi. Bolgarski zeliščni čaj učinkuje naglo. Da olajšate m prežene-te prehlad, dajte tudi otrokom eno čašico tega čaja. Bodite pripravljeni za odpravo zimskih bolezni. Idite še danes k vašemu lekarnarju in zahtevaj Bolgarski čaj; pišite lahko tudi nam, da vam ga po pošti priporočeno dopošljemo veliko družinsko škatljo za $1.25, ali 3 za $3.15, ali 6 za $5.25. Naslov: Marvel Products Company, 436 Marvel Building, Pittsburgh, Pa. t vt Vsak dober kristjan, ki misli na stari kraj, naj bi poslal svojcem dar za Jaz izplačam vsako pošiljate v brzo in sigurno še pred Božičem. Jaz računam po najnižji ceni in pošiljam denar po pošti ter brzojavno. PIŠITE PO OENIK T fT T EMIL KISS, BANKIR, Prodaja šifkarte. ZDRAVJE I BOGASTVO! Ako trpite vsled "REVMATIZMA", ZAPRTNICE, SLABE PREBAVE, NADUHE, BRON KITE, BUL, ali ako so vaši živci ha kak način bolni; ako želite imeti izvrstno Čisto lepo barvo, tedaj poskusite en zavojček NAŠEGA SLAVNEGA ZDRAVILA, YZASTOLAX. Med raznimi drugimi stvarmi vsebuje Yeastolax največ in najzanesljivejši VITAMIN, katerega so svetovni izvedenci pripoznali kot absolutno potrebo za telesno življenje. Ljudje po vsem svetu so pronašli veliko pomoč potom njegove uporabe in sedaj vživajo veselje za popolno zdravje in čilavost. Yeastolax. vsebuje tudi te lastnosti, da najmanj ne ščiplje in je prijazno odvajalno sredstvo in njega delovanje je jamčeno. X Za hitrejše upoznavanje Yeastolax v vseh krajih, smo se odločili za gotovo dobo dati vsaki osebi, ki nam pošlje $1.00 za pokritje stroškov za zavoj tega zdravila POPOLNOMA ZASTONJ 50,000 RUBLJEV Ruski rubel je bil nekdaj vreden 55c, kar znaša gornja vrednost po tedanji ceni $27,500.00. Shranite ta denar; mnogo posameznikov je napravilo srečo s kuovanjem denarja tujih držav. Splošno, se domnva, da $50,000,000.000.0o vrednosti radija je bilo iznajdenega v Rusiji in časopisje opozarja na velike ameriške projekte za olje in drugo industrijo} ki se namerava uvesti v Rusiji- Chica-ška Tribuna dne 12. sept. opozarja na novi kanal, ki je bil ravnokar odprt za plovbo med Rusijo, Nemčijo, Perzijo in Srednjo Azijo, kar daje nove prilike za dobavo sirovega materijala za Rusko-Nemško zvezo, posebno olje, manganese in baker in z odprtjem bogate Perzijske in Srednje Azijatske trgovine za Nemčijo in Rusijo. Pomislite kaj vse to pomenja, skoro gotovo vam ni mogoče prezreti te prilike, dobave rubljev. Mi želimo vsaki osebi v Ameriki, ki potrebuje zdravila poslati po en zavoj našega Yeastblax. Mi sm« se poslužili te vrste oglašanja, da hitreje §eznanimo ljudstvo s tem zdravilom. Čudovita tonika in zdravsvtene snovi v Yeastolax, so vredne mnogokrat to ceno. Vi bodete zelo zadovoljni s tem—mi vam jamčimo. Izpolnite tu spodnji naročilni kupon in pošljite nam takoj. Priložite $1, zakar bodete prejeli zavoj Yeastolax in 50,-000.00 rubljev brez odloga. Zadovoljstvo jamčeno ali pa vrnemo denar. Zapomnite si, ta ponudba je le začasna, torej v korist vašega zdravja in za bodočnost, storite to še danes- YEASTOLAX COMPANY 1253 So. Michigan Avenue, Dept. C. 104. CHICAGO, ILL. Izpolnite ta kupon YEASTOLAX COMPANY, . 1253 So. Michigan Avenue, Dept. C 104, Chicago, 111. Prosim pošljite mi zavoj Yeastolax in 50,000.00 Ruskih rubljev. Priloženo najdete $1.00. Vi mi vrnete denar ako ne bom zadovoljen. :: Ime Naslov .....-............................................ Mesto ............................ Država............... « • • « • T • r >• a rtfratila vrdr/ujejo /c.«".vjc v družinah. V.. £ . A CO. tOAf ."'A^lOS, i vse vase bančne posle nam poverili ker:— To je velika in varna banka, s sknpnim premoženjem nad WW Vbanka. Naži vidiki so našr^rijatelji. Mi smo vedno z vpeljem pripravljeni, da jim pomagajo ne samo v bančnih zadeVah, ampak vsepovsod,''kjer fci jim morda naša skušnja in nasvet* kaj koristila. Va| rojak J. Osbolt je pri na« kot uradnik zaposljen.. O brnite se nanj, ker vam bo Sel vednp rad na rpke. Vedno ko imate kako banko v mislih, obrnite se na First National Bank omsHouw, maw. SLOVENSKO BANKO 70—9th Avenue, PRISELJEVANJE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO le Wlo 1. julija i L odprto Pišite meni da Vim naredim pravila« U> dobre prošnje. Ce oeeba ne pride povrnem denar Ne od]*«}* d« ot bo kvota zoPet USrpana. MATIJA SKENDER javni notar ' m Ameriko in mri kraj 1227 Butler St. Pittsburgh, Pa. Established 1857 6EMU SMO Z VELIKIMI IN MA-/jj~l LIMI VLOGAMI ZADOVOLJNI? ^H I Mi z veseljem sprejemamo tudi manjše hranilno vlog, ker vemo, |A(| da bo lepo število teh vlog sčasoma I postalo večjih. **** Velike vloge pa sprejemamo tudi radi zato, ker je naša banka največja banka v Jolietu. Nam je mogoče s takimi vlogami tako ravnati, kar se more ravnati. « Vaša vloga, bodisi že velika, ali majhna, —bodisi že hranilna ali na čekovni ralfem— nam j» doforodoftla. Sprejeti bomo vsako na enalko prijazen način In uljudno. AOITIRAJ«! za K. S. K jednoto! je vendar neprijeten znak in se ga ne sme zanemarjati. Uživajte ZASTONJ Vam dopeiljemo nafto elbveaeko navodilno knjigo o Patentih. Pišite ponjo v svojem domačem jeziku. Ime A. M. WILSON je mano 2e 32 let V cadevak patentiranja, iznajdb in prodaje patentov, pišite samo v Washington na aane-sljive patentne odvetnike. Na-slov? A. N. WILSON, Inc. 316 Victor Bid*. Washington, D. 0. SEVERAL COUGH BALSAM, kateri oiajfta kašelj te odvrni mnogo trpljenja. Je ravno tak dober za odrasle kakor za otroke. Cena tf in §0 centov. Vprašajte po lekarnah. Zglasite se pri nas, da se domenimo glede bančne sveže i Vami. SEVERA *S COLD AND GRIP TABLETS >er prehjac, gripo in za od pomoč pn glavoboli vsled prehiada ' oena SO centov PROSTA POJASNILA Pošljite površno obrlsbo raše iznajdbe ali ideje v pregled ln pišite v slovenskem jeziku. Točen, zanesljiv in pošten. OLARXVOX O'BRUN, ^Registered Patent Lawyer ' parasnik veselja in lepih spominov se približuje. V«ie da se fcodo naši lipilii v Ameriki kaker prejšnja leta tako tudi letos spomtofili Svtfdi * M+ri demonsi g* mogočnosti s kakim denarnim darilom. D0UA0A ZDRAVILA. Začimbe in eeliggna zdravila, katera priporoma Msgr, Kneipp v knjigi 1 'Domači zdravnik1' imam redno v zalogi. Pišite po brezplodni cenit v katerem je nakratko popisana vsaka rastlina, za kaj se ra* Ako hočete biti sigurni, da bo Vaša posiljatev po najnižji ceui obračana«a in ▼ pravim iarpiajeana, Vas povabljamo, da se obrnete na nas. ' ' J Glavno *a«t«pstvo FRANK SAKSER STATE BANK JADRAN6K35 banke. Cortlandt St., New York City. Math* Pezdir Box 772, Oitj Han Sta. New York, K. Y,