Neodvisno slovensko krščanskosoeijalno glasilo.
Štev. 47.	V	Ljubljani,	v	soboto	25.	novembra	1899.	Letnik	IV.
,,Slovenakl Li«t“ izhaja v sobotah dopoludne. — Naročnina je za vse leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold. Vsaka številka slane 7 novč. — Dopisi pošiljajo se uredništvu „Slov. Lista" — Nefr&nkovanl dopisi se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Naročnina, reklamaoije in oznanila se pošiljajo upravništvu „Slov Lista". Uredništvo in
upravništvo sta v Ljubljani, Oradliče itev. 15. Uradne ure od 9—12 ure dop. — Oznanila se računajo po navadni ceni.
Kamen do kamna ....
Izviren dopis iz Aleksandrije.
Vest od strani cenj. uredništva „Slovenskega Lista1*, da je prišlo več kmetovalcev povpraševat, kaj bi li bilo s kupčijo kislega zelja (kapusa) glede izvoza v Egipet, je sama na sebi pač prav navadna osamljena prikazen Pa, da bode ! Dozdeva se mi vender, da naša kmečka masa, ali, recimo odkritosrčno, kar je skoro jedno in isto: slovenski narod ni nič več popolnoma apatičen glede vprašanj najvišje vrste našega narodnega gospodarstva, da se je začel tu in tam ter polagoma zanimati i za prekomorski izvoz.
Nebroj pisem mi je že došlo s Slovenskega. Ta povprašuje, kaj bi - li bilo s kranjsko špecijaliteto, brinovcem, Kraševec ozira se na nabrežinski kamen, Gorenjec na les ter železne izdelke, štajarec na sadje. Zrem to kopo pisem, zrem ter ne vem odgovora. Pestri občutki me prešinjajo, ne vem, bi se-li smejal, alt togotil. Jaz, mali, skromni posameznik, ničla v človeški družbi, zamorem svetovati, a pomagati ne; vse zajedno tedaj dvojna ničla. Povprašujem se, zakaj si daje ta narod Jukaus**, voliti svoje posredovalce, poslance, zakaj se ne obrača do mož, ki so v stanu pomagati. Seveda, ne prosjačiti ter posredovati na Dunaju, tu so vrata zaprta, pač pa organizo-vati, vstvarjati doma, ozirajoč se je-dino na lastno moč.
Ah, to, saj vem! Politika mori gospodarstvo. Šole so nam potrebne, istotako rav-nopravnost slovenščine. Krasni sanji, fata mor-gaDa, ki se prikazuje začudelim očem ter zbeži lik blisku roki, ki se je hoče dotakniti. Slovenec v tujini sodi mirneje. Manj bi se začudil, da ne vidim več tik Kahire tisočletnih kolosov, piramid, kakor da čujem, da so se nam želje izpolnile. In recimo, da se čudo zgodi, da dobimo šole in ravnopravnost. Na gospodarskem polju
Slovenska krajevna imena.
(Dalje.)
Lescd-Bled — Lees- Veldes. Že 1. 1040 se v listini omenja les ali gozd v Lescah („Leschach“). L. 1063. je posestvo v Lescah (»Leschah**) od mejnega grofa Ulrika dobil Tagan, briksenskega škofa vojnik (miles), ki je pozneje dal v gradu Kamenu (Stein) pri Begunjah to posestvo bri-ksenskemu škofu. Postavili so zgodaj v Lescah, kjer je zdaj župna cerkev, leseno cerkvico Matere božje, katero so radi obiskovali romarji. Na prigovarjanje tržaškega škofa in gorenjskega naddijakona Ditmara ter sosednjega rodenskega župnika Herviga je pa okoli leta 1170. Nantvin, služabnik blejskega gospostva, namesto lesene cerkvice v Lescah (Bquod sclauonica liDgua Le-zeza vocatur") sezidal cerkev iz kamena. Ljudje, ki so se v tem kraju pečali z izdelovanjem le sene posode, so se imenovali lescl. Še Valvasor (»Ehre** 11,121) pravi o tem kraju: »Lees macht viel hiiltzernes Geschirres von allerley Gattung**. Po nazivanju prebivalcev se je iz tožilnika v množini (v Lesce) napravil, kakor po navadi, imenovalnik ženskega spola, tedaj Lesce, Lesčc. Da je nemško krajevno ime Lees iz slovenščine, ni treba dokazovati.
ostanemo prej ali slej berači, tu i deset jezikovnih naredeb ne spremeni pičice. In kakor je že navada pod solncem, kar se nam danes da, se more jutri zopet odvzeti. In v tem jalovem kolobarju naj se vrti naše narodno stremljenje še desetletja ter desetletja?! Ah, to je boj beduvinca Mohameda el Bakrija z luno, ki nazadnje ni več vedel, je-li on luno trkal ali luna njega!
Tu ni stalnega, tisoč močij izginja neplodnih lik vodi v puščavi, lik redkemu dežju, ki ga siplje nebo v brezmerni peščeni okean Sahare. Kako drugače na gospodarskem polju! Kar tu vstvarimo, bo ram ostalo. Da, gospodarska organizacija je jedini stalni napredek, ki je v naši moči. Nobena zemeljska moč ga nam ne more odvzeti, ne Lah, ne Prus, ker bo last žuljavih rok, vsakdanji kruh božji, rezan v obilnejši meri našemu ratarju.
in nadalje se povprašujem, zakaj nosi ta narod svoj denar v naše posojilnice, ako so te trpke, mrtve ter čepijo lik Baumbachovemu škratu na zakladu? Dosti velevažnih podjetij se je že razbilo o kapitalizaciji, in še več se jih bo. Previdnost in previdnost je dvoje. Ista je čednost v negotovih slučajih, strahopetnost v slučajih, ki. so gotovi te* bi ob jednem koristili naši bodočnosti. Mi nismo kapitalisti in ne bomo. Ako posojilnice ne prevzamejo inicijative, ostanemo pač večni berači. In, žalibog, tu ni izhoda. Kaj nam pomaga, da so se n. pr. sešli leso-tržci ? Vse gre dobro, dokler se ne pride do kapitalizacije, udari se zatem na ta čudoviti grm, a zajec zbeži ....
Vender k stvari! Kislo zelje je, o kojem sem »interviewanu! Da, bodi tudi šali njen delež, da, o slovenskem gospodarstvu glede izvoza pisati ter pri kislem zelju iilozoiirati, sta dva pojma, ki sta si brat in sestra. Gospod urednik, oprostite mi ta greh proti časnikarski etiketi ter pomislite, da mi afričanski »divjaki** smo le rahlo polirani z Vašo nemško kulturo ter da
Bled je dobil popolnoma kraju primerno ime iz staroslovenske in v ruščini še danes navadne besede bljudo, t. j. skleda, patina. V sta-roslovenščini je bila beseda ne samo srednjega, ampak tudi moškega in ženskega spola, tedaj bljud in bljuda. Prebivalec je bil bljud+jec (l»cl>), »d“ se po pravilih glasovja izpahuje, in tako je nastalo Blejec, blejski. — »Veldes je pa vender nemška beseda, ker spominja na Feldsee ali See im Felde“, mi je nekdo rekel. Kaj še! Odkrijmo se staroslovenskemu Veldesu! Oblika Veldes se je napravila iz besede bljudo in sicer iz mestnika: (v) Bledese. Nemški »v“ je nastal iz slovenskega „b“, kakor iz Bela Vellach, Bje-guni Vigaun, Borovlje Forlach itd. Po metatezi se je namesto Vledes reklo Veldes. In končnica »es“ ni drugega, kakor sklonska končnica mestnika v jednini: bljudo, mestnik v bljud+es-j-e, kakor: v očesu, drevesu itd. V slovenščini se je kraj namesto v Biedesu lahko začel imenovati v Bledu ne le zato, ker se v novi slovenščini več samostalnikov rabi v moškem spolu, ki so bili nekdaj srednjega spola, ampak tudi zato, ker se je prav ta samostalnik rabil že v staro-slovenščini v vaeh treh spolih.
Žirovnica — Scheraunitz. Staroslovenska beseda žiro. pomenja pascuum (paša), žirov'J>n'i>,
se bolj odkritosrčno izražamo kot evropski člankarji. Noblesse oblige le paysan aconspuer!
Pa bodi, pustimo šalo! Tri mesece sem potreboval, da se informujem glede trgovine s kislim zeljem. Tukaj je več trgovcev, ki impor-tujejo to blago iz Trsta, od kojega se dosti proda pri visokih cenah. Kakor trgovci z lesom, isti gotovo ne importujejo zaradi gole ljubezni do slovenskega kmeta, pač pa, ker daje to blago prekupcem to in ono stran morja zadosti zaslužka. Direktni import brez prekupcev bi se tedaj na vsak način dobro izplačal.
Uvoz kislega zelja bi se gotovo izvrstno izplačal, celotni dobiček = posameznim dobičkom raznih prekupcev v adiciji. Kdo drugi bi morda potemtakem k uvozu svetoval, a jaz se ne upam, da, za zdaj direktno odsvetujem. Prvič bi bilo treba natančno proučiti, koliko kislega zelja dojde iz Male Azije, z Balkana ter iz južne Rusije v Egipet, in nadalje, kako so tu razmere ter tok cen.
To zadnje vprašanje pri svojih skromnih sredstvih nisem mogel natančno dognati. Tu seveda bo treba pripomniti, da ta zadeva ima le jako relativno, postransko vrednost, kajti ona ne tanguje glavnega fakta: kislo zelje se uvaža leto za letom i čez Trst, ergo isto daje vsakemu prekupcu zaslužka zadosti.
Zakaj tedaj vender odsvetiyem? Kje so uzroki? Pišoč o prekomorskem izvozu oziram se jedino in principijelno na vseobči blagor naroda, na izvoz kot vseslovensko vprašanje. Do-taknoti se je treba te stvari z višjega stališča. Kaj li bomo začeli z kislim zeljem, kapljico v morju, proti drugim velikanom, kje so naš les, naše sadje, naši obrtni izdelki?! Treba je tu strogega reda v izpeljavi, kajti kdor vse meša, veliko in malo, in kdor vse na enkrat hoče, ta pač nič ne opravi. Kaj je izven lesa z našim sadjem? A sadje tiče kar na enkrat celo Štajersko, Koroško, Kranjsko ter lepi del Goriškega. Začenši svojo karijero kot ovčji pastir v Rožu
pascui (pašni). Žirovnica je tedaj pašnik, ali kraj, kjer so pasli črede. V novoslovenščini beseda žir pomenja „Waldmast flir Schweine“, Nemec je Žirovnico le malo popačil in pravi Scheraunitz. Na Poljanskem je vas v Žirčh, nem. Sairach, ki je dobila od istega debla svoje ime. Žirnik (»Sirnich**) se omenja 1. 1168. še celo pri Neunkirchenu na Sp. Avstrijskem, kjer so prebivali slovanski Vlahi ali Vlasi (, Vlaži**).
JAvornik — Jauerburg. Javor (Ahorn, pla-tanus) je drevo, ki je dalo im©xnekaterim krajem, zlasti hribom, po slovanskem svetu. Tudi na gorenjskem Javorniku je bil brez dvoma nekdaj javorjev gozd. Ko je Nemec pod tem gozdom postavil svoj grad, ga je imenoval Jauerburg. Zanimivo je, da Nemci naših krajevnih imen, nazvanih po drevesih, niso radi prelagali. Na Poljanskem je vas Javorje, v J&vorjah (iz Javor-janih), ki se po nemško imenuje Afriaoh ali Affriach; Nemec je tu slovenski »v** spremenil v „ff“ že pred 1. 1291.
Jesenice — Assling. Tu so rasli jesčni; sta-rosl. jasen'!., Esche, fraxinus. Lahko se je imenoval gozd jasenik, ali pa tudi prebivalci Jase-niki, mestn. v Jasenicih. Iz tega je nastalo krajevno ime ženskega spola: Jesenice. Vas Jasenik (Assling) je tudi na Tirolskem, v listini iz leta
na Koroškem sem grizel jeseni hruške najboljših kvalitet zastonj, kot dijak v Celovcu sem jih plačeval tri za dva krajcarja, a tu v Aleksandriji mi pride ena sama baš iste vrste na 10 krajcarjev. Dognal sem, da gre neki del štajar-skega sadja na Nemško do Hamburga, kjer se na Jutrovo ukrca, Da se kaj takega dogaja, imamo se pač le zahvaliti nedelavnosti naših izvoljenih posredovalcev, poslancev, ter doma med narodom topemu mrtvoudu naših denarnih zavodov. Tedaj, bomo li s sadjem začeli? Zopet ne! Uzroki so tu različni, deloma prej omenjeni, deloma nestalnost cen pri sadju. Evropsko severno sadje ima tu hud boj z američanskim. Sledivši obilni ali pa slabi letini v severni Ameriki ter osrednji Evropi, sledivši umazani židovski špekulaciji, se cene za sadje na ju-trovskih trgih prav nemirno gibljejo. Panama se tu včasih dotika Klondyke a. Na vsak način je gotovo, da bo vrglo sadje srednje visok dobiček za prizadete kmečke zadruge. A to ne zadostuje. Slovenska prekomorska izvozna zadruga, ki bo zagledala prva valove sredozemske, bo operirala na vsak način le s prav pičlim ka pitalom. Jaz previdnost te vrste le odobravam. Mi smo lik siromaku, ki ima z malim, z ničlo začeti. Ako začnemo s sadjem ter naletimo po skrajni nesreči na leto jako nizkih cen ter zdivjane koamopolitične špekulacije, kaj potem? Mi imamo drug pridelek, ki kaže primeroma jako stalne cene leto za letom, ki bo vrgel leto za letom visok dobiček — to je naš les. Začnimo tedaj z lesom, polagoma se pridene potem lesni zadrugi i sadje, obrtni izdelki kislo zelje ter marsikateri drugi pridelki in izdelki.
Kamen do kamna palača!
Kakor sem obveščen, je organizacija lesnih zadrug za prekomorski izvoz na dobrem potu ter v dobrih rokah. Tu je zdaj dolžnost vsakega rodoljuba, osredotočiti svoj trud. Kamen do kamna..., ako tu uspemo, nam bo v prihod-njosti marsikaj brez vsakega truda pridejano. Ni zmage brez težkoč, upati je, da besedam sledijo tudi dejanja. Slovenec bo „self-made man", ali pa ne bo.	Dr. Pečnik.
Učiteljski „dolgoušec“.
Majhen je „Slovenski List", pa vender je napravil že mnogim slovenskim liberalčkom žolčno bolezen, ker govori resnico. Prva točka dnevnega reda pri seji mestnih očetov ljubljanskih je vprašanje, če bo „Slov. List" — nehal izhajati. „Narod" #Rodoljub“ in »Učiteljski To-variš11 so se že stokrat zakleli, da bodo o njem molčali, a člankov in podlistkov vender ne morejo drugače ne začeti in ne končati, kakor s BSlov. Listom". Najbolj zanimivo je, da se iz teh listov druzega ne sliši, kot bevskanje in riganje nad Jistovci". Da bi pa mi v našem listu
1022. so jo pisali „Aznic“. Nemška beseda Ass-ling je nastala iz slovenske besede Jasenik tako: staroslov. besedi jasen'i> se je spredaj izgubil maloališni j, slovenska končnica „ik“ se pa v nemškem jeziku navadno spreminja v „ing“, ali pa tudi „nik" v „ling“, n pr. mernik, Merling.
Dovje — Lengenfeld. Kraj so sprva imenovali : v dolgem polju, ali skrajšano: v dolgem, po gorenjskem dialektu: v dovjem, in iz tega se je napravil imenovalnik srednjega spola: Dovje, Dovjega. Prebivalci se imenujejo Dolžani, kar kaže, da je bil prvotno v deblu „g"; nastala je beseda iz Dolg+jani. — Lengenfeld ali Langenfeld je prestava, ki se je že zelo zgodaj naredila iz „dolgo polje". L. 1015. je kraj „Lengenvelt“ grof Adalbero podaril freisin-škim škofom, lastnikom loškega gospostva.
Kranjska Gora — Kronau. Vas Kranjska Gora leži v ravnini in lego kraja bolj točno za znamuje nemško ime Kronau = Krain+Au (log), kakor slovensko ime. Od katere gore je li vas dobila slovensko ime? Prav za prav prebivalci sami sebe imenujejo Borčvce, ker je bil na mestu, kjer leži vas, gotovo nekdaj borov gozd. Itne Kranjska Gora je pa vas dobila od kake sosednje gore. Že v listini iz 1. 1252. se omenja, da je Herman, grof Ortenburški, zastavil ves avet od Kokre do Kranjske gore („Chreinberch“)
napačno zastopali kakšno točko narodnega programa, tega nam doslej še nihče ni očital. Da, mi ostanemo pri dokazih, za psovke se ne brigamo.
Danes hočemo z dokazi posvetiti liberalnim učiteljem, zbranim okoli „ Učiteljskega Tovariša". Ne bodo nam zamerili, če pravimo „liberalnim", saj so se zadnji dve leti že večkrat sami izjavili, da so liberalni in da hočejo ostati v stranki Bsluge liberalne misli". Izbrali so si celo za svoj uzor in svoje politično glasilo ^Slovenski Narod", ki vender dovolj jasno kaže svojo liberalnost, ko dela propagando za luteranstvo, blati katoliške škofe, duhovne in redovnike, lovi po vseh židovskih cunjah laži o katoličanih, napada dogme ter smeši cerkvene obrede. Učitelji tedaj ne morejo reči, da koga dražimo, če očitno povemo, da je pri „Učiteljskem Tovarišu" že precej zrelih liberalcev.
Pred dvema letoma baje sedanje prve liberalne korifeje med učitelji še niso bile proti sveti veri. V zadnjem ^Učiteljskem Tovarišu" pripoveduje g Jakob Dimnik, kako je bil 1. 1897. v Knaflovih ulicah pri izpovedi pred g. Koblarjem. „Prav odkritosrčno Vam povem", je rekel Dimnik, „ta boj, ki ga bijemo učitelji, ni naperjen proti častiti duhovščini in ne proti cerkvi, ali sveti veri, ampak tu se borimo za obstanek. To je zgolj .Kampf um’s Daše in." — Recimo, da takrat Dimnik ni bil farizej in da je bila njegova izpoved, storjena v imenu učiteljstva, odkritosrčna. Ali se pa danes učitelji res bojujejo le za višje plače, za boljši kruh? Znano je, da so se tudi poslanci kato-liško-narodne stranke v kranjskem deželnem zboru potegovali za zboljšanje plač učiteljstvu. Čemu se tedaj Dimnikova garda vedno zaganja v duhovne? Čemu javno ne pove, da obsoja liberalne nauke tudi še danes? Zakaj ne more z nobenim dokazom odgovoriti „Domoljubu", ki graja liberalizem učiteljev, ampak le bobna, da mora Mdo1goušec" napovedati „Domoljubu" boj?
O,	večina učiteljev je v resnici postala liberalna in se več ne drži „prežvekanega" programa katoliškega shoda, ki uči, da je „katoliška vera trden temelj slovenskemu narodu", tistega „ Koblarjevega programa", na katerega je pred malo leti prisezalo vse učiteljstvo. Nočemo mi reči, da so bili učitelji nekdaj podli hinavci, ko so klicali osnovatelju narodnega programa „živio!", pač pa smemo trditi, da se je del slovenskega učiteljstva v zadnjih letih bistveno izpre-menil. Nele, da se od tovarišev smešijo učitelji, če poslušajo glede izpolnitve verskih dolž-noatij svojega višjega pastirja, črno na belem smo nedavno čitali v »Učiteljskem Tovarišu", da imajo napredni učitelji stokrat rajši v deželnem šolskem svetu liberalca in Nemškutarja Schafferja, kakor narodna duhovna
solnograškemu škofu. In 1. 1263 ae omenja svet od Kranjske gore („Chreinberch“) do Sovre (ex-ceptis antro et Lapide = izvzemši luknjo in grad Kamen nad Begunjami). Kaj je tedaj ta „Chreinberg" ? Znabiti je Triglav, ki je najvišja gora na Kranjskem? Čudno je, da Valvasor ne ve sploh ničeaar o Triglavu*). Tudi v nobeni listini iz prejšnjih časov še nismo zasledili imena Triglav. Pač pa se vidi v ljubljanskem muzeju kakih 200 let star zemljevid, ki predstavlja ozemlje poteka Radovne z dolino Krmo in so-sednje gore. Na koncu te doline je naalikana gora, ki ima napis Krainberg, in to ne more druzega biti, kot Triglav. Verjetno pa je, da se je nekdaj h Kranjski gori (tudi to besedo izvajamo iz krn**), tedaj se je po slovensko sprva imenovala krnska ali- krnjanska gora) prištevalo vse triglavsko pogorje tja do Prisanka, 2555 m visoke gore, pod katero leži vas Kranjska Gora. Valvasor („Ehre“, II, 141) naravnost opiauje Pri-aanek za Kranjsko goro, pišoč:	nCrain-Berg
(sonat insgemein Creinskagora genannt) steigt
* Na Florjančičevem zemljevidu iz 1. 1744. stoji zapisan Triglav, gorovje od Triglava do Mangarta se pa imenuje »Alpes Carnicae sive Noricae<.
**) Krn se Se dandanes imenuje 2246 m visoka gora pri Bolcu, jugozapadno od Triglava. 2e Erjavec (Letopis, 1880, 194) trdi, da je ime krn dala ime Karnom.
Koblarja ali Kalana. Nihče učiteljev ni silil k tej izjavi, nihče jih ni dražil, Umevno pa je, da pri takih nesramnih izpovedih ne more noben narodnjak imeti spoštovanja do učiteljstva, ker nihče ne more želeti, da bi se iz naše mladine, katero imajo učitelji v rokah, vzgojila druhal narodu sovražnih Nemčurjev in liberaluhov. Slovenski narod v svoji veliki večini še ljubi svojo narodnost in avojo vero in zato mora le z zaničevanjem gledati na narodne in verske izdajice. In tudi v slučaju, da hočejo učitelji po tej novi lestvi ložje splezati do boljšega kruha, lepo to ni, kajti narod se korumpuje s takimi izjavami in s posluževanjem teh, zelo nizkih aredatev. Pred avetimi ideali mora zlasti pri vzgojiteljih mladine želodec nekoliko umolkniti. Tako misli nepokvarjena narodova duša. To so neovrgljiva dejstva!
Še jedno svetujemo učiteljem. Svobodno jim, če je naš prijatelj objavil košček nekega privatnega pisma, katero je g. Koblar dne 22. vinotoka 1896 pisal g. Jelencu, rekoč, da zna učiteljski „dolgoušec" tudi krepko brcniti nazaj, Toda pozor! Če se bodo učitelji borili za liberalizem in nemčurstvo še nadalje, naj s tem židanim priimkom nikar preveč ne brcajo okoli sebe, sicer bo ne-le g. Koblar, ampak ves slovenski svet prepričan, da je priimek „do!go-ušec" postal — kar nekdaj ni bilo — pri spremenjenih razmerah popolnoma primeren in opravičen.
»Narodna atranka je odalovila g. Koblarja in prestopil je v službo h katoliško - narodni stranki", piše „Učiteljski Tovariš". Mi pa pravimo: Koblar je postal »klerikalec", in sicer ob istem času, ko je prej verno in narodno učiteljstvo po stopnicah doli pahnilo škčfa Slomška ter nasadilo na svoj prapor Dežmanove »pro-klete grablje". Pod tem praporom zastonj iščete Koblarja in naš list.
Za učitelje starega poštenja se pa »Slov. Liat" vedno poteza in protestuje, če jih kdo pita z »dolgoušci". Tudi g. Koblar jim bo vedno rad naklanjal pomoč, za katero so ga prosili učitelji pred tremi leti, pišoč: »Vse učiteljstvo stavi v Vas, blagi gospod, vse zaupanje, in prosimo Vas, da pridete nam na pomoč". Le nazaj k staremu poštenju, g. Dimnik, in naš kmet ne bo »uprizarjal punta proti šoli in učiteljstvu"!
Politiški pregled.
Cesar posreduje. Težko stališče sedanje vlade je cesarju dalo povod, da posreduje na vse strani. Trenotek pozneje, ko je poklical v avdijenco barona Schwegla, obrača se na Slovenca Povšeta. Claryju bi bila dobrodošla vsaka pomoč — samo da se prepreči minister-stvo iz desnice. V pogovorih je cesar rekel, da
bei Cronau hoch, und weil er steinigt ist, be-schwerlich empor, und thut seine Schnee-Hauben nicht ab; sintemal er unter die Schnee-Berge gehort. Durch diesen Berg geht ein Loch, da-durch man zu Fuis, wiewol kriechend, in Fliitsch kommen kan, da man sonst viel Meilen herum zu gehen hat“. Skozi Prlsanek (staroslov. prisjen'bn'ij ali prisojin, aprieua, proti solncu ležeč, tedaj Prisojnik) se še dandanes vidi v višavi kakih 2000 m luknja*), ki drži od severa proti jugu, skozi katero se pride vzhodno od Vršca s Kranjskega na Goriško. Da je bila todi v starih časih lahko deželna meja, se vjema tudi s tem, če pomislimo, da so meje nekdaj radi določevali po visokih gorah, prelazih in vodah. Na goriški strani pod Prisankom izvira Soča, ki se je najbrž upoštevala kot deželna meja na Goriškem, zlasti tačas, ko divji, neobljudeni svet proti severu ni ime^ nobene vrednosti, kakor na Kranjskem severno od Kranjske Gore tudi ne. Vaa Kranjska Gora je tedaj dobila ime od Prisanka, ki se je nekdaj imenoval Kranjska (Krnjanska) gora. Dolinica pod Prisankom se še danes imenuje Krnica.
Edteče - Bela Peč — Weissen/tls - Ratschach, Staroslovenski mož Radek ali Ratek je dal ime
*) Sicer se pa Luknja imenuje tudi prelaz severno od Triglava. Čez Luknjo se gre iz doline Vrata v Trento.
je mogoče sedaj le uradniško ministerstvo! Poslancu Povšetu je cesar dejal, da priporoča, naj se »Slovanska krščansko-narodna zveza" ne loti obstrukcije. Poslanec Povše je odgovoril, da se bodo poslanci v „Zvezi" ravnali po geslu, da naj se da državi, kar je njenega, narodom pa, kar je njihovega. Zelo je cesar priporočal, da bi se v zbornici rešila kvota, nagodba in proračunski provizorij. Poslanec Povše je povedal, da slovenski poslanci ne morejo drugače, nego opo-zicijonalno nastopati proti sedanji nam nasprotni vladi. To mnenje slovenskih državnih poslancev tolmači tudi došlo nam izvirno poročilo iz državnega zbora. Ko je poslanec Povše cesarju naštel krivice, ki se gode slovenskemu narodu, ga je cesar milostno — odpustil.
Madjarom na ljubo se je udala avstrijska kvotna deputacija, menda vsled posredovanja cesarjevega. Avstrijska kvota se je znižala za 3 odstotke in ogerska se je istotoliko povišala. Avstrijska kvota znaša 65-6 in ogerska 344. Poslanec Povše se je v kvotni deputaciji odločno protivil tej uravnavi. Ogri pa še niso zadovoljni. V ogerski zbornici je vlada v četrtek predložila nagodbene predloge o kvoti. Szell vsled upitja poslancev, naj odstopi in psovk, na Avstrijce ni mogel priti do besede. Predloga se je izročila finančnemu odseku. V Budimpešti so se primerile proti Szellu večje demonstracije. Madjari so presiti. Rogovilijo, ker vidijo, da se njihovo objestnost podpira. Da se ogerskim željam ugodi, se je v kvotni deputaciji zelo potegoval tisti baron S c h w e g e 1, katerega zvezo z narodno stranko opravičuje dr. Tavčar v » Narodu" kot narodnogospodarsko potrebo!
Nemški nacijonalizem v Gradcu na bobnu. Pretekli teden v torek so bile v Gradcu občinske volitve III. razreda. Štiri stranke so postavile svoje kandidate. Največ glasov so dobili socijalni demokratje. Poslancu Reslu je samo 3 glasove manjkalo do absolutne večine 831 glasov. Nemškonacijonalni kandidatje so dobili polovico manj glasov, nego lani, namreč največ 698. Jako malo glasov so dobili Feichtingerjevi pristaši. Največ so dobili 210 glasov. Ker ni noben kandidat dobil absolutne večine, bila je včeraj ožja volitev. Zmagali so samo trije kandidatje nemških nacijonalcev, katere so podpirali nemški liberalci. Izmej socijalnih demokratov sta zmagala posl. Resel in Pongratz.
Hrvatski sabor se bode sešel 30. t. m.
Zopet blamaža nemške vlade. V nemškem državnem zboru je večina odklonila predlogo nemške vlade, s katero bi se zabranjevale delavske stavke. Židje in veliki kapitalisti so stali za vlado.
Rusija namerava odpraviti pregnanstvo v Sibirijo. Ruski car se je za to odpravo zelo vnel.
Domače novice.
Strossmayerjev jubilej. Hrvatski narod je danes teden na najslovesnejši način praz-
kraju Prebivalci so Ratek-(-jani = Ratečani, in odtod je nastalo ime ženskega spola v množini, namreč Rateče, kakor Goriče.
Na beli peči je celjski grof Friderik 1. 1431. sezidal grad Weissenfels. Trga, ki obstoja prav za prav iz petih vasij, pa ljudstvo ne imenuje Bela Peč, ampak le Weissenfels, ker so prebivalci večinoma Nemci. Sosednji Slovenci pravijo trgu tudi »pri Fužinah", ker so v spodnjem koncu trga železne fužine.
Trebiž — Tarvis. Ko so izsekali in iztrebili les, se je kraj imenoval na trebišču (das Hauland); odtod je ime dobil trg Trebiž. Čuje se v dialektu tudi »na Trbiž" (kakor v trbuhu, nam. trebuhu) in iz tega je nastala nemška oblika Tarvis, ko je polglasnik pred »r“ dobil naglas in tedaj ojačil se v „a“ ter slov. »b“ spremenil se v »v", kakor pri besedi Bled — Veldes. Od debla »treb" je svoje ime dobilo več krajev, kakor: Trebno na Dolenjskem in na Koroškem, Trebovlje na Štajarskem, Trebež na Goriškem in znabiti tudi Treviso na Beneškem. Že 6. ja-nuvarja 1. 864., ko so solnograški škofje dobili Krko na Koroškem, se imenuje med podarjenimi robovi neki Trebižnik (»Trebiznic").
noval 50letnico, odkar vlada djakovsko škofijo blagi biskup Josip Juraj Strossmayer. Iz vsega slovanskega sveta dobil je plemeniti vladika nebroj častitk, kajti s Strossmayerjevimi darovi je narod hrvatski storil ogromne korake naprej na poti prosvete. Imenom slovenskega krščanskosocialnega delavstva čestitala je biskupu Stross-mayerju ..Slovenska krščansko-socijalna zveza" želeč, da mu milostni Bog da doživeti hrvat-skega in slovenskega naroda srečno, skupno bodočnost. Čestital mu je tudi ljubljanski občinski svet. Seve, da sta ob tem jubileju »Slov. Narod" in Ivan Hribar biskupa Strossmayerja hotela izigravati za političnega pristaša. Prepričani smo, da bi biskup Strossmayer, ko bi živel mej nami, kot katoliški škof zavzemal povse stališče škofa Jegliča. Na Hrvatskem je pač lahko složen z inteligenco, ki ognjevito priporoča bodoči katoliški shod hrvatski.
Babilon na rotovžu. Ljubljanski občinski svet je imel zadnji dve seji v znamenju opozicije. Do vroče bitke je prišlo pri prošnji društva hišnih posestnikov, katero je vložil društveni predsednik dr. Vinko Gregorič, da se odpravi davek za portalne izložbe. V imenu večine je ta davek zagovarjal občinski svetnik prof. Požar, češ, da imajo tudi po drugih mestih tak davek. Prav srečno ga je zavračal občinski svetnik Lenče. Dejal je, da ni nikjer zapisano, da bi Ljubljana morala imeti vse davke, katere imajo nekatera druga mesta. Podžupan Bleiweis je delal mej debato velik kraval. Mahal je z rokam?, in se kregal nad firmo vloge ter nad sitne občinske svetovalce, ki so pred dvema letoma soglasno glasovali za portalni davek. Naposled je pričel skakati po dvorani. Obč. svetnik Prosenec je tudi krepko govoril proti portalnemu davku. Prav hude so se nekaterim obč. svetovalcem zdele njegove opazke, da je dosedanja vpeljava portalnega davka nepostavna, pa da se bodo vložile radi tega na primerno mesto pritožbe. Od vseh strani] so vpili na obč. svetnika Prosenca, naj molči, ker je smešno, da se meša mej juriste. Občinskima svetnikoma Lenčku in Prosencu je neprenehoma sekundiral Jožef Turk. Bil je pravi Babilon. Poročevalec Požar je norce bril, ker se občinski očetje pridno v govoru vadijo. Naposled je neznatna večina sprejela poročevalčev predlog, da se prošnji društva hišnih posestnikov ne ugodi. S tem sklepom se pa opozicija še ni pomirila. Vstala je raz sedežev in hotela zapustiti dvorano. Vsled razburjenja je moral župan sejo preložiti. Še hujši prizori so se pojavili v seji preteklo sredo. Občinski svetnik Lenče je vprašal župana, kako je s stroški pri škandalozni preložitvi Rimske ceste, kjer so pozabili preložiti električni kabel in vodovodne cevi. Kazal je, da so ti stroški večji, nego pa dohodki portalnega davka, za katerega so s toliko vnemo glasovali c. kr. občinski svetniki. Komaj je občinski svetnik Lenče to glasovanje tako primerno karakterizoval, že je završčalo po dvorani. Obnašanje c. kr. gospodov se je zelo malo ujemalo z njihovim dostojanstvom. Gosp. Lenče je za svojo odkritosrčnost dobil ukor od župana. Občinskega svetnika Lenčka je to razjezilo, da se je obrnil proti uradniški večini ter zaklical: »Javno Vam povem, da ste Vi vedno proti nam". Koliko ima občina pri blamaži na Rimski cesti novih stroškov, tega pa župan ni naznanil. Nekateri gospodje občinski svetovalci so torej pričeli odločneje braniti interese davkoplačevalcev. Zelo hvalevredno je to, ko bi pri svojem delu bili tudi dosledni. Ko se bodo približale občinske volitve, tedaj pa bodo brusili pete za uradniško večino občinskega sveta, ker bi bila sicer baje »narodna naprednost" v nevarnosti.
Dr. Hudnikova čast pred sodiščem vzbuja splošno senzacijo. Dr. Hudnik je tožil dr. Furlana, da mu je le-ta v nekih pismih predba-cival, da je nepošten advokat, ki nima v prvi vrsti koristi svojih strank pred očmi, marveč svoje. Dr. Furlan je hotel pri ponovni obravnavi, ki se je vršila dne 18. t. m., poslužiti se pri voljenega dokaza resnice, a dr. Hudnik je od tožbe odstopil!! Dr. Hudnik je bil obsojen v povračilo stroškov celega kazenskega postopanja.
Pripomnimo, da je to tisti dr. Hudnik, ki je občinski svetovalec in ki kot tak rad predlaga v obč. svetu zaničevanje kakemu, njemu neljubemu opozicijonalnemu listu. Kakor natepen deček za očeta, skuša se sedaj dr. Hudnik skrivati za druge odvetnike in odvetniško kamoro. Bilo bi bolje, da se je opral pred sodiščem.
Zveza katoliških urednikov. Iz Narodovega" poročila o I. slovenskem katoliškem shodu v Ljubljani posnemamo nastopne vrstice: »Urednik »Nove Soče", gosp. Gabršček, nasvetuje (v odseku za tisek), da naj se namestu središčnega odbora osnuje zaveza katoliških urednikov, ki naj bi se dogovarjali o političnih vprašanjih. Odbor, kakor ga nasvetuje resolucija, bi bil brez vpliva, ako nima urednikov na svoji strani, in sicer zato, ker so uredniki svobodni in ne vspre-jemajo samo ukazov".
Kaj pa dela „bravec“? Jezikoslovna vojna se nadaljuje. Ne gre se samo za to, ali naj zmaga »v“ ali „1“, ampak razpravljajo se v tej živahni polemiki precej važna jezikoslovna vprašanja. Rekli smo mi že precej od začetka, ko so bili prof. Levca »mladi jeziki" hudo zdelali: Le počasi! 0. Škrabec še ni govoril zadnje besede ! Govori jo sedaj v »Cvetju" na platnicah. Na zadnjih platnicah razpravlja, kako je Ilešič nekatere zmote Peruškove dobro zavrnil, v glavnih stvareh pa ž njim potegnil, ker je še mlad. Priznati se mora, da je logika Škrabčeva neizprosna in učenost ne baš plitva. Kar piše, drži! Ako bi Škrabec priobčeval svoje jezikoslovne razprave v tistem znanstvenem listu, katerega bi bila »Slovenska Matica" že lahko ustanovila, kako zanimiva vojna bi bila danes in znabiti manj škodljiva narodu, kakor naše politične borbe, ob katerih se ljudstvo le pohujšuje.
V	Domžalah hočejo povzdigniti ondotno zasebno šulferajnsko šolo v javno. Da je potrebna, je potrdil mej drugim bivši mengiški g. nadžupnik Janez Zorec s svojim podpisom in župnij sko-uradnim pečatom vkljub temu, da je ondi nastavljen že več mesecev župnijski upravitelj. Deželni šolski svet bode gotovo z odprtimi rokami vsprejel in odobril to prošnjo.
K pričetku stoletnice rojstva Slomškovega. Jutri se prične 100. leto rojstva nepozabnega kneza in škofa Slomška. Rojen je bil namreč 26. novembra 1800 v Ponikvi. Med raznimi stoletnicami, ki smo jih dosedaj obhajali Slovenci v proslavo za narod zaslužnih mož, je gotovo Slomškova stoletnica naj znamenitejša. Štajarski Slovenci bodo prirejali po vseh slovenskih župnijah Slomškove slavnosti, na katerih bodo govorniki pojašnjevali ljudstvu veliki pomen te stoletnice, štajarcem sledijo tudi drugi Slovenci. Slomšek je ustanovitelj Mohorjeve družbe, najbolje se bode torej proslavila lOOletnica njegovega rojstva, ako družbeni poverjeniki ob njegovi stoletnici dosežejo družbi
—	8 0.0 00 udov! Vsepovsod takoj na delo!
Brezplačno posredovanje v »Meščanskem klubu". V »Meščanskem klubu" (I. nadstropje »Katoliškega doma") se dajo brezplačni pravni sveti udom »Meščanskega kluba" in članom »Konservativnega obrtnega društva" vsak večer od 8. ure naprej. Pomaga se tudi brezplačno pri sestavljanju prošenj, rekurzov, fasij itd. S to brezplačno posredovalnico je ustreženo ope-tovano izraženi želji ljubljanskih meščanov in obrtnikov.
Javna predavanja „Slov. kršč. soo. zveze".
Preteklo sredo je pred polno dvorano »Katol. Doma" predaval č. g. Evgen Lampe „0 temnem srednjem veku" ter ostro razsvetlil strahove, katere vlačijo po svojem časopisju iz srednjega veka nasprotniki krščanstva. Tudi prihodnjo sredo priredi »Zveza" ob ya8. uri zvečer javno predavanje v veliki dvorani »Katol. Doma".
Iz protestantizma h katoličanstvu je prestopila v frančiškanski cerkvi gospa Amalija Bi-novetz, soproga žendarmarijskega ritmojstra v Ljubljani, s svojima hčerkama.
Gosp. Ignacij Borštnik je te dni gostoval na slovenskem odru v »Revizorju" in v »Strahovih". Odlični umetnik je pokazal svojim slovenskim oboževateljem, ki so ga srčno vsprejeli,
da je za svoje odsotnosti Se mnogo napredoval Slovenski oder bi si priboril veliko pridobitev, ako bi se intendanci posrečilo Ig. Borštnika zvabiti nazaj k domačemu podjetju, kateremu brez njega manjka duše. Letos, upamo, bodemo Se večkrat imeli priliko vsaj kot gosta gledati naSega Borštnika na našem odru.
Državni poslanec dr. Krek bode jutri govoril o naših političnih razmerah doma in na Dunaju na občnem zboru » Katoliškega slovenskega polit, društva za radovljiški okraj" v prostorih stare šole v Gradu (na Bledu). Začetek občnega zbora ob Va4- uri popoludne.
»Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko" prinašajo v 5. letošnjem sešitku za jezikoslovce zanimiv članek „Slovenica“, v katerem arhivar Koblar objavlja raškega župnika Andreja Reclja slovenski prevod gorskega zakona iz 1. 1582. in Štiri slovenske listine iz 17. stoletja. Prof. dr. Fr. Kos je pa spisal jako temeljito pisan članek o cesarju Arnulfu, kako je vladal pred 1000 leti slovenske pokrajine. — V ravno izišlem petem zvezku nemških publikacij .Muzejskega društva" (Mittheilungen) so pa spisali: prof. I. Vrhovec o kugi v Ljubljani, Fr. Komatar o Ivanu Kazia-nerju, dr. E. Kramer zelo važen sestavek o »terra rossa“ na Krasu in K. Črnologar o kranjskem slikarju Reinwaldtu. Tudi ta nemški zvezek zopet dokazuje, da so Nemci na Kranjskem popolnoma sterilni in da nemški duševni kapital množe pri nas jedino le še Slovenci.
Akademično društvo „Danioa“ je izvolilo svojim častnim članom č. g. kanonika Andreja Kalana.
Delitev beljaškega železničarskega ravnateljstva. »Slovenec" poroča iz zanesljivega vira, da namerava železniško ministerstvo kranjske železniške postaje izločiti iz beljaške direkcije in jih priklopiti tržaški. Ko bodo slovenski železničarji ločeni pod dvoje ravnateljstev, se jih bode lože pritiskalo. Preprečiti, da na jedni strani ne bodo izročeni šikanam nem-Sko-nacijonalnega vodstva, na drugi strani pa Lahonom, je dolžnost naših poslancev.
Domače podjetje. Domači tovarnar za peči g. Jevnikar je zaprl svojo tovarno, ker se je premalo uvaževalo geslo »Svoji k svojim“.
Poročil se je v Mokronogu trgovec g. Peter Strel z gdč. Vekoslavo Povšetovo.
Poskušen samomor v Laškem Trgu. V Laškem Trgu je skočila v Savinjo ondotna učiteljica na „uzorni" nemški šoli. Izbrala si je baje najbolj plitvo mesto ter plavala skoro kilometer daleč, potem pa se je s hvaležnostjo oklenila reSilne palice, katero ji je pomolil neki kmet. Vzrok poskušenemu samomoru je popolnoma aneznan", niti njen šolski vodja Valen-tinitsch ne ve baje zanj.
Prostost volitve v Avstriji kaže jasno naslednji slučaj: Izvolitev notarja Vršeča načelnikom okrajnega zastopa sevniškega cesar ni potrdil. Okrajni zastop je izbral g. notarja za načelnikovega namestnika, a vladni zastopnik je to volitev takoj sistiral.
Z bajonetom v trebuh je sunil orožnik Ant. Merkušiča s Krke. Merkušiča je hotel orožnik radi zabavljanja duhovščini in veri are-tovati, a Merkušič se je orožniku šiloma uprl in ga napal.
Umrl je administrator g. Jan. Vavpotič pri sv. Lenartu nad Škofjo Loko.
Ustavljena preiskava. Deželni šolski svet za Istro je ustavil preiskavo proti onim koper-skim učiteljiščnikom, ki so kričali po mestu »Evviva 1’ Italia!" Ta klic bode menda sedaj namestu molitve postavno upeljan po isterskih Šolah.
Štajarski Slovenoi pri delu. Shod v št. liju v Slov. goricah se je kaj vrlo obnesel. Potovalni učitelj K a č je izborno govoril o koristi in potrebi kmetijskih zadrug. Ne bo dolgo in se bo tudi v Št. liju ustanovila prepotrebna kmetijska zadruga. Odvetnik dr. Gl a s er iz Maribora je jedrnato razpravljal o naših državljanskih pravicah in kmete posebno opozarjal na volitveno pravico, ki ni le pravica, nego vsakega najsvetejša dolžnost. Kaplan Gomilšek pa je razpravljal v navdušenem govoru, zakaj motamo biti Slovenci ponosni na svoj narod. Po-
znati moramo svojo slavno prošlost pa lepe svoje čednosti, ki so neomahljiva zvestoba vladarjem, junaška hrabrost, iskrena pobožnost in visoka izobraženost. Kdor te pozna se ne more sramovati lastnega rodu Slovencem nujno treba več pravega narodnega ponosa, posebno kmečkemu ljudstvu ob meji, pri mestih. Spoštujmo najprej sami sebe, potem nas bodo spoštovali tudi drugi! Kmetov je došlo veliko število na shod, ki so burno odobravali govore. Sprejete so bili resolucije: za podržavljenje celjske policije, proč od Gradca, za 61etno versko šolo, za odpravo vinske klavzule, za vpeljanje obveznih kmetijskih podučnih shodov po vseh krajih; protest proti javnosti šulvereinske šole; pravičen jezikovni zakon za vso Avstrijo se naj sklene; rodoljubi naj bolj pridno prirejajo shode. Jareninsko politično društvo lahko res z zadovoljstvom zre na svoje krasno delovanje v prid stiskanim Slovencem med Mariborom in Spiel-feldom. Le tako naprej!
Tat — ustreljen. Na Stranji na Koroškem je kmet Kosmač ukral svojemu sosedu kravo in jo prodal v Velikovcu. Orožnik Ibovnik je tatvino zasledil ter je hotel tatu odgnati v zapor. Mej potom pa mu je Kosmač ubežal in se vrnil nazaj v svoj dom, kjer ga je pa že zopet pričakovala oborožena pravica. Ker je pa Kosmač zopet hotel uteči, ustrelil je orožnik dvakrat za njim ter ga tako hudo ranil, da je umrl v celovški bolnici, kamor so ga prepeljali.
Krava je umorila v Pajaku v Istri nekega dečka. Nasadila ga je na roge in ga s tako silo treščila na tla, da je na mestu izdihnil dušo.
Iz Št. Petra na Krasu. V nedeljo, dne 13. t. m., vršil se je tu občni zbor podružnice družbe sv. Cirila in Metoda »Pivka". Dasiravno se je odposlalo nad 100 vabil ter je osem slovenskih časopisov ponatisnilo vabila, seje vender odzvalo vsemu temu razun šest odbornikov samo še sedem udeležencev, tedaj vseh skupaj trinajst! Imena vdeležencev so: gospodične Gabrovšek in Gantar, učiteljici ter Česnik, poštna upraviteljica iz Knežaka; gospodje Fettich Frankheim, učitelj voditelj iz Postojne, A. Železna kurat iz Trnja, Penko, župan občine Št. Petra, M. Pavlič, obč. tajnik. Oprostil se je g. Cucek, župan in posestnik v Knežaku. — Kje so pa ostali drugi odlični slovenski rodoljubi?
—	Ker občni zbor podružnice družbe sv. Cirila in Metoda »Pivka" v Št. Petru na Krasu dne 19. t. m. radi premale udeležbe ni bil sklepčen, se bode vršil v novo v nedeljo, dne 3. grudna
1.	1899 ob 4. uri popoludne. Vspored in kraj zborovanja ostane neizpremenjen.
Eden trinajsterih.
Dostavek uredništva: Z žalostjo opažamo, da hujskanje »Narodovo" prinaša sad. Politika v družbi škoduje, kar se spozna tudi na darovih!
Obsojen poslanec. Koroški deželni poslanec Kotz v Milstadtu je bil obsojen na 30 gld. globe, ker je opsoval znanega prijatelja slovenskih planincev prof. Frischaufa.
Premeščenje. Deželnosodni svetnik in predstojnik okr. sodišču v Kranjski Gori gosp. Fran AndolSek je premeščen k deželnemu sodišču v Ljubljano.
Grozen požar je na Dobrovi pri Ljubljani napravil 10.570 gld. škode. Domala požarna bramba je 13 ur neprenehoma gasila. Zažgal je baje Fr. Tomšič, ki je šele nedavno zapustil ljubljansko prisilno delavnico.
Morilec očeta pred porotniki. Pred mariborskimi porotniki je stal v torek Anton Peserl ml. obtožen, da je ustrelil svojega očeta in da je hotel umoriti tudi njegovo gospodinjo Amalijo Žnideršič. Obtoženi je že jedenkrat stal pred porotniki radi poskušenega umora svojega očeta, a je bil oproSčen. Porotniki so dejali, da Anton Peserl, ko je streljal na očeta, ni imel namena umoriti ga, in zato je bil Peserl obsojen samo na deset let ječe.
Važna knjiga za slovensko gospodarsko organizacijo. »Gospodarska zveza" v Ljubljani je ravnokar izdala svoj I. letopis, ki se bavi samo z onimi zadrugami, katere so člani »Gospodarske zveze". Letopis obsega: 1.) Predgovor. 2.) Splošno poročilo o kreditnih zadrugah.
3.) Seznamek posojilnic, katere so proglasile svoj pristop k Gospodarski zvezi. 4.) Letno poročilo ljudske posojilnice v Ljubljani. 5.) Denarni promet posameznih zadrug in skupni denarni promet istih (Sumarium). 6.) Račun zgube in dobička posameznih zadrug in isti skupni račun. (Sumarium). 7.) Račun bilance posameznih zadrug in isti skupni račun. (Sumarium). 8.) Kako je ustanavljati Raiffeisnove posojilnice? Uzorna pravila za iste in vse dotične prošnje do obla-stev. 9.) Vse postave, tikajoče se Raiffeisnovih posojilnic in ostalih zadrug. Letopis dobijo vse zadruge, katere so pri »Gospodarski zvezi", v slučaju pa, če ga kedo druzih želi dobiti, naj se pa obrne do ravnateljstva imenovane zveze, katero mu ga dopošlje proti odškodnini. Na »Letopis" še posebno opozarjamo zaradi točke, kako je ustanavljati Raiffeisnove posojilnice, ker tam imamo navedeno, kaj so Raiffeisnove hranilnice in posojilnice, uzorna pravila za imenovane posojilnice, vse obrazce prošenj do oblastev pri ustanovitvi, one prošnje glede spremembe pravil in ravnateljstva. Zraven prošenj je pa vedno navodilo, kako in kje je iste vložiti. Še bolj je pa nas razveselil zadnji del »Letopisa", v katerem imamo navedene postave do slednjega časa tikajoče se pridobitnih in gospodarskih zadrug. Istih do danes nimamo niti v nemščini. Upamo, da dobimo prihodnje leto še poročilo o vseh drugih slovenskih denarnih zavodih, tako, da bodemo imeli pregled o vsem delovanju na gospodarskem polju.
Starega ženina so poročili v Poljanah nad Škofjo Loko. 781etni vdovec je vzel 21 let staro dekle. Mož je bil že trikrat vdovec.
Umor Slovenca v Ameriki. V Great Fallsu Mon. je Slovenec rudotopilec J. Zupančič umoril tovariša rojaka Fr. Meškarja. Morilec je ubežal in ga še niso dobili.
Iz ljubljanske prisilne delavnice je pobegnil 34letni prisiljenec Primož Pipan. Vjeli so ga na Ljubljanskem polju.
Veliko udobnost žganjarjev je dobil Celovec. Na ulicah so postavljeni avtomati, iz ka terih se žganjarji nalivajo žganje.
Cigan Held, ki je umoril kmeta Novljana in ima še mnogo drugih hudodelstev na vesti, je stal zopet pred novomeškimi porotniki. Bil je obsojen na vislice. Ko je čul obsodbo, je dejal, da se bode že sam obesil.
Nova godba v Ljubljani. Kolesarsko društvo »Ilirija" je ustanovilo svojo godbo na lok.
Občni zbor podpornega društva za slovenske visokošolce na Dunaju, kateremu je predsedoval gospod dvorni svetnik dr. Friderik Ploj, je bil dne 14. novembra. Uže v prvi seji je novi odbor razdelil čez 200 gld. podpor. Prošenj za podpore bilo je dva in petdeset. Upati je, da bodo Slovenci to društvo tudi letos radodarno podpirali, da bode odbor mogel zadostiti težki svoji nalogi. Odbor prosi še posebej izdatne podpore slavnih slovenskih posojilnic, mestnih in raznih drugih zastopstev. Darove je pošiljati I. blagajniku gosp. dr. Klem. Seshun-u, dvornemu in sodnemu odvetniku Dunaj, I. Singerstr. 7.
O Ameriki. Mnogo slovenskih mladeničev je še vedno toliko neprevidnih, da se puste zapeljati zloglasnim agentom, ki jih navadno obero za denar, ne da bi spolnili obljube. One dni so v goriške zapore pripeljali iz Kormina večje število mladeničev s Kranjskega, ki so hoteli popihati proti Ameriki, ne da bi bili zadostili vojaški dolžnosti. Nedavno smo poročali o še hujši nesreči 80. naših rojakov. Opozarjamo, da se naj potovalci z zaupanjem obračajo do koncesovane družbe »Red Star Lini e", ki ima svojo podružnico v Ljubljani, da ne bodo imeli sitnosti in da ne bodo osleparjeni za denar.
Jeranova dijaška miza. Za mesec oktober je bilo plačati dijakom za hrano v ljudski kuhinji za 2553 porcij 169 gld. 26 kr., troški za stanovanje, hrano pri zasebnikih in vsakdanje potrebe 90 gld. 70 kr., skupaj 259 gld. 96 kr.; dohodkov je bilo v tem mesecu 163 gld. 50 kr.
—	Številke govore, da je Jeranova dijaška miza potrebna podpore, da je mogoče veliko število dijakov podpirati.
„Die katholische Kirche" je delo, ki bo izSlo v 30. zvezkih d, 60 kr. V 15. zvezku, ki se lahko posebej naroči v nKatol. bukvami" v Ljubljani, je opisana zgodovina goriške metro-polije. Ljubljansko škofijo je opisal dr. Koren, goriško dr. Sedej. Knjigo krasi mnogo jako lepih in zanimivih podob. Le želeti bi bilo, da bi kaj podobnega izšlo, kar naše kraje zadeva, v domačem jeziku.
Razloček med kristijani in liberalci. Kristijani so že odrešeni, liberalci pa še le bodo. Kristjani so prepričani, da jih je Kristus rešil hudiča, liberalci se pa nadejajo, da jih bo hudič rešil Kristusa.
Razne stvari.
Shod avstrijskih krščansko-socijalnih delavcev bode dne 3. decembra na Dunaju. Slovenci bodo stavili na shodu mnogo važnih
predlogov.
Kako naj se odpravi antisemitizem ?
Najboljše sredstvo proti antisemitizmu Je povedal pretekli teden na nekem shodu Židov v Berolinu Žid Lewi. Svetoval je Židom, naj odpravijo najprej iz svojih vrst razne oderuhe, sleparje in slične lepe ljudi, ne pa se ž njihovimi prestopki izjavljati solidarnim in vsacega lumpa povzdigovati v deveto nebo. Dobro bi bilo, da bi prišel ta Žid v Ljubljano poučevat „ Narodovo" gospodo o vzrokih antisemitizma, ki je po „Narodu — „klerikalen". Sicer pa „Narod“ časih tudi zaigra antisemita — kadar kak ljubljanski žid oklufuta kakega njegovega pristaša. Po tej poti bi „Narodovci“ utegnili postati antisemitje. Ta teden je „Narod" priobčil to le notico: Židje v Ljubljani postajajo od dneva do dneva predrznejši in nesraonnejši. Kamorkoli pridejo, povsod se vedejo izzivno. Včeraj zvečer je neki predrzen Abrahamovec v neki znani ljubljanski kavarni obdolžil necega gosta, da mu je vzel časnik iz žepa. Ko je še drug gost rekel, da to ni res, ga je žid napadel, zgrabil ga za vrat in mu pljunil v obraz. Nastal je v kavarni tak izgred, da so poklicali policijo na pomoč. Policijski stražnik je moral žida odstraniti iz kavarne, da je napravil mir." — Želimo, da bi „Narod“ spoštoval pamet svojih bralcev in bi pojutršnjem ne zabavljal antisemitom.
Gladu umrli ste v Jičinu na Češkem sestri Ana in Jožefa Š&dek. Okolu 70 let stari starki so dobili mrtvi v stanovanju, Pri preiskavi stanovanja so dobili hranilno knjižico za 3.300 gld.
Najnovejše vesti.
Poslanec Povše pri cesarju. V seji slovanske krščansko narodne zveze je poročal načelnik Povše o sprejemu pri cesarju naslednje: Cesar je govoril o političnem položaju, razmo-trival je absolutno potrebo, da se najnujnejše državne potrebščine hitro rešijo, k tem pa spadajo : kvota, zakon o razdelitvi dohodkov in provizorij proračuna, — in je poživljal klub, da k izvršitvi te naloge tudi zdajnemu ministerstvu pripomore, ker je to njega naloga. Še le potem, ko se vse to izvrši, je misliti na trajno močno koalicijsko ministerstvo. Poslanec Povše je odgovoril, da so se v tem klubu sestali: Slovenci, Hrvatje in Rusini in da vsi ti zahtevajo parlamentarno delovanje, ker jim je le v parlamentu mogoče zagovarjati svoje, po zakonu zajamčene narodne pravice, ter je nadaljeval: Naša zveza se trdo drži desnice, ker najde ondi naravne zaveznike, zastopnike vseh avstrijskih Slovanov >n pa katoliško nemško ljudsko stranko, s katero jo veže jednako strmljenje v verskih in gospodarskih vprašanjih. Vse to nam veleva ostati pri desnici, ker nam tudi sedanje uradno ministerstvo sovražno nasprotuje, kar se vidi posebno pri imenovanju celjskega sodnijskega predsednika, ki je naše ljudstvo silno užalilo. Mi se bomo držali naših pravic in bomo svoje politično nastopanje uredili po tem, kar nam veleva naša dolžnost nasproti našemu narodu, katerega zastopamo.
Iz državnega zbora.
(Izvirno poročilo.)
Dunaj, dne 24. novembra 1899.
V	tekočem tednu je igral državni zbor silno žalostno ulogo. Politične spletkarijo na vseh koncih. Videlo se je, da se namenoma o tožbi proti Thunovemu ministerstvu razpravlja, ker ni ga v celi Avstriji človeka, kateri bi mogel misliti, da bi imela taka obtožba kak drug uspeh, kakor da so imele stranke priložnost čestokrat premlete govorice vnovič ponavljati. To je pač znak žalostnega stališča zdajne vlade, ki nosi danes še ime prvomestnika Clary-a. Čudom se mora misleči človek čuditi, da taka vlada še obstoji, ki se trudi, večino t. j. desnico spraviti ob veljavo, in ki je zajedno za znižanje kvote storila vse, kar bo avstrijskim narodom silno veliko gospodarsko škodo povzročilo, — in da si pri-svoja taka vlada upanje, da bi poravnavo z Ogersko dognala, ali pa dosegla provizorij za proračun prihodnjega leta. Kdo naj ji to privoli? Mar li silno razžaljena desnica? — No, desnica tega ne stori, to je gotovo. Desnico vežejo danes skupni interesi bolj, kakor katerikrat, da ostane solidarna, — in to je moč, kojo ne strmoglavi nikako ministerstvo in najmanj sedanje ministerstvo, ki goji pod imenom uradniškega ministerstva edino le nemški levici dobrotne namene.
Toda prestopimo na zbornične razprave. Dne 21. novembra sta govorila samo dva govornika, a obadva dolgo.
Socijalni demokrat Z e 11 e r je priznal javno, da obtožba proti Thunovemu ministerstvu ne bo sprejeta, a njegova stranka jo je vložila zato, da se volilci prepričajo, da tudi minister ne sme postopati svojelastno. Potom § 14. dognana pogodba z Ogri je pa kršenje avstrijske ustave,
— in zaradi tega bi se moralo proti Thunovemu ministerstvu postopati, ker je kršilo ustavo.
Stari Schonerer prebira pisma, koje je pisal ministerskemu predsedniku Thun-u; — toži, da so ga ostale stranke levice zapustile in da se zanaša le na svojo gardo, broječo 6 glav;
— napada bivšega ministra Dipauli-ja in zborničnega predsednika dr. Fuchsa in konča s trditvijo, da stoje za vodjo krščanskih socijalcev dr. Luegerjem jezuitje, pa da je klerikalnim ministrom dovoljeno, grešiti glede ustave, saj so jim popolni odpustki gotovi. Govornik je pokazal, da se stara. Njegov govor se je odlikoval s tem, da je pozabil svojim trditvam podati dokaze. Poslušala ga je le njegova garda. Tako mine slava sveta, to naj bi si zapomnili tudi oni gospodje v Ljubljani, kateri so mu po mišljenju in strmlje-nju do pičice jednaki, samo, da tudi sli'venski jezik govore.
Dne 22. novembra t. 1. se je nadaljevala razprava tako dolgočasno, kakor 21. t m.
Posl. Kinderman je predlagal, da vlada vse obtožbe zaradi razžaljenja Thunovega ministerstva prekliče, in zagotavljal, da Cehi toliko časa ne bodo mirovali, dokler jim vlada ne vzame narodno klerikalne opore.
Poljski čudak Stojalovski pričel je razpravo o naravnem pravu, je razžalil do malega vse stranke v parlamentu in provociral osebni razgovor s socijalisti, ki je zanimal v toliko zbornico, da se je nenavadnim psovkam, ki so švigale sem in tja, smejala. Predsednik mu je vzel končno besedo.
Posl. Hofman je pojasnjeval raz nemškega stališča položaj v šleziji in je zatrjeval, da bo njegova stranka za obtožbo glasovala, ker je Thun privolil, da se je češka gimnazija v Opavi napravila. To žali nemški narod.
Zbornica je sklenila nato, da se debata zaključi. Generalna govornika: Mladočeh Ho-ritza je pobijal govornike, kateri so govorili za obtožbo, Schramel je pa ponavljal razloge, ki so se navajali za obtožbo. Zbornica kot sodnik je s 171. glasovi večine proti 123. glasovom levice določila, da se obtožba zavrne. Tako je zbornica zopet srečno dva dni brezvspešno delovala, — in to je provzročila ona levica, ki se ponuja sedanji vladi za vsako delo in za vsako uslugo.
V	četrtek 23. t. m. je doživela zbornica dve seji. Dopoludanska seja je bila radi tega znamenita, ker je češka delegacija pričela s tehnično obstrukcijo, a to ne po Wolfovem receptu marveč mirno po dolgotrajnih govorih. Vidilo se je, da delajo iviladočehi na lastni račun, ne da bi bili v zvezi z desnico. Na dnevnem redu je bilo prvo branje nagodbenih zakonov.
Mladočeh Dole žal je to preprečil s tem, da je zahteval razpravo o nujnem predlogu, da naj se upošteva pri ljudskem štetju narodnost in ne samo občevalni jezik. Predsednik je moral po zborničnem opravilnem redu predlogu ugoditi in Doležal je utemeljeval svoj predlog 2 uri, popisovaje češke pokrajine.
Dr. Sile ny je peljal poslušalce na Moravsko, opisovaje deželo in ljudstvo, — prof. Spi n čič jih je pa povabil na obali Adrije inv tužno Istro, — posl. H or i ca jih je postavil zopet nazaj v Češko in tako je dospela zbornica do rasvetljave po elektriki.
Ta obstrukcija je bila popolnoma taka, kakor se jo je dva dni prej izvajalo, ko je brezpomembno obtožbo Thunovega ministerstva razpravljala. To kaže, kako nizko je v Avstriji padel parlamentarizem.
Ker je predsednik sejo zaključil, predno je bila razprava končana, se je morala po sklepu levične večine razprava v večerni seji nadaljevati.
Ob 7. uri zvečer se je pričela seja s dr. Pergeltovem predlogom, da naj se debata konča. Govoril je še češki poslanec Kunc za Doležalev predlog, in ker se ni ja,vil nasprotni govornik se je končala ta razprava s tem, da je zbornica z 111 glasovi levice proti 94 glasovom desnice, nujnost predloga odklonila.
Desnica je tedaj v četrtek pri glasovanji dvakrat podlegla in to zaradi tega, ker desnica obstrukcijskega nastopa čeških poslancev ni odobravala.
Ob 9. uri zvečer je prišel šele dnevni red do veljave t. j. prvo branje naredb o poravnavi z Ogri.
Prvi govornik Mladočeh Kaftan je pričel govoriti, a takoj predlagal, da bode nadaljeval govor v petek. Ker je zbornica temu predlogu pritrdila se je seja ob 10. uri zvečer zaključila.
Dne 24. t. m. je nadaljeval Kaftan svoj govor ki je trajal zopet dve uri. On je kritikoval nagodbo v splošno in po posebnih točkah in ostal pri predmetu, da bi kazalo Donavo z Labo zvezati, kar bi tustranskim deželam gospodarsko pomagalo, a Ogerski škodovalo. Po obliki je bil govor obstrukcijskega pomena.
Naslednik dr. Dvofak je govoril začetkoma v češkem jezikn in je nadaljeval potem nemški, ter dokazoval, da je Ogerska veterinerski silno zanemarjena, in da se vsled tega kužne bolezni preselujejo v Avstrijo — to pa da ima posledico, da od leta do leta manj živine na Nemško pride in se avstrijska država oškoduje za več milijonov. Iz tega pa sklepa govornik, da je nagodba z Ogersko škodljiva in jo ne priporoča.
Končno govori še krščanski socijalist Jax proti nagodbenim naredbam. Prvi dan obravnave je pokazal, da ima sedaj na vlada malo upanja nagodbam dobiti zbornično pridobitev. To bi mogla le storiti desnica, tega pa ne stori ministerstvu Clary — tedaj....
Listnica uredništva.
Gosp. D. Lončar v Pragi Še mar nam ni bilo, da Vas bode tiščalo. Ker Vam je že puščal Malovrh, smo mi prosti Obrnili ste se do pravega, kajti »philo« in »anti« pri nas ne gre. Objavljati antisemitske članke in biti z dušo in telesom Masaryk, za tako »poštenost« imajo šifre samo v »Narodu«. Pa pozdravite antisemite lanskega leta, kadar bodo zopet demonstracije zoper philosemita Masaryka. Na zdarl
Lekarna Ficcoli, Ljubljana,
priporoča
čisto medicinalno vibje olje najboljše vrste,
katero se nikakor ne sme zamenjavati s slabo dišečim kmečkim ribjim oljem, po najnižji ceni, ker se je vsled velikega lova ugodno nakupil.	(88	10—1)
Steklenica do ‘/« klg. vsebine 40 kr., 10 steklenic 3 gld. 50 kr. Po pošti se pošilja proti poštnemu povzetju.
Tinktura zoper kurja očesa
  gotovo najboljše sredstvo -------
za hitro odpravo kurjih očes, trde kože itd.
Stekleničica z rabilnim navodom 25 kr
Dobiva se v	60	(19)
deželni lekarni „pri Mariji Pomagaj"
M. Leustk-a v Ljubljani.
hišna številka 9,
v Študentovskih ulicah v Ljubljani,
pod jako ugodnimi pogoji.
Hiša ni draga, leži sredi mesta, stanovanja se lahko oddajajo.	85	(3-3)
Več se izve pri
„Yzajemnem podpornem društvu"
v Ljubljani, na Kongresnem trgu.
Janko Klopčič
urar v Ljubljani, Prešernove ulice št. 4.
Priporoča:	56	(24)
Nikelnaste, jeklene, srebrne, Tula, ame-rikanske plaque, zlate ure. Stenske ure. Ure z nihalom. Salonske ure. Pisarniške ure. Raznovrstne lično iz delane budilke. Srebrne, Tula, amer. plaque, novo-zlate, fine I4kar. zlate verižice, zapestnice, prstane, uhane, zapone, pri klepke, gumbe za manšete in srajce, igle za kravate iz granatov. Razne stvari iz Kina srebra. Prstane in uhane z dijamanti in briljanti Spe cijalitete vsake vrste v zalogi.
Nikjer se ne kupuje ceneje.
Popravila zanesljivo, točno in ceno!
Pr e o b I e k e	p	ra	v	11 a
tovarna dežnikovj I Ljubljana, Mestni trg 15.
šalil Redka priložnost za nakup pohištva.
H
m
mizarski pohištveni obrt
v Ljubljani 73 (13)
na Dunajski cesti št. 15 (v Medjatovi hiši) {g
te'
B
priporoča svojo dobro vrejeno
zalogo
vsakovrstnega likanega in politiranega
pohištva
Nart čila se točno izvršujejo.
K* Cenilnik s podobami zastonj in franko. »
Mg
Redka priložnost za nakup pohištva.
I Cerkvena mizirska dela.
Podpisal ec izdelujem zlasti oerkvene klopi, spovednice, okna, vrata in klečalnike po
vzorcih in lastnem načrtu ter se za taka dela priporočam čast duhovščini in cerkvenim predstojni-stvom. Zagotovim izvrstno delo in nizke cene. Že desetim cerkvam sem izdelal klopi v največjo zadovoljnost.
Da je moje delo res trdno in lepo, spričujejo klopi po farnih cerkvah v Dobu, Radomljah, na Rovu, Brdu, Goričici, v Moravčah, Pečah, Komendi, pri Sv. Jurju pri Kranju in v novi cerkvi v Vodicah, pa spovednica na Holmcu.
Ravno sedaj izdelavam cerkvene klopi farno cerkev v Čemšenik,
1'ostavljenje novih klopij v cerkvi, traja 5 do G dni.
Josip Stupica na Viru,
za
Mod iz voznega reda.
Odhod iz Ljubljane v Kamnik. Ob 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri o m. po-poludne, ob 6. uri 60 m. in ob 10. uri 26 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih.
Prihod v Ljubljano iz Kamnika. Ob 6. uri 56 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m do-poludne, ob 6 uri 10 m. in 9. uri 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih.
43 (31)
posta Domžale.
1
Vplačani zadružni deleži gld. 46.830.
Promet od 1. okt. 1898 do 1. avg. 1899: gld. 1,661.490*22 Skupna aktiva gld. 287.978.03.
Sprejema hranilne vloge po 4'/»%, vloge na tekoči račun po 3'/2% od dneva vložitve do dneva vzdiga.
Izposoja se na menjice in na personalni kredit proti obrestim po 5 do 0% brez kakih stroškov.
Uraduje se vsak dan ob navadnih urah: ,
Dvorski trg štev. 3.	f(;8(13)
21 (-)
Gabr. Piccoli,
lekarnar „pri angelu* dvorni založnik Nj. svetosti papeža Leona XIII. v JMubljnnl,
Dunajska cesta.
Brezje na Sp. Štajerskem, 14. nov. 1898. Vaše blagorodje!
Ker smo se že velikokrat prepričali, da je ta V Vaša tinktura za želodec, katero je rabila že cela p moja hiša z najboljšim uspehom, res najboljše sred-
Ostvo zoper želodčne in tudi mnoge druge bolezni, se Vam iskreno zahvaljujem. Pa tudi gospodu, kateri me Q je na to izvrstno tinkturo opozoril, sem hvaležen.
OTo potrjujem s tem, da Vam izrečem svojo najiskrenejšo zahvalo v imenu cele moje družine ter Vas o uljudno prosim, da mi pošljete zopet jedno fikatljico
0 tinkture za želodec z 12terimi stekleničkami in jeden lonček Glicerin Cršme.
S spoštovanjem
0	Poiljite mi s poštnim povzetjem pod spodaj sto-
ječim napisom 2& stekleničic izvrstne »želodčne esence Q ki se rabi z najboljšim vspehom.
0	Jožef	Černko,	župnik,
20 (36)	Vuhred.	—	Štajarsko.
*	Pošljite uii s poštnim povzetjem 12 steklenic
M Vaše želodčne tinkture. Naš g. župnik Belec jo vsa-Q kemu bolehnemu prav gorko priporačajo in skoraj n vsaki, ki jo rabi, se jako pohvalno o nji izrazi.
Jf	S spoštovanjem	Ivana Vidas
0	pri Sv. Martinu, p. Sv. Nedelja,
A	S. Domenica d’ Albona, Istria
•ooooooooooooooooo«
M
Kneippova
m
Že leta sem izpričano izvrstna primes k bobovi kavi. — Pri živčnih, srenih, želodecnih boleznih, pri pomanjkanju krvi etc. zdravniško priporočena. — Najpriljubljenejša kavina pijača v
stotisočero rodovinah.
Tomaž Dobek,
Odgovorili urednik: Svitoslav Breskvar Izdajatelj: Kcnzoioij »Slovenskega Lista". Tisek J. Blasnikovih naslednikov v Ljubljani.