Štev. 7. V Ljubljani, 14. februarja 1913. LIH. leto. Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva Vse spite, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5-— „ četrt leta ... . 2-50 „ posamezne številke po 20 h. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat . . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna nvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118). Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto. Priloge poleg poštnine 15 K. Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani. Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine. Agitirajte, pridobivajte novih naročnikov za naše liste, ki so: Učiteljski Tovariš---- - - - Popotnik, Zvonček. Iznova pozivamo vsa okrajna učiteljska društva, naj store svojo dolžnost v polnem obsegu! Vsi na delo! Naši listi. Od upravnikov Zavezinih listov smo slišali, kako klerikalci javno in na tihem rujejo proti »Popotniku« in »Zvončku« ter jih povsod, kjer so v večini, mečejo iz učiteljske, odnosno šolarske knjižnice. Napredno učiteljstvo hočejo ubiti. Ker ga duševno ne morejo, pa bi ga radi gmotno. Ni dovolj, da so ga osleparili za dra-ginjsko doklado, izkušajo mu škodovati tudi na gospodarskem polju. Javna tajnost je, da izkušajo z vsemi sredstvi vzeti »Učit. tiskarni« delo in zaupanje ter jo spraviti v konkurz. Neki njihov somišljenik se očitno baha, da pride tiskarna v doglednem času v njihove roke. Šolske tiskovine so ji na umazan način odjedli, zdaj jo skušajo oškodovati še pri listih. Opozoriti moramo učiteljstvo, da je postopanje kraj. šol. svetov, ko kratko-malo zavrnejo vsak učiteljev predlog, protipostavno in nezakonito. Glasom § 18. izvršilnega predpisa k dokončnemu šolskemu in učnemu redu je kot najmanjša izmera za učiteljsko knjižnico določeno za enorazrednice 10 K in potem za vsak nadaljni razred več za 5 K. Šolski voditelj mora v dogovoru s konferenco, na eno-razrednicah z veroučiteljem, pri vsakoletnem proračunu navesti učila in knjige, ki naj mu jih preskrbi kraj. šol. svet. Ako mu ta črta kako postavko, naj se voditelj pritoži na c. kr. okr. šol. svet, ki se bo ravnal po § 43. zakona z dne 14. maja 1869, ki ukazuje, da je nadaljnje izobraževanje učiteljev v pedagoškem in znanstvenem oziru pospeševati s šolskimi časopisi, učiteljskimi knjižnicami, konferencami in učnimi tečaji, ter uradoma ukrenil, kar je potreba v tem oziru, to se vpiše v proračun dotični znesek, ki ga je črtal kraj. šol. svet. Marsikak vaški mogotec, ki je bil le nahujskan od gotove strani, bo rajši ustregel upravičeni učiteljevi želji, kakor imel sitnosti z višjo šolsko oblastjo. Učiteljstvu pa kličemo: Ne pusti si kratiti svojih, v zakonu zajamčenih pravic! Ključ! Dežele ali učitelji?*) Dr. Karel R e n n e r. Sveto razbojstvo sedemnajsterih dežel nad denarnimi škrinjami države in nad denarnicami državljanov se srečno bliža svojemu koncu. Kjer je polom najbližji, je Zaleskega jjomoč brž pri rokah. Finančni minister rad sleče državo do vestije, državljane do srajce, samo da se privilegirana deželna1 gospoda na novo opravi. In sveto je to razbojstvo kakor križarske vojne, ki so prav tako vse narode združile za visoki cilj; enak čudež se godi sedaj: Nemci, Čehi, Jugoslovani, Poljaki in Ukrajinci pokopavajo pred škrinjo zaveze svoje nacionalne bojne sekire, da si opro-ste roke za zajemanje. Trepetajte, narodi avstrijski, če se vaša narodna zastopstva koljejo, ker ovirajo vaše blagostanje; ampak trikrat gorje vam, ako se zbegajo, zakaj potem oplene vaše blagostanje s kon-tribucijami! Sedemnajstere kronovine so, kakor pravijo, avtonomne; seveda le v razmetavanju denarja in v zadolževanju. V tem so samosvoje kakor grofovski mladiči pri igri. Ampak pri nabiranju denarja pozabljajo na vse besede o zgodovinsko-politič-nih individualitetah in avtonomnih pravicah. Plačo in davke naj naklada država, vsako leto pa naj nam odkazuje potrebne zneske, kakor stisnjen očanec zapravljivemu sinu. kakor kavalir svoji kurtizanki. Ampak naj se ne predrzne, da bi potem povpraševala za odkazanim denarjem, da bi nadzorovala in kontrolirala, zakaj to bi bilo nedopustno vmešavanje, ki ga treba zavrniti z vso odločnostjo in iz vseh pljuč! Ko je finančno ministrstvo v letu 1907 predložilo prvi načrt za sani- * Dobesedni ponatisk iz »Zarje« št. 506 in 507. Uredništvo. ranje, je imelo še toliko samospoštovanja, da je predložilo kontrolni zakon v osnutku; da je zahtevalo odobritev zakona, je imelo še dovolj teoretične vesti, da se je v debelem sijajnem državnem spisu na podlagi finančne statistike iz leta 1905 poskusilo opravičiti. Danes pa odpira, kakor poslušna in moralična Nežika svojo kamrico, poslušno pokrov svoje skrinje. Sicer se definitivno zmeša in razbije finančni sistem države, ampak kaj je to mar državnemu ministru po milosti poljskega kola? Pijačo jim izroča kot davčni vir, kaj čuda, da ga opijani navdušenje. Denarni glad dežel postaja občna nevarnost za Avstrijce. V poslednjih sedmih letih (1905 do 1912) so narasle potrebščine dežel za 42,6 odstotkov in imajo tendenco, da se vsakih petnajst let podvoje! Med se-demnajsterimi sestrami je kajpakda Nižja Avstrija pohlevna dekla Dunaja, ker se ji vsled alkimistične umetnosti Dunaja in vsled nižjeavstrijske industrije usipa denar sam od sebe v naročje. Ta dežela se je torej zadovoljila z 21,3%nim zvišanjem potrebščin. Ostale sestre pa imajo rastoče potrebe, kakor je razvidno iz sledečega pregleda: Potiebščina v miljonih Zvišanje 1909 1912 v °/o Nižja Avstrija..........47-4 57*5 21-3 Češko........78 5 96'3 23"7 Dalmacija...... 2 4 3"0 25 0 Štajersko..............17 2 22 6 33 5 Bukovina....... 6 0 8 2 36 5 Gorenja Avstrija .... 8 0 11 8 47 5 Istra........2-15 3'2 488 Galicija.......46"3 71-0 51 "2 Kranjska.......43 6 7 558 Goriška.......163 2*59 58 9 Solnograška......3*1 5"0 61-3 Tirolsko.......67 11"0 64'2 Šlezija........ 7-16 11-76 64 3 Moravsko..............32 2 56 0 73 3 Koroško....... 40 7*0 75"0 Predarlsko...... 0*79 1 46 97 4 Trst..................11-33 22-42 978 Te številke govore cele knjige, knjige o upravni zanemarjenosti in politični korupciji; člani finančnega odseka, ki se tako brezobzirno potegujejo za saniranje, ne morejo skriti svoje pohlepne maske za številkami. V tej družbi je Steinwender, finančni genij koroškega deželnega zbora, ki je potrebščine tega deželnega zbora v sedmih letih pomnožil za 75 odstotkov, in ki vendar nima niti beliča za učitelje —■ teh 75 odstotkov — velika večina se odteka v žepe agrarcev! V tej družbi je Fink, deželni odbornik Predarlske, s sko-ro stoodstotno pomnožitvijo ^deželnih potrebščin. Vmes so moravski Čehi, ki so za 73,3% pomnožili deželne izdatke. Tu se oglašajo deželni odbornik Stolzel iz Sol-nograda z več kot 60 odstotki in Schopfer iz Tirol^ s svojimi 64,2 odstotki in neizogibni Šušteršič, kranjski vojvoda »brez kron« s 55,8 odstotki. Da je Galicija z 51,2 odstotkov v sredi in da Češka s 23,7 odstotki caplja daleč odzad, ima posebne vzroke: v teh dveh deželnih zborih — veselite se, davkoplačevalci, razsaja ob-strukcija in vas nista mogla osrečiti z zvi-šanimi izdatki! Usiljiva agrarna demagogija deželno-zborskih klik kriči iz teh številk i molk, ki izraža onemoglost in strahopetnost državne finančne uprave, pojasnjujejo te številke, ker so gospodje Schraffl na Tirolskem, Fink na Predarlskem, Šušteršič na Kranjskem presistematično in preraz-uzdano kupovali kmečke glasove z deželnimi subvencijami, zato naj davkoplačevalci plačujejo državi nove davke! Ker je gospoda sudetskih in prikarpatskih dežela svoji nacionalni demagogiji — poleg agrarne! — preslepo služila in zapravljala deželni kruhek, zato naj si parlament splošne volilne pravice nakoplje sovraštvo z novimi davki! In vse meščansko časopisje molči in odobrava to početje! Skoro iz vseh sedemnajstih kotov države reži deficit, kar kažejo bilance leta 1912: Prebitek Primanjkljaj leta 1912 v tisočih K Nižja Avstrija......9-3 — Gorenja Avstrija .....— 563 Solnograška.......— 661 Štajersko........_ 4000 Koroško ........— 1.100 Kranjska........— 1.658 Tirolsko.........— 1.215 Predarlsko........— 250 Trst..........— 4.766 Istra..........— 507 Goriška.........— 790 Češko........._ 35 390 Moravsko........— 21.587 Slezija........._ 2.847 Gaiicija.........— 5.873 Bukovina........— 2.791 Dalmacija........6-0 — LISTEK. Preslepljen in otet. Takrat, ko je še mnogo živali tekalo prosto po svobodnih pašnikih in gozdovih, takrat, ko so imele vse živali še enega kralja-sodnika, takrat je bil osel, ki pa ni bil še svoboden. Vdan v svojo usodo je služil zvesto svojemu gospodu in se debelih Pa kaj bi se ne! Kadar se mu je zljubilo, pa je stekel k jaslim, do vrha naloženim, in se najedel do sitega ter legel v mehko listje. Dela tudi ni imel težkega. Gospod mu je bil zvrtal luknjo v plotu ob cesti. Skrit za varnim plotom je imel osel nalogo podražiti vsakega mirnega popotnika s svojim Prijetnim' »i-a« ter obrcati ga, ako bi se Preveč približal plotu. Oslu je ugajala služba in vestno jo je izpolnjeval. ¿godilo se pa je, da so se popotniki naveličali njegovega riganja in njegovih brc. Sli so h kralju-sodniku in se pritožili. Kralj-sodnik je nagubančil čelo, pomislil in dejal: »Potrpite, da postane preobjesten. Tedaj mu gotovo ne bo več zadostovalo rigati in brcati za varnim plotom. Upal si bo na cesto in čez cesto v svoji predrznosti. Tistikrat bom poslal svojo stražo, da ga privede pred sodbo.« Res se je osel naveličal nagajati izza plota. Šel je na cesto in čez cesto. Komaj pa prestopil cesto, ga je že zgrabila kraljeva straža in odvedla pred sodbo. Radovedno si ga ogleda kralj-sodnik in meni: »Bolan je! Naj ga pregleda zdravniški izvedenec!« Prišel je zdravniški izvedenec, pre-iskal bolnika in odmajal z glavo: »Zdrav je!« »Odpri mu lobanjo,« ukaže kralj. Izvedenec sluša, razkolje oslu lobanjo na dvoje in položi pred kralja kup slame. »Izčisti boljše in potem zašij!« ukaže kralj. Izvedenec privleče še kup slame na dan in zašije nato lobanjo. Tedaj vstane kralj-sodnik in pravi: »Sedaj veste, dragi popotniki, kako se tej reči streže. Mislim, da se odslej ne boste več pritoževali, če vas še kdaj kdo obriga in obrca, zakaj spoznali boste takoj kal ¡bolezni, iin usmiljenja polno bo vaše srce.« »Ti pa,« nadaljuje kralj-sodnik in se obrne proti oslu, »Ti pa, ki te je preslepila bolezen in ki smo te oteli, pojdi v miru k svojemu gospodu! — Dovolj si mu služil, zvesto, slepo služil, dovolj velikih uslug si mu izkazal — lahko te redi zastonj do smrti!« —č. Iz umetniškega sveta. Slovensko deželno gledališče. Orpheus v podzemlju. Burleskna opera v 2 dejanjih. — Spisal Hektor Cre-mieux, uglasbil Jacques Offenbach. — Lehar, Fall, Jarno in vsa ostala družba se je letošnjo sezono docela umaknila z re-pertoirja. Grof Luksemburški, Knežna, Dolarska princesa in Ločena žena ter solzava Logarjeva Krista žive le še v dobrem in prijetnem spominu na Iličiča in Hadrbolčevo. Letos je odprt hram modric čestitljivim operetam Suppeja in Offenba-cha, ki vkljub svoji starosti niso izgubile privlačne sile in polnijo gledališče še danes, če je to dunajskimi operetnim fabri-kantom po godu ali ne. Vsebine operete »Orpheus v podzemlju« ne bom navajal, bilo bi škoda papirja. Nastopajo grški bogovi &n boginje kot ljudje, karikature, ki jih ni lahko pogoditi. Satira, parodija in persiflaža kraljujejo nad vsem delom, tako da tudi iz glasbe kukajo dcvtipi in silijo človeka k smehu. Uprizoritev pa mora poznati meje. Ni prav, da se iz zabavne stvari ustvari cel cirkuški dirindaj, kot se je opereti godilo na našem odru in kot se je pretiravalo pri opereti »Boccacio«. Če je igranje le pre-bedasto, se ne moreš smejati. Predvsem bi se brez škode zmanjšala kopa lokalnih »vicov«, posebno bi se jih lahko ogibalo tam, kjer so najmanj na mestu. Gotovo ni posebno okusno, če dela sam Jupiter reklamo ljubljanskim optikom, pekom in gostilnam. — V celoti so igrali prav pred-pustno. Bukšekov »Orfej« je imponiral, Povhe ni mogel napraviti Jupitra smeš-nejšega kot ga je. Družica (Juno) z malo vlogo mu je bila Bukšekova. Pohvalo zaslužita zopet Richterjeva kot Euridice, Skrbinšek kot Mars. Čebelarja Aristeja je dobro^ pel Kovač, javno mnenje je zastopala Šetrilova. Ugajal pa je najbolj Bu-huslav v vlogi Styxa. Njegov humor je naraven, zato se mu gledišče od srca nasmeje. Kar je manjših vlog, so odigrali ostali sodelujoči več ali manj spretno. Pohvaliti moram za naše razmere dostojno scenerijo in okusno napravljene kostume. Občinstvo se je pri burleski izvrstno zabavalo, utegne »Orfej« biti še Pri tem imajo nekatere teh dežel do-klade do 96 odstotkov (Galicija, Bukovi-na) in Šlezija do 82 odstotkov, da je davčni vijak do skrajnosti navit. Le Nižja Av-stiija in Dalmacija izkazujeta neznaten prebitek, ostale dežele delajo s primanjkljajem, Ker skoro vse meščanske parlamentarne stranke vladajo v tem ali onem deželnem zboru (izzimši gališke Ukrajince) in zapravljajo in ker so tudi Ukrajinci na tem, da izsilijo prostor pri mizi, in ker imajo te meščanske stranke jedro svoje moči v deželnem zboru in v občini in spravljajo svoje volilce z deželnimi sredstvi v dobro voljo, odtod naenkrat ta genljiva enodušnost v stremljenju, da se sanirajo deželne iinance in s tem okrepe njih fondi za politično korupcijo. Lehko bi zvišali deželne doklade, kot avtonomisti bi jih celo morali; ampak boje se naložiti svojim vo-lilcem nova bremena in raje izsilijo vsote po ovinkih od države, da diskreditirajo parlament in podvzdignejo svoje deželno gospodarstvo v najsijajnejšo luč. Ali niso v resnici kakor čarodeiniki, ko v deželnem zboru neprenehoma dajejo, ne da bi kdaj jemali. Ta avtonomija se torej ponižuje za kurtizanko države, da igra z zamenjano vlogo kavalirja napram zvodniku: privilegiranemu volilcu. Od leta 1907 zavlačevana finančna reforma je takorekoč vzpodbuda, da se brž čim več še razmeče, da se potrebnost pri velikem razbojstvu še bolj jarko pokaže in da se pri razdelitvi plena doseže nameček, »precipium«. Nedvomno so nekatere deželne uprave namenoma zapravljale, da z ozirom na bedo dežele čim več vlove. In državna finančna uprava je gledala to postopanje s prekrižanimi rokami. Po katerih načelih se razdeli plen med dežele? Kakšen je razdelilni ključ? Pravičnega ključa ni in ga ne bo, dokler se meni nič tebi nič odkazujejo deželam vsote. Ena dežela je previdno gospodarila in zato je primanjkljaj manjši: Ali naj za plačilo manj dobi kot dežela-za-pravljivka? Ena dežela je sama poskrbela z visokimi dokladami, druga je ob nizkih dokladah delala dolgove: Ali naj prva nosi povišane državne davke, da se olajša davčno breme drugi? In tako dalje. Dežele gospodarijo tako različno, da zanje ni skupne mere. Avtonomne so. Vzlic temu se kujejo sleparski ključi, ki naj zbujajo pomotno misel na pravično razdelitev; različni ključi se kombinirajo tako, da dežele s pasivnim gospodarstvom jemljejo aktivnim deželam iz žepa, kar potrebujejo. Ali kakor je priznal že Bilinski: Ključ je deficit! Že večkrat so kronovine nastopile kot rejenke države. Prvikrat ob uvedbi osebnodohodninskega davka leta 1896 in izhod tistega časa je imenovan realnodav-čni ključ. Nastal je tako-le: Razred hišnih in zemljiških posestnikov se je branil plačati osebno dohoda-rino v polnem obsegu. Zahteval je odpise na realnih davkih (zemljiškem in hišnem davku), ki so še sedaj v veljavi. Hkrati pa je bil osebnodohodninski davek tako urejen, da je znaten del njegovega zneska od-kazan deželam po razmerju realnih davščin, ki jih plačujejo. Zvišanje osebnih davkov samotvorno zviša odkazila po re-alnodavčnem ključu in sanira deloma deželne finance! Zatorej je zvišanje osebne dohodarine všeč gospodu Stehrvvenderju. Vdrugič so vstopile dežele k državnemu zakladu na hrano leta 1901. Takrat je bil zvišan davek na žganje za 20 vinarjev, in ta znesek razdeljen med kronovine po takozvanem »konsumnem klju- parkrat razprodan. Kdor se rad smeje, naj ga obišče! —ec. Glasbena Matica v Ljubljani priredi v začetku marca svoj drugi in v aprilu svoj tretji letošnji koncert, ki bo posvečen skladateljem Ipavcem. Na drugem se pa izvaja Dvorakov »Mrtvaški ženin«, ki je iz matičnih dunajskih koncertov vsem udeležencem v najlepšem spominu. Obisk teh koncertov najtopleje priporočamo! Maksim Gaspari je razstavil v izložbenem oknu trgovine Gričar in Mejač sliko, ki predstavlja dramsko osobje in intendanco slov. dež. gledališča. Procesijo vodijo prof. Kobal, blagajnik Šaplja, dramaturg Zupančič in koncertni vodja prof. Hubad. Za njimi stopajo Verovšek (Blaži Mozol), Danilo, Bohuslav (Če frak dobro pristoja), Danilova, Bratina, Peček, Molek, Skrbinšek, Fišer, Bukšek, Povhe, Grom, Križaj, Buk-šekova, Šetrilova, Kreisova, Vera Danilova itd. Karikatura je zbudila toliko zanimanja in pozornosti, da so se prve dni ljudje pred izložbo prerivali in si jo je bilo pobližje in natančneje težko ogledati. Dobro bi bilo, da pride slika v roke, ki jo bodo vedele ceniti in ohraniti kaki kul-turno-histrorični zbirki. Gaspariju pa na delu lahko čestitamo! —r. ču 1901». Navidezno je bil za razdelitev merodajen dejanski konsum žganja v kro-novinah, v resnici pa ni konsumne statistike in je zatorej ta ključ čisto samovoljen. Ker južne dežeie popijo malo žganja (ker so vinske dežele) in vendar ne smejo ostati praznih rok. so že tedaj dobile »precipiuum«, nameček nad svoj konsum. Ključ je bil že tedaj kriv, dasi je odprl denarno skrinjo države in jo vsako leto olajšal za okroglih 20 milijonov kron. Danes je še bolj izkrivljen, ker se je med tem konsum žganja krajevno zelo izpre-menil. Zdaj nameravajo vnovič zvišati davek na žganje za 50 vinarjev pri litru, ki se razdele deloma po starem »konsumnem ključu 1901«, deloma po novo konstruiranem ključu. Z druge strani predlagajo ključ po številu prebivalstva, s tretje strani ključ no stvarnem in osebnem potrošku za šolstvo. Okolo ključa se suče barantanje meščanskih strank pri takozvanem malem finančnem načrtu Steinwenderjevem (davek na žganje, na vžigalice in osebnodohodninski davek/. Za kulisami parlamenta, na tajnih sestankih razrezavajo na kose kožo medveda, ki ga upajo počiti javno v zbornici. Prepir za plen razdru-žuje skrivaj gospode deželne odbornike, ki so zlorabljajoč nedostatek naše ustave hkrati poslanci; kar jih ne moti, da se očitno združujejo zoper državno blagajno in zoper davkoplačevalce. Samo po sebi je umljivo, da so socialni demokratje v parlamentu odločni nasprotniki vsakega takega ključa in vsakega splošnega odkazila. Take odkazane vsote, ki se brezpogojno mečejo deželnim zborom, izginjajo redno v brezdanjo malho agrarnih milodarov in prav nobenega poroštva ni, da se v resnici uporabijo za bedno učiteljstvo. Zato je od vsega začetka stališče naše stranke: deželam je dajati prispevke za določen namen, z dolžnostjo, da ta namen z odkazanimi sredstvi tudi izpolnijo in da polože državi račun. Kar zahtevamo danes z ozirom na učiteljsko bedo, je dotacija v ta namen, da se učno osobje na vseh javnih in meščanskih šolah pri svojih plačah ze-nači z državnim uradništvom štirih najnižjih činovnih razredov. Stroške za to nosi državna kasa in je v to svrho zvišati osebno dohodarino na višjih stopnjah in uvesti davek na dedščine in darila/) To js naš ključ. Ni razdelilni ključ za bankrotno deželno upravo, temveč ključ za rešitev učiteljskih plač, ki nas zanima. Vse drugo je nam odveč in od zla. Kdor hoče dati učiteljem, naj jim da po potrebi! Meščanske stranke, tako izgleda, so izgubile adreso učiteljev in adresirajo denar na dežele in ni ga poroštva, da vsote ne izginejo. _ . , Trpinčenje otrok. Pariz, 31. januarja 1913. Eden najostudnejših zločinov, ki jih ima na vesti kapitalizem, pehajoč se za čim večjim 'dobičkom, je brezdvomno ta, da se otroci uporabljajo za delo po tvor-nicah in delavnicah, da se ravna z njimi kakor s sužnji. Tudi francoska republika ni Š3 izpremenila prav nič teh razmer, in vse fraze o demokraški in social. republiki so le prevara. Vsi socialnopolitiški zakoni so brezmočni v očigled brutalnemu izko-riščevanju podjetnikov in popuščanju oblasti. V steklarski industriji cvete najbolj izkoriščanje otrok. Uvedeno imajo tudi obsežno priganjanje vajencev, pri katerem jim pomagajo duhovniške posredovalnice, ki priganjajo tvorničarju uboge dečke. Ker pa tvorničarju še ne zadostujejo otroci francoskih proletarskih družin, so razvili tudi obširno trgovino s španskimi otroki, ki se lehko meri v svoji okrutnosti s trgovino deklet. Agentje, ta-kozvani »padroni«, pokupijo otroke pri španskih starših, ki so zašli v bedo. Da se ognejo obmejnim stražam, jih utiho-tapljajo čez mejo, jim preskrbe napačne listine in jih prodajajo francoskim podjetnikom. Na listinah je seveda napisano, da so dečki dosegli zakonito minimalno starostno dobo, Francoski podjetniki vedo čisto dobro, če vzemo na delo devetletnega dečka, da so kršili zakon; ali kaj jih to briga, saj je na listini zapisano, da je deček star štirinajst let in obrtni nadzornik jim ne more ničesar. Agentje pa preskrbe vajencem stanovanje in hrano, a jim zato pobero ves zaslužek, da ne ostane dečkom niti vinar in je vsak beg izključen. Sodnijsko postopanje, ki je uvedeno sedaj proti nekaterim od teh »padronov«, ostro razkriva lopovsko početje teh agentov. Da se je to početje razkrilo, ima zaslugo pariški komite za varstvo otrok. Zaradi ovadbe tega društva je državno pravdništvo odredilo preiskavo 8. novembra 1912 v steklarskih tvornicah bratov Legras. Tvornice so v pariških predmest- jih. Tu so dobili 30 španskih dečkov v povprečni starosti 12 let. Na dečkih so se poznali sledovi opeklin, ki so baje posledica obratnih nezgod. Okolo ušes so imeli dečki uljesa, ker so dečke na barbarski način uhljali. Rane niso bile obvezane, in tako se je na njih nabiral prah, ki ga je v steklarskih delavnicah več kot preveč, in posledica tega je bilo zastrup-ljenje krvi. Pri zaslišanju pred državnim pravdnikom so dečki soglasno izpovedali, da jih tovarniški delavci niso nikdar pretepali. Nadaljna preiskava je pa spravila na dan še naslednje: Večina dečkov je bilo iz okrožja Burgos. Agentje so plačali njihovim staršem 75 do 300 frankov (71 do 285 K kot dvajsetmesečno najemnino. Agentje so se obvezali, da bodo plačali dečkom potne stroške in jim preskrbeli stanovanje in hrano. Zato pa so pobrali agentje ves zaslužek dečkov, ki je znašal 1:18 K do 1:90 K. Kakšna pa je bila hrana, kakšno- stanovanje? Spali so v barakah na slamni-cah, v katerih je kar mrgolelo mrčesa. Agent Lazo in njegov tovariš Gonzales sta pobegnila, le drugi agentje, ki so bili nekoliko manj lopovski, so počakali obravnave. Ali tudi tu so odkazali otrokom strašne spalnice in jih hranili zgolj s krompirjem in z repo. Policijski nadzornik je videl nekaj dečkov, ki so pobirali po trgu odpadke, da si napravijo juho. Oblečeni so bili v najostudnejše cunje, za obuvalo so imeli poleti in pozimi raztrgane sandale. Sodnijska obravnava je bila jako otežkočena, ker so agentje terorizirali dečke in jih z grožnjami pripravili do tega, da so govorili tako, da je bilo za agente dobro. Predvsem je bilo težavno zvedeti od dečkov njihovo pravo starost. Vsi dečki so izpovedali, da so stari po trinajst let, čeprav so izgledali vsi mlajše. Preiskovalni sodnik je dognal tudi, da so ranjeni dečki skrivali svoje rane med delom, da bi jih ne pognali z dela, ali da bi ne dobili polovične mezde, in vse le iz strahu pred jezo agentov. Vsakdo bo vprašal, kakšna kazen je pač zadela podjetnika, pri katerih so delali dečki. Nič, prav nič. se jima ni zgodilo. Pač je bila preiskava proti bratoma Legras že v teku, ker sta sprejela devetletnega dečka na delo. Dečka je prignal agent Gonzales, deček pa je bil sin njegove soproge. Ali človekoljubna podjetnika sta dokazala, da jima je bila izro-ena popolnoma pravilna delavska knjižica. In sodnik je seveda verjel tvorničarju, da je sprejel 91etnega dečka, ker je bil prepričan, da je star trinajst let. Tako vidimo, da tudi na Francoskem ni vse zlato, kar se sveti! da izda za leto 1913 med drugimi sledeče spise: Žmavc: Ozdravljenje socialnega življenja s pomočjo prirodoslovja. Slane: Zadruga v zgodovini človeštva. Ilešič: Jugoslovanska ideja. SeidI: Geološki iz-prehodi po goriški okolici. Nadalje se pripravlja obširen spis o sodobnem Trstu. Odbor Socialne Matice prosi gg. poverjenike, da dovrše zbiranje članov in vpoš-ljejo tozadevna poročila odboru. Iz nase organizacije. Goriško. *) Podčrtali smo mi. Uredništvo. Goriško učiteljsko društvo je zborovalo dne 6. februarja t. 1. v Gorici v dvorani »Central - Bio«, ki jo je lastnik, gospod Josip Medved, blagohotno brezplačno prepustil društvu v svrho zborovanja. Zanimivo predavanje gospoda profesorja Ferdinanda Seidla »Geološki iz-prehodi po Goriškem« s krajinskimi in geološkimi podobami s skioptikonom je privabilo vse polno učiteljstva k zborovanju, dasi ni bilo ugodno vreme. Razen učiteljstva so bili tudi navzoči gg. ravnatelja Bežek in Znidaršič, okrajni šolski nadzornik dr. Pavlin, več gospodov profesorjev, g. dr. Vošnjak, gojenci in gojenke zadnjih letnikov tukajšnjih učiteljišč i. dr. Predavanje gospoda profesorja je bilo strokovnjaško. 'Vodil nas je na geološki izprehod po vsej Goriški. Pokazal nam je, kakšno je gradivo goriškega ozemlja. Lepo je bilo videti na geoloških slikah s pomočjo skioptikona, katere sile in prirodni zakoni so izobrazili gore in doline ter dale današnje lice Goriški. Za ta res poučni in velezanimivi geološki izlet je pač lahko hvaležno vse navzoče učiteljstvo gop. profesorju, zakaj s tem izletom ga je seznanil z notranjo in zunanjo zgradbo naše dežele. Laže mu bo tudi sedaj umevati oblike gor in dolin naše dežele. Goriško učiteljstvo iskreno želi, da bi gospod profesor še večkrat stopil s svojimi učenimi predavanji pred njega ter mu s tem pomagal do večje duševne izobrazbe, a učiteljstvo bo tudi vedno iz srca hvaležno gospodu profesorju in vedelo ceniti njegovo naklonjenost in požrtvovalnost napram njemu. Hvala mu, lepa v imenu vsega navzočega učiteljstva za predavanje. Ker je predavanje trajalo čez poldne, so odpadle druge točke dnevnega reda. _ Književnost in umetnost. Publikacije Socialne Matice za leto 1913. Odbor Socialne Matice je sklenil. Politiški pregled. * Državna pomoč Češki. Na seji deželnega odbora je sporočil referent za finančna vprašanja, da dobi Češka od državnega osebnodohodninskega in žganjar-skega davka še tekom tega meseca dva milijona kron. * Češki socialni demokrati so narodni in podpirajo češko obrambno delo. Med darovi, ki jih je prejela Osrednja Matica Šolska, se nahaja znamenit dar češke narodne demokracije: 25.000 K. Socialni demokrati, branitelji vseh krivično zatiranih, morajo vsekakor braniti tudi pravice teptanih narodov in se zanimati za njihova obrambna društva. * Zatiranje Slovakov. Kakšne razmere vladajo v Slovakih, kar se tiče zaplembe listov, kaže najbolje naslednji dogodek: Dne 27. prosinca je prišel v založništvo tiskarne Jana Purička v Ru-žomberku policijski uradnik v spremstvu dveh redarjev, se izkazal z odlokom pres-burškega fiskusa ter zaplenil cenovnik knjig imenovane tvrdke, in sicer zavoljo »ščuvanja« proti Madjarom, zakaj v ce-novniku je bila navedena knjiga bolgarskega pisatelja Ivana Vazova »Nie mili, nie drahi«, ki je izšla kakor prvi zvezek »Paričkove slovaške knjižnice«. Zvezek I. »Nie mili, nie drahi«. Povest izza osvo-bojenja Bolgarske. Napisal Ivan Vazov. Iz bolgarskega preložil S. J. Zachey. 132 strani, 8° 70 h. Po pošti 5 h več. — S takim nečuvenim nasiljem bodo Madjari dosegli ravno nasprotno, kar nameravajo. Slovaki se od dne do dne bolj zavedajo svoje narodnosti, ustanavljajo bralna, trgovska in sokolska društva ter se branijo vsakega nadaljnega stika s svojimi mad-jarskimi zatiralci. Pač pa stopajo v kup-čijsko in trgovinsko zvezo z moravskimi Čehi, kar jim je le v srečo. * Zvišanje kongrue. V povelikonoč-nem zasedanju državnega zbora bodo predložili zbornici krščanski socialisti predlogo za zvišanje duhovniških plač. Korošec, Krek, Lampe e tutti quanti si mislijo: Non cuivis homini contingit adiré Corinthum. * Za uničenje Poljakov. Pruski proračun za leto 1913 izkazuje 17 milijonov mark za raznarodovalni boj proti Poljakom. Tako dobe: Komisija za naseljevanje Nemcev na poljskih posestvih 2,927.466 M., za nagrade uradnikom, ki se v po-nemčevanju Poljakov posebno izkažejo, je določenih 3,060.000 M., politiška policija, ki zasleduje poljsko gibanje, 300.000 mark itd. * Protislovanske odredbe ruske vlade. Na zahtevo zunanjega ministrstva je vlada prepovedala v Petrogradu, Moskvi in Kijevu vsa vseslovanska zborovanja in prireditve. V neoslavističnih krogih vlada zaradi tega velikansko razburjenje in nevolja. Srednješolski vestnik. ** Čehi in obligatni pouk nemščine na čeških srednjih šolah. Praška revija »Prehled« nadaljuje svoje poizvedovanje o obligatnem pouku nemščine na srednjih šolah. Poslanec Udržal se zavzema za pouk nemščine, ki je ostro orožje, katerega so se Nemci bali osobito pri starejši češki inteligenci. Radikalni poslanec Klo-fač pa piše: Vprašanje, naj li pouk nemščine ostane ali pa pade, zame ne obstoja. Gre le za to, če naj se tujih jezikov vestneje učimo, kakor zdaj. Glede na to pa preprosto odgovarja z »da!« Znanje nemščine nam, ki smo doma in na Dunaju v neprestani zvezi in v vednih bojih z Nemci, jako koristi in o tem ni niti potreba prerekanja. ++ Osebna vest. Imenovan je g. Slavko Reich, štajerski rojak, za definitivnega gimnazijskega učitelja v Mostaru. ** Sprejemni izpit iz nemščine na poljskih srednjih šolah v Galiciji. Z ozirom na izvajanja o nemščini v zadnjem »Učit. Tovarišu« nam pišejo, da se na poljskih srednjih šolah vrši sprejemni izpit iz nemščine, in sicer so zahteve pri sprejemu večje nego na Slovenskem. ** Iz Društva inženirjev v Ljubljani. Dne 31. t. tn. je predaval v »D. I. v L.« ob znatni udeležbi prof. Wester o reformnih srednjih šolah. Predavanje o reformnih srednjih šolah v inženirskem društvu ima poseben pomen, ker je znano, da so baš inženirji začeli s propogando te misli v Avstriji. >: Stalna delegacija avstrijskih ŠČine Marija Tičar trgovina s papirjem in galanterijo 7seh vrst priporoča cenj. učiteljstvu in si. šolskim vodstvom Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 26 -----------—------__—-——— — - (nasproti „Zlate kaplje". - Šolske Zaloga Grubbauerjevih in Slatnar-jevih zvezkov ter vseh priprav za obrtno-nadaljevalne šole. Cene nizke! Postrežba točna! ■e ^^J^Mrtf^^w i inženirjev« je že leta 1901 provzrocila, da se je uvedla opisna geometrija na gimnazijah kot postranski predmet, in leta 1908 je delegaciia dosegla, da so se osnovale v Avstriji prve tipe gimnazijskih reformnih zavodov. »St. d. av. inženirjev« pa je ostala tudi dO danes iskrena zagovornica teh ref. zav., in tako je izrazil prof. Wester po svojih izvajanjih o pomenu in obsegu realnih gimnazij in reformnih gimnazijah željo, da bi vršilo »D. I. v L.« v malem ono delo, ki ga vrši »Stama delegacija« v velikem. Po vseh kronovinah eksistirajo že taki zavodi, samo pri nas se ne ganemo. Velika prednost teh zavodov je, da so abiturientu odprte vse poti in da si torej šele v razsodnejši starosti voli svoj poklic, medtem ko si ga mora voliti sedaj učeča se mladina v starosti, v kateri ne more niti oddaleč še oceniti težav voljenega poklica in istotako tudi ne svojih zmožnosti. Profesor Wester je odnesel zagotovilo, da se bo »D. I. v L.« s pomočjo profesorskega društva in dr. prav energično lotilo tega vprašanja in da ga spravi v najkrajši dobi pred širši forum. Poučno potovanje srednješolcev. »Dunajska Urania« priredi letošnji veliki teden pod vodstvom strokovnjaškili učiteljev poučno potovanje srednješolcev, ki si ogledajo Postojnsko jamo, Trst, Mira-mare. Oglej, Brionske otoke, Pulj, podzemske jame pri Reki in Škocjanu ter Gradec. ** Nova realna gimnazija v Rovinju. Občina rovinjska je sklenila, da ustanovi štirirazredno realno gimnazijo in je prosila vlado za 12.000 K podpore. V tozadevni prošnji navaja občina, da ima mesto lasten statut, v mestu so okrožno sodišče, trgovska zbornica, carinski urad in še več drugih uradov, nima pa mesto še niti ene nižje srednje šole. Kranjske vesti. —r— Odlikovanje. Deželni šolski nadzornik Fran Leveč je dobil naslov in značaj dvornega svetnika. Čestitamo! —r— Ugled učiteljstva. Z Dolenjskega nam poročajo o neki Slomškarici, ki je prejela 25odstotno doklado, in o nekem župniku stvari, ki neusmiljeno tolčejo po ugledu našega stanu. Če se imata rada, naj se imata; ampak na škodo ugleda učiteljskega stanu ne smeta ljubimko-vati. Vsaka stvar ima svoje meje. —r— Iz seje c. kr. okr. šolskega sveta v Kranju z dne 6. t. m. Predsednik poroča: Ana Vavknova, učiteljica v Cerkljah, je izstopila iz statusa kranjskega učiteljstva. Njeno mesto je provizorično zasedla Frančiška Urbančičeva. V višji plačilni razred so prišli: Miklavčičeva Janja v prvi, Albreht Luka v drugi, Grebenz Ana in Sepaher Anton v tretji razred1. Denarno podporo sta dobila Josip Križnar 100 K, Ivana Valenčič 60 K. — Nagrada za kmetijski pouk: Fr. Rojina 93 K, Karel Završnik 45 K, Ivan Jezeršek 25 K, Vil. Zirkelbach, Leop. Ferjan, Luka Albreht in Vinko Krek po 20 K. — Na podlagi novega šolskega zakona so bili za dobo šest let izvoljeni v okr. šolski svet: Fr. Luznar in Vilko Rus kot zastopnika učiteljstva; Matija Mrak, Josip Potokar in Blaž Za-bret kot zastopniki sodnih okrajev; Anton Koblar kot zastopnik knezoškofijske-ga ordinariata. Prva starostna doklada se pripozna Amaliji Keceljevi in sicer provizorično od 1. decembra 1912 in defini-tivno od 1. februarja 1913. Deželnemu šolskemu svetu se predlaga neki zaslužni učitelj v višje odlikovanje. V Lučinah bi se imela graditi letos nova enorazrednica. Ker pa se je občina zaradi poprave šole na Trati in gradnje nove ceste močno zadolžila, prosi, da bi počakala šola še dve leti, to je do leta 1915. Do tedaj naj se vrši še zasilni pouk. Sprejeto. Izdela in predloži se deželnemu šolskemu svetu v odobrenje načrt poslovnika v poslovanju kraj. šolskih svetov (§ 10. postave o šolskem nadzorstvu."! —r— Iz Ljudskošolske službe. Učiteljica Marija Sirnikova na Golem je prestavljena na štirirazrednico v Grahovem. —r— Škofijska kronika. Iz šematiz-ma ljubljanske škofije za leto 1913 posnemamo sledeče: Škofija šteje 300 župnij na novo se je ustanovila župnija Trboje, 31 župnij je praznih. Dalje šteje: 1 vikariat, tri samostojne kaplanije — dve sta prazni, 15 ekspozitur — med njimi je 6 praznih, 235 kaplanij — 95 je praznih, 30 manjših beneficijev, ki iz večine nimajo lastnega duhovnika; samostanskih cerkva ¡ tvorničar v Gaberju, je ob priliki svoje je 11, podružnic 1001. 230 manjših kapelic. : poroke daroval 1100 K v izključno nern- Duhovnikov šteje škofija 750, med njimi , ške narodne namene in sicer je dal prote- je 140 redovnikov. — Usmiljenih bratov j stantovski občini-v Celju 300 K, nemške- je 18, uršulink 161, karmeličank 15, usmi- I mu društvu v Celju 200 K, za Deutsches Ijenk 345, šolskih sester 84, križark 10. j Haus v Celju 200, nemškemu Schulverei- — Drugovercev šteje škofija: protestan- j nu 200 K in Siidmarki 200 K. — Značilno tov je približno 400, nezedinjenih Grkov je, da nemški tvorničar Westen razpečava približno 290, judov približno 145. Poleg teh je približno 360 uniatov (katoiliško-grškega obreda.) —r— Šolsko gledališče v Krškem. Te dni so nas na našem ličnem šolskem odru presenetili učenci in učenke obeh šol z igro »Snegulčica«. Ravnateljstvu meščanske in vodstvu ljudske šole moramo biti za prireditev te krasne, a težavne igre hvaležni. Dosegla je lep moralen in gmoten uspeh. Obe predstavi sta vrgli nad 160 K, ki pridejo v prid naši šolarski kuhinji. Režija je bila v rokah tov. naduči-telja Levstika in soproge, ki sta žela skupno z vsem učiteijstvom splošno priznanje. — Učenci meščanske šole so prevzeli večje vloge, ki so jih rešili prav dobro. Kraljevič je nastopal sigurno, le tupatam je prišel v deklamiranje. Resno in premišljeno je igral lovec Radmir. Kraljevo spremstvo je bilo z ministrom vred dobro v igri in maski. Občudovali smo zlasti dragocene kostume, dočim se nam toalete kraljice in dvorjank niso zdele primerne. A za naše razmere smemo biti zadovoljni. Kraijica je igrala s posebno spretnostjo in je bila tudi v vlogi kmetice in branjevke na mestu!. V pravih rokah je bila tudi Snegulčica. Vsa se je vživela v igro in je še jako težko tragično sceno z lovcem Radmirjem izvedla prav dobro. — Za presrčno zabavo občinstva so skrbeli »škratje« z Vojem na čelu. Z dražastnim nastopom in s krasnimi skupinami okrog Snegulčice so nas naravnost očarali. Baš pri teh izborno izvežbanih otrocih se je poznalo veliko režiserjevo delo. — Krškemu občinstvu in šolskemu odru želimo še mnogo takih večerov. Ljudstvo ima igre nad vse rado. Počasi preide zanimanje tudi v nižje sloje, posebno — če bodo ob nedeljah popoldne znižane cene. V. Štajerske vesti. —š— Družba sv. Mohorja in 'učitelj- stvo. Pod tem naslovom se spravlja zopet v zadnjem »Slov. Gospodarju« — kdo drugi, ko kak duhovnik nad brezversko liberalno učiteljstvo. Med drugim trdi: »Kjer je še količkaj dober šolski vodja, tam je družbenik on, šola in večina učiteljstva. Kjer pa je nadučitelj kak liberalen kričač ali pa nestalen, omahljiv mož, ki ima kakega lib.prenaveteža za učitelja, tam pa učiteljstva ne najdeš med družbeniki. Tako je pri nas. Z nadučiteljem imamo tri učitelje, pa nobeden ni ud Dr. sv. Moh. in jih tudi ne vidiš celo leto v cerkvi, razen kadar morajo priti, to je ob šolskih prilikah. Za Božič in Vel. noč se poniža v cerkev tudi g. nadučitelj. Teh še ni odbila dr. Pregljeva povest. Nadalje trdi, da niso učitelji udje zaradi že dolgoletnih hujskarij v učiteljskih družbah, zlasti pa v „nekaterih okrajih na učit. zborovanjih. — Čitateljem »Slov. Gospodarja« nasvetuje, da pregledajo imenik v koledarju. Če ne najdejo tam domačega učiteljstva, potem pa že vedo, kako je. — Zadnjič sem čital v »Tovarišu«, kjer neki tovariš tarna, da imamo premalo nadzornikov. Zadnji »SI. Gospodar« pa nam poda dober namigljaj, kako nadzornike razbremeniti, da, celo skrčiti bi se dalo njih število in država bi prihranila nekaj kronic. Saj nadzorniku ni treba pohajati posameznih šol, da se prepriča o jih dobroti. V roke naj vzame koledar Dr. sv. Mohorja ter pregleda tam imenik članov. Ako je nadučitelj, šola in učiteljstvo naročnik Mohorjevih knjig, je lahko prepričan, da je to vzorna šola. Učiteljstvo, ki uživa tako duševno hrano, kakor nam jo nudijo te knjige, ne more biti slabo, učiteljstvo, ki črpa svojo nadaljno naob-razbo iz teh knjig, je gotovo vsestransko podkovano, skrbi pridno za nadaljno na-obrazbo ter more nuditi v šoli le kaj dobrega. Tudi v moralnem oziru se temu učiteljstvu ne da nič oporekati, dočim so vsi drugi brezverci, moralno pokvarjeni. Nasvetoval pa bi tudi, da učiteljstvo vbo-doče skrbno pregleda imenik članov Mohorjeve družbe, kjer bo dobilo najboljšo sliko posameznih šol ter vedelo primerno ceniti svoje tovariše in tovarišice po njih značaju in stanovski zavesti. —š— Od Slovencev pridobljeni denar za nemške namene. Adolf Westen ml., svoje izdelke izključno le med Jugoslovani ter je do izbruha vojske pošiljal na Bol-kan. —š— Ljudsko knjižnico v Mariboru (Narodni dom) je obiskovalo v mesecu prosincu 1913 142 čitateljev, ki so si izposodili 422 knjig. Knjižnica ima češki oddelek in oddelek za mladino ter oskrbuje tudi knjižnico »Mariborskega Sokola«. Nabavila si je vsa nova dela leposlovnega in znanstvenega značaja ter šteje v celem nad 2000 knjig. Knjige si izposojuje lahko brez izjeme vsak. Kupi si izkaznico za 2U vin. in dobi nanjo 12 knjig; izposojujejo se vsak torek in četrtek od 7. do 8. ure zvečer in vsako nedeljo od 9. do pol 11. ure dopoldne. —š— Slavno uredništvo »Učit. Tovariša« v Idriji. »Učiteljski Tovariš« piše v 5. št. z dne 31. jan. v članku »Vzajemnost pa taka«, da je v župnišču za petero župnikov prostora — temu^ nasproti kot župnik popravljam v smislu § 19. tisk. zak. naslednje: Ni res, da je v župnišču za petero župnikov prostora; res pa je, da je samo za enega župnika prostor, kateri ima dve sobi in obednico. — Sv. Lovrenc v Slov. Goricah, dne 5. 2. 1913. Jožef Sinko, župnik. —š— Kako se izvršujejo na Štajerskem solske postave? Nedavno je bilo na dekliški šoli v Šentjurju ob juž. žel. izpraznjeno voditeljsko mesto. Izvršilna naredba k §§ 107, 109 in 110 določuje pod A) b) izrecno, da se imajo učna mesta na dekliških šolah razpisavati za ženske in moške učne moči. Omenjeno mesto pa je bilo razpisano samo za prve. Tisti, ki bi morali čuvati, da se šol. postave ne kršijo se rajši pečajo z raznimi »Auszugi«, samo da bi bolj zasloveli! Natančno izpolnjevanje šol. postav pa jim je deveta briga! —š— Štajerska agrarna stranka je imela dne 30. januarja t. 1. sejo, kateri se je sprejela na predlog cesarskega svetnika Kapperja sledeča izjava: Četudi bi imela stranka s strogo strankinega stališča zanimanje za razpust deželnega izbora \ln končno razjasnitev razmer, podrejuje vendar strankine zahteve občnemu bla-gru z ozirbm na mnogo nerešenih gospodarskih vprašanj. Zaradi tega je za to, da postane deželni zbor delazmožen in da temeljito reši v prvi vrsti vprašanje učiteljskih plač. Smatra pa v malem finančnem načrtu določene prispevke države deželam dosti premajhne, kakor da bi se s tem moglo ugoditi znanim in opravičenim zahtevam učiteljstva, in poziva zatorej vse državne poslance, naj se v državnem zboru zavzamejo za to, da se odkažejo deželam v ta namen zadostni prispevki. Ako pa bi se pri polnem varstvu narodnih in gospodarskih odnošajev nemškega prebivalstva ne dosegla delazmožnost deželnega zbora, se naj to vprašanje na vsak način reši ustavnim potom. —c. —š— Iz Vidma ob Savi. V nedeljo, dne 9. februarja, se je vršil tu ustanovni občni zbor Ljudske knjižnice. Pristopilo je že 44 članov, kar je za tako mal kraj že prav čedno število. Predsednik novega društva je videmski nadučitelj tov. Janko Knapič. —š— Po previdnosti Volksrata je pred poldrugim letom zasedel mesto nad-učitelja na šulferajnski šoli v Konjicah velik Nemec Hans Frass, rojen nekje pri Sv. Andražu v Slov. goricah. Pa konjiški Nemci niso nič kaj zadovoljni s Frasovo nemščino, zato ga ne marajo v svoji družbi in ga — no, milo rečeno, moralično »vun mečejo«. Da na Pirchovi — po konjiških Nemcih prirejeni — slavnosti ni bil dejanjsko »vun vržen«, se ima zahvaliti samo gospem, ki so ga ščitile. V šoli pa se celo učenke posmehujejo Frassovi nemščini. Janko! Ali še nisi prišel do spoznanja, da je vendarle dobro, če se tudi učitelj ravna po pregovoru: »Schuster bleib bei delnem Leisten!« Vidiš, da re-negata nikjer ne marajo! Goriške vesti. —g— Kje je bolje? Pa je presunila tragična smrt tovariša Brusa naš slavni c. kr. okr. šolski svet. Ne tako, pa ne — so si mislili — da bi se tudi naše goriško učiteljstvo začelo streljati zaradi svoje mizerije. Temu je treba odpomoči. In res, predkratkim so dobila goriška šolska vodstva sledeči odlok: »C. kr. okr. šolski svet v Gorici je dne 2. t. m. na predlog g. Pavlice enoglasno dovolil 5000 K podpore onim učnim osebam tega okraja, ki so prišle bodisi zaradi bolezni ali zaradi obilne družine ali iz kakih drugih vzrokov brez lastne krivde v gmotno stisko ter so nujno potrebne podpore«. — Torej z drugimi besedami: oni, ki ste v taki mizeriji, da vam ne preostaja nič drugega, kot da si poženete krogljo v glavo, počakajte še malo. Izposodite si še eno krono za kolek in napravite prošnjo na nas usmiljene in velikodušne, v kateri dokažite, da vam brez nujne podpore ni mogoče niti trenot-ka več živeti. Mi se bomo o tem prepričali in vam pošljemo kakih 100 kronic, da vas rešimo smrti. Tisti pa, ki imate še za polento in sol, čakajte, da tudi zato ne bodete imeli več, ker tudi vam se pozneje ne bo dovolilo umirati take smrti, kot sosedom Kranjcem. — V vsaki deželi sodijo drugače. Na Kranjskem obsojajo učiteljstvo na smrt — pri nas pa v dosmrtno ječo z dnevnim postom. Kje je bolje? —g— Iz Piskovice. V nedeljo, 26. pre-tečenega meseca je priredila tukajšnja šolska mladina veselico pod vodstvom svojega liadučitelja. Domačega občinstva je bila polna šolska soba. Otroci so izborno peli in so po želji občinstva nekatere pesmi ponovili. Izvrstno so uprizorili tudi lepo igro. Pohvalno je priznati, da se je tov. nadučitelj mnogo in uspešno trudil. Ljudstvo je bilo na lepi veselici prav zadovoljno. —g— Iz Voičiegrada pri Komnu poročajo: Prošlo nedeljo smo imeli v naši vasi zopet nekaj novega — šolsko veselico. V mali šolski sobi se je zbralo obilo občinstva, ki so z veliko pazljivostjo prisostvovali izvajanju vzporeda, ki je bil res nekaj lepega in katerega so naši šolarji izborno rešili. Hvala g. učitelju, ki se toliko potrudi za naše otroke; naj se le tudi za naprej potrudi in naša hvaležnost ne izostane. Koroške vesti. —k— Koroška Albanija. Naše šolske oblasti, katerih dolžnost je čuvati nad tem, da se zakoni spoštujejo, dajejo mesto tega s teptanjem in omalovaževanjem zakonov učiteljstvu žalosten zgled in ga s tem ojunačujejo, da tudi ono deluje po nazoru, ki je menda postal last vseh šolskih oblasti, da je namreč namen in smoter šol na Koroškem edinole germaniza-cija. Da je temu tako, govore prejasno slučaji Strojna, Št. Danjel, Vogrče, Ško-fiče in ne v najmanjši meri naše šolske razmere. Vkljub temu, da je šola v Skoči-dolu od nekdaj dvojezična, se je s slovenščino ravnalo doslej po mačehovsko. Dokler so v občini vladali Nemci, se temu nismo čudili; saj smo občutili povsod, da jim je nepristranost in pravičnost tuj pojem. A da se tudi sedaj naše opravičene zahteve omalovažujejo, da se slovenščina poučuje še vedno po končanem nauku kakor nebodigatreba privesek, da se pouk omejuje na «itanje in da se obkladajo naši otroci v šoli s psovkami kot »windische Butl«, nam jemlje zadnje koščke potrpežljivosti. To imamo torej za našo prizanes-Ijivost, das mo trpeli dozdaj med nami učno osobje, ki za naše šole nikakor ni usposobljeno. Na dvojezične šole sodijo obeh jezikov zmožni učitelji — ali slovenski učitelji, ki morajo kruh pri Nemcih služiti, da zasedajo njih mesta nemški agitatorji, ki ščuvajo mirno prebivalstvo, delajo spore, ki sejejo sovraštvo. Če vam tako mrzi naša deca in jo tako sovražite, da se niti v šoli ne morete premagovati in jo psujete, bodite pa vsaj toliko dosledni, in obrnite hrbet toliko sovraženim »\vindischarjem«. Hočemo, da se naša deca vzgaja v šoli k ljubezni do svojega rodu in naroda, kakor zahtevano v zakonih, ne pa, da se seje narodna nestrpnost. — Odkar je vlada odkrila svoje občutno srce in s^ zavzema za baje zatirane narode, četudi ti režejo nosove in streljajo na zdravnike, ki jim nudijo pomoč, se je naselilo tudi v naših srcih upanje, da se spomni tudi nas nič manj zatiranih koroških Slovencev in nam da to, s čimer tako radodarni obsiplje Albance. — Upamo tudi. da se nas spomni okrajni šolski svet v Beljaku in ukrene potrebno, da bo uživala slovenščina iste pravice in da se bo regovala tako, kakor drugi predmeti. Končno izrekamo nado, da se gospod Sille "ikoraj priuči toliko slovenščini, da bo mogel podajati tudi drug pouk in ne samo v čitanju, zakaj po našem mnenju bi se imeli otroci to naučiti že prvi dve leti po vstopu v šolo. 1 \ 1 t 1 t s d \i J š 2 b It Splošni vestnik. 35letnico svojega učiteljevanja obhajajo letos nastopni absolventje učiteljišča v Ljubljani izza leta 1878.: Gradišnik Armin, nadučitelj v Celju; ttoger Avgust, mestni učitelj v Gradcu; Josin Teodor, mešč. učitelj na Dunaju; Lokar Ivan, nadučitelj v Dobličah; Maier Anton, c. kr. vadniški učitelj v Ljubljani; Podkrajšek Minko, c. kr. profesor na obrtni šoli v Ljubljani; Pretnar Jakob, mestni učitelj v Ljubljani; Repič Peter, nadučitelj na Uncu; Šorn Franjo, nadučitelj pri sv. Lovrencu na Dr. p. in Trost Franjo, mest. učitelj v Ljubljani. — (Absolventov ljubljanskega učiteljišča je bilo leta 1878 petnajst. Izmed teh so trije umrli: Čeme Jernej, Strel Ferdo in Vozlaček Leopold; dva pa živita že v pokoju: Kos Mihael in Krener Bogomir.) Vsako leto, posebno v začetku se ču-jejo od mnogih Popotnikovih naročnikov pritožbe, da ne, dobe lista, četudi ga vedno plačujejo etc. Če se jim pojasni, da so vrnili list z opomnjo »nazaj« ali »ne sprejmem« ne verujejo trdeč, da tega niso nikdar storili. Ker vemo, da imajo napredni učiteljski listi vse polno javnih in prikritih nasprotnikov, ki se poslužujejo vsakih sredstev, če so še tako umazana, in da se ognemo nepotrebnim reklamacijam in stroškom, smo se odločili objaviti imena tistih naročnikov, o katerih nismo popolnoma prepričani, da so vrnili list iz lastnega nagiba. Prvo številko so vrnili: Kranjsko: Gerkman Emilija, Štritof Anton, Šola Harije, Hrušica pri Ljubljani, Kovor, Št. Lambert, Notranje Gorice, Novi Kot in Peče. Primorsko: Benko Vekosl., Fakin Anton, Gregorič Marica, Lukanič Tomaž, Poljšak Albert, Rustja Josip, Rusijan Ambrozij, Vrščaj Ivan in Zgonik Viktor. Štajersko: Belšak Josipina, Črnej Ivan, Dru-zovič Hinko, Godec Marica, Hotschevar Leopoldina, Kavkler Ivan, Kovačič Ferdo, Podpečan Josip, Schweigler Marija, Stan-te Jakob, Šircelj Mici, Tribnik Amalija, Wutt Josipina. Nadalje šola Žiče in žensko učiteljišče v Gradcu. Milijonarji v Avstro - Ogrski. V Av-stro-Ogrski je 49 oseb, ki so se izkazale letnega dohodka nad milijon kron. Med! temi 30 z letnim dohodkom od enega do pol drugega milijona kron, 9 oseb od pol drugega do dveh milijonov, 3 od dveh do 3 milijonov, 3 od tri do štirih milijonov, 3 od štirih do pet milijonov, jedna pa 25 milijonov. Oseb. katere imajo dohodkov na leto nad 100.000 K, je v Avstriji 1483. »Prosvjeta« v Sarajevu. »Prosvjeta« je obhajala lani desetletnico svojega dela za prosvetno dviganje srbskega naroda v Bosni in Hercegovini. Osnovana je bila leta 1902. ter je od takrat dalje do 1912. izdala za štipendije in podporo srbskim dijakom v vseh šolah znesek 505.334 K. Spravila je v trgovine 1037 otrok in izdala za nje 29.148 K. Z njeno pomočjo je bilo osnovanih 86 zemljedelskih zadrug za trošek 26.116 K. Za osnovanje srbskih so-kolskih društev in »Pobratimov« (društvo za pobijanje alkoholizma) je dala 47.500 K. Za analfabetske tečaje, za izdajanje knjig za ljudstvo in osnovanje ljudskih knjižnic je potrosila 117.306 K. Skupaj je »Prosvjeta« za prošlo prvo desetletje izdala v prosvetne svrhe srbskega naroda v Bosni 655.541 K. Članov ima 6780. Deželnobrambske orožne vaje leta 1913. Rekrute in nadomestne rezerviste prično uriti l. marca. Pomladanske vaje bodo pri domobranskih polkih št. 3, 5 in 26 v dveh, pii polkih 4 in 27 v enem tur-nusu. Orožne vaje bodo trajale 4, 3 in 2 tedna. Vpokličejo se k orožnim vajam pri domobranskem polku št. 4 v Celovcu na 4 tedne 2. junija, na tri tedne 7. junija in na dva tedna 14. junija.; pri 27. domobranskem polku (Ljubljana) na štiri tedne dne 24. aprila, na 3 tedne dne 29. aprila in na 2 tedna 6. majnika. Jesenske orožne vaje se vrše najbrže med 15. avgustom in 15. septembrom. Milijonsko volilo. V Konicah umrli poljski veleposestnik Kazimir Sikorski je volil vse svoje imetje, ki znaša nad en milijon kron, poljskemu znanstvenemu društvu v Zahodni Prusiji. Ženstvo v boju proti alkoholu. Zanimivo je dejstvo, da ženstvo povsod, kjer dobi politiške pravice, jih v prvi vrsti porabi za neizprosen boj — alkoholu. Po današnjih izkušnjah se lahko reče, da je ženstvo vseh narodov, vseh ver in vseh stanov v vseh delih sveta popolnoma edino v eni misli: Boj alkoholu! Na Finskem, na Norveškem, v raznih severo - ameriških državah, Avstraliji, Novi Zelandiji in drugod, kjerkoli imajo državnozborsko ali vsaj občinsko volilno pravico — povsod so se v prvi vrsti z naravnost instinktivnim sovraštvom vrgle proti alkoholizmu in mu zadale smrtnih udarcev. Sele potem, ko so spravile tega zakletega sovražnika družinske in občečloveške sreče na tla, obrnejo svojo skrb postavam in uredbam: v varstvo otrok, mladinsko vzgojo itd. Kako velikanskega pomena je to delo ženstva — radikalni antialko-holni boj — nam pokaže par številk iz Norveške. Ondi pride sedaj komaj na vsakih 20.000 prebivalcev po ena krčma; sa-moumori so se zmanjšali za 22 odstotkov, število zločinov za 26 odstotkov in siromakov, ki jih je treba podpirati, je za 17 odstotkov manj. Sovražnik alkoholizma mora biti torej prijatelj ženske volilne pravice. — Naši klerikalci pa še učiteljicam ne priznavajo pasivne volilne pravice v okr. šolskem svetu! Torej so slabi sovražniki alkoholizma! Zanimanje za Slovence. V Parizu so tedni ustanovili poseben klub, ki ie prevzel nalogo, da širi med francoskim narodom poznavanje Slovencev in njihov pomen v kulturnem razvoju Jugoslovan-stva. »Groupe d'études Franco-Slové-nes«, kakor se društvo imenuje, hoče potom predavanj in tudi potom žurnalistike seznaniti Francoze o razmerah Slovencev, o njihovih narodnih bojih napram pangermanizmu in tako opozoriti vesoljni svet na kričeče krivice, ki se gode Slovencem v narodnem oziru. Na čelu teh prijateljev Slovencev stoji veleinteligen-ten in socialno visoko stoječ mož, namreč Julij Tixerant. 24urna določitev dnevnega časa. Švicarski zvezni svet je sklenil, da uvede rri prometnih zavodih štetje dnevnih ur do 24, kakor je že uvedeno v Italiji, Franciji in Španiji. To se bo zgodilo pa le, ako nameravajo tako uvedbo tudi v Avstriji in na Nemškem. V to svrho so dobila poslaništva na Dunaju in v Berolinu poziv, naj pričnejo tozadevna posvetovanja, da se z novim štetjem prične že s 1. oktob. 1913 ali pa s 1. majem 1914. Interesirani krogi imajo upanje, da se bodo pogajanja uspešno razvila. Češčina na dvoru rumunskega kralja. Ko se je avstrijski minister za zunanje reči mudil pri rumunskem kralju, je bil grofu Berchtoldu poleg drugih dostojanstvenikov predstavljen tudi kraljev arhitekt Čeh Kari Laman, avstrijski podanik, rojen v Mladi Boleslavi. Minister Berchtold se je spustil z arhitektom Lamanom v češki pogovor, katerega se je udeležil tudi navzoči rumunski poslanec in rumunska kraljica Elizabeta (pesnica Carmen Sylva) sama, ki goji češki jezik že več let. Kralj je poslušal češki pomenek pol ure. Nato je rekel: »Prosim, gospoda, vi več govorite češko tukaj nego v Pragi. Jako mi je všeč češki jezik, je zares lep, žal mi je, da ga ne umejem, Ko bi ne bil že tako v letih, bi se ga kar začel učiti.« Radikalen boj proti umazani literaturi. Zadnje dni se je v Augsburgu vršila razstava proti umazani in malovredlni literaturi. Ob tej priliki so se prav pridno pobirali zvezki te literature ter so ljudje znesli skupaj krog 17.000 zvezkov, ki so tehtali skoro 6 meterskih stotov in bili vredni 2000 mark. Vso to zalego nenrav-nosti in poneumnevanja so oddali mestni plinarni za kurjavo. Med ljudstvo se je pa v zameno razdelilo 2000 dobrih knjig. Oddelek za otroke v ameriških vlakih. V Ameriki so uvedli otroške železniške vozove, ki so opremljeni z vsemi ugodnostmi za otroke. Voz obsega jedilnico, toaletno "sobo, v kateri se nahaja šest otroških postelj in zibelk. Otroci se med vožnjo nemoteno igrajo. Tla so pogrnjena z mehko preprogo, stene so tapecirane, otroci se ne morejo poškodovati, če padejo ali če se v steno zadenejo. Posebna postrež-nica nadzoruje med vožnjo otroke. Večji otroci jedo v jedilnici, mlajši dobe pa mleko. _ Razgled po šolskem svetr. — Križev pot rusinske univerze. »Der Morgen« javlja, da je poljski klub na svojem več ur trajajočem posvetovanju 29 glasovi proti 10 sprejel in priznal besedilo cesarskega lastnoročnega pisma v zadevi rusinske univerze, kakor se je izrekla zanie parlamentarna komisija. — Dne 20. januarja se je vršila pri naučnem ministru Hussarku konferenca Poljakov in Rusinov v zadevi rusinske univerze Predsedniki rusdnske delegacije Levicki. ie izjavil, da nova formula Poljakov, ki so jo priredili za cesarsko pismo, ni spre jemljiva in je vprašal, če se vlada strinja z njo. Naučni minister Hussarek je rekel da, in nato je Levickij prečital pismo, da je posvetovanje zaključeno, potem pa so zapustili njegovi somišljeniki konferenco, ker hoče vlada, kakor pravijo, preprečiti njihovo kulturno institucijo. Vlada upa, da dobi z Rusini novih zvez. Sedaj se boje v Levovu dijaških nemirov. — Nemščina v čeških šolah. V češki reviji »Prehled« razpravlja član gosposke zbornice dr. Matuš o uveden ju obveznega pouka nemščine v češke šole in izjavlja, da je to že radi možnosti tekmovanja z nemškim življem potrebno. — Poljske šole na Dunaju. V hotelu Post« je zborovalo mnogo poljskih staršev in zahtevalo za poljsko deco na Dunaju poljskih šol. Protestirali so tudi proti (pomanjkljivosti poljskega šolskega društva in zahtevali, da se ustanovi na Dunaju podružnica Poljske Šolske Matice. — Šolska stavka. »Nova Reforma« poroča, da so poljski starši v Moravskih Orlicah sklenili, da od 20. t. m. nadalje otrok ne bodo več v šolo pošiljali. Poljski starši hočejo s to stavko občino prisiliti, da prevzame v svojo upravo zasebno ljudsko šolo. — Z dunajskega vseučilišča poročajo, da bo na stolico rajnega prof. Miillnerja, ri je predaval modroslovje, poklican znani dr. Förster iz Curiha. Alojzij Luznik Dornberg pri Gorici, Primorsko. Slike, pohištvo, glasovirji, harmoniji, šolske in društvene zastave. Kdor želi cenik za pohištvo, naj blagovoli naznaniti, rabi li opravo za spalnico, obednico, katere komade itd. Vsi izdelki najsolidnejši. Cene zmerne. Plačevanje po dogovoru. Učiteljska tiskarna r. z. z o. z. Listnica uredništva. Na Štajersko: Kakor vidite, smo predli sličen dopis od druge strani. Ker nam je došel pred Vašim, smo Vaš dopis od-ožili. Vseeno: hvala! Slovensko Abecedo za ženska ročna dela (II. pomnožena izdaja) po 20 vin. komad priporoča Milena Kiferle učiteljica ženskih ročnih del v Ljubljani, Krojaška ulica 8./II. Snaino se oblači vsa rodovina, ki si naroč zbirko vzorcev iz češke tkalnice Marije Jirsove učiteljeve soproge, v Novem Hradku p. Met. (dobaviteljica dež. osrednje zveze učiteljskih društev v Češkem kraljestvu). Dobiva se 2—8 m dolgih odrezkov cefira kanafasa, flanele, platna, modrotiska itd. Zavoj 45 m za 18 K, najlepša kvaliteta 40 m za 20 K franko, franko, tudi polovica zavoja za 9, oziroma 10 K. Blago je stalnobarvno in močne kakovosti. Naročite in ostanite stalni odjemalci. Vzorci blaga zastojn in franko. AVGUST AGN0LA Ljubljana, Dunajska cesta 13 ——— poleg „Figovca" —— priporoča svojo veliko zalogo stekla, porcelana, petrolejnih svetilk, ogledal, okvirov, šip itd. Tintnike za šolske klopi, aparate za fizikalične poizkušnje. Prevzema vsakovrstna stek arska dela, tudi nova šolska poslopja ::: na deželi itd. ::: ' " > '* ' : '•': - h''- •" I- vin Lj-uLlolja,3n.a, Frančiškanska ulica štev. 8. priporoča: Kuverte za šol. naznanila, negumirane. Uradne kuverte z napisom za šol. vodstva in krajne šolske svete. Učne načrte za vse kategorije šol. Načela za občni učni načrt ponavljalne šole. Cesarsko pesem, čveteroglasno. Telovadba, Brunet. Narodne pesmi, J. Žirovnik, I in II. zvezek. Slava cesarju Francu Jožefu I. in besedilo E. Adamič. O prvinah in skupinah, Stupar. Kako si ohranimo zdrave in trdne zobe? Dr. E. Bretl. Meterske trake, mape za šolsko matico, pisemski papir s kuvertami, pivnik, ovojni papir, podkladek itd. Izvršilni predpis k dokončnemu šolskemu in učnemu redu, slovenski in nemški. Popravna znamenja na veliki lepenki. : Ceniki zastonj in poštnine prosto. : Anton Krušič, krojaški mojster in trgovec V Grcrlcl. Tržaška -u.llca, šteTT. ±3 v lastni hiši in Tekališče Fran Jožefa št. 39. Moja delavnica se nahaja v bližini slov. kmetiške šole. Opozarja se gg. odjemalce, da je došla ravnokar velika množina raznovrstnega blaga najrazličnejših kakovosti iz avstrijskih in angleških tov aren za vsak stan. Posebno se priporočam cenjenim gg. učiteljem v mestu in na deželi. H» -ž» 3 S' Tovarna šolskih zvezkov M. Grubbauerja sinovi Line ob Donavi priporoča slav. učiteljstvu svoje izvrstne izdelke, posebno zvezke in risanke za ljudske šole. — Zvezki se dobivajo v vseh trgovinah papirnate stroke v mestu in na deželi. Solidno delo! Postrežba točna! Dober papir! Zastopstvo za Kranjsko: Jos. Hočevar, Ljubljana. Dunajska cesta štev. 63. Učiteljska tiskarna v Ljubljani r. z. z o. z. Frančiškanska «lica št. 8 priporoča vsakovrstne tiskovine za = knjigovodstvo = h za biblioteke, meščanske, obrtne in trgovske šole. V Ceniki ¡zastonj in poštnine presto. V Ixdajatelj in odgovorni urednik Padivoj Korene. Last in xaloíba .Zaveze avstrijskih jugoslovanski!) uiiiteijsiuii društev". lista .Učiteljska tiskarna" a Ljubljani. _