Poštnina plačana ▼ gotovi •Stev 41 Upravnlitvo „Domovine" v LJabljanl, Knaflova alloa 5 Urodnlitvo »Domovin«", Knaflova alloa 5/11, telefon 3122 do 312« Izhaja vsak ietrtek Niraiain u Metom i dttrflett« • Dtt, itaitr* razen laerUti Mrtlctu II ' ikitti Mm i driu. — r«č»« psmat IX«, jrellet« It OIi, ctmietM t« Oii, n M» II Oll, prileti. >4 Din, celoleti. M 0« M knaOiIc«, podralnl« • MobliaaE.it. IS.Ttt. Ni vse zlato, kar se sveti Zagovorniki zadružništva pozabljajo, da naš kmet nima dovolj zemlje Zaradi zastoja gospodarskega življenja so nedvomno najbolj prizadeti delovni sloji, ki pa sploh ne pridejo do tega, da bi tarnali in pošiljali resolucije na pristojna mesta. Vse povdarja upravičeno, v kakšni stiski je naš kmet in da se pni nas očituie gospodarska kriza predvsem v tem, da so cene pridelkov nesorazmernon nižje od industrijskih produktov. Govorilo se je dovolj in se še govori tudi, kako bi bilo treba pomagati našemu kmetu. Odrešenikov je vedno dovolj, ki pa ostanejo vedno le pri besedah, medtem pa kmet čaka, da bi se ga usmilil Bog. Zadnje čase so pogosti glasovi, da se bo kmet postavil samo z zadružništvom, z organizirano proizvodnjo in prodajo in nekateri vidijo v tem edino in najpravilneišo re-štev. Ali mislijo na prisilne zadruge ali na prostovoljno organizacijo kmetov v zadrugah, niso še povedali dovolj odločno in jasno. Iskren prijatelj kmetskega stanu ne more biti sovražnik zadružnega pokreta med kmeti, vendar se ne more navduševati za polovičarstvo in ne more verjeti, da se bodo kmetje prostovoljno oklenili zadružništva na vsej črti. In ne smemo pozabiti, da zadružništvo ni edinozveliSavno. Vsekakor je pa zelo potrebno, da se izmenjava dobrin med poljedelci in industrijci poenostavi, da so torej potrebne nekakšne nabavljalne zadruge, če že ni drugega izhoda, da bi se znižale cene industrijskih izdelkov. Toda upravičeno lahko trdimo, da s tem ne bodo udarili žeblja po glavi. In nedvomno je potrebna organizirana prodaja pridelkov, da jih kmet ne bo prisiljen prodajati kar na slepo ter da se bodo izločili nepotrebni posredniki, vendar je težko verjeti ali se bodo radi tega cene pridelkov dvignile tako visoko, da bi postalo kmetih stvo donosno. In zdaj je tudi najvažnejše vprašanje, kdo bo financiral te zadruge, ki bi potrebovale ogromen obratni kapital. Zagovorniki zadružništva pozabljaijo na najvažnejše, namreč, da naš kmet nima dovolj zemlje ter da le v Sloveniji najgostejša agrarna naseljenost v Evropi. To se pravi, da bi imeli naši kmetje še tedaj premalo zemlje, če bi bila razdeljena na vse enakomerno. V resnici pa mnogi, kii so kmettie samo po imenu, In teh je največ, nimajo niti dovolj zemlje za preživljanje, kaj šele. da bi lahko prodajala pridelke. Če se oziramo ! samo na število prebivalstva pri nas in na površino dežele se sicer zdi, da je doveli zemlje za vse, saj odpade v Sloveniji na kv. km. 67 prebivalcev, dočim n. pr. v Nemčiji 135 ,v Belgiji pa ceb 250. Toda te številke nam same ne povedo ničesar. Pomisliti je treba, da je Slovenija pretežno gorata in da pri nas živi na sto ha njiv 221 kmetskih prebivalcev, povprečno odpade na kmetijo 5 ha, a je na Danskem samo 37 kmetskih prebivalcev na 100 ha (kv. km), v Nemčiji in Franciji pa samo 77. Ako torej naše kmebsko prebivalstvo nima dovolj zemlje, kako naiupamo, da bodo njegove zadruge dovolii gospodarsko močne?! Seveda je pri nas tudi precej veleposestnikov, ki bi, kakopak, odločali v zadrugah, kaj- ti tudi v takšnem zadružnem gospodarstvu odloča gospodarsko močnejši. In tem bi zadruge res pomagale na noge, če so sploh izgubili tla pod nogami. Toda kdo naj pomaga množici naših kočarjev, ki so gospodarsko povsem odvisni od veleposestnikov, kdo naj pomaga večini našega kmetskega prebivalstva, ki se ni nikdar mogla preživljati samo na svoji grudi? Ti naši napol kmetje so se doslej preživljali razen z delom na svojih njivicah v mestih kot industrijski delavci, obrtniki ali rokodelci. Mnogi so se tudi udinjali v delo pr veleposestnkih. da so jim odslužili najemnino za košček nji- vice (ker jim na njihovi ni zraslo niti dovoli krompirja). In prav ti napol kmetje, dninarji, kočarjii, poljedelski delavci žive v bedi. ki si je ne more marsikdo niti predočiti. Goli in bosi (v Prekmurju), mnogi ne morejo pošiljati otrok v šolo, ker nimajo obutvi, in nešteto jih hira jetičndh. Naši kmečki — bolje kočarski — sinovi, so se izseljevali pred vojno v mnoge evropske industrijske države in v Ameriko, polnili so povsod rudniško tovarne, zdaj pa ostaja prirastek prebivalstva na kmetijlcah, da se še bolj poostruje beda. M'slimo, da se na vse to ne sme pozabljati, ko se rešuje naše kmečko vprašanje, kajti ne smemo prezreti ob veleposestnik h in kmetiih, ki so se prejšnie čase lahko preživljali s samim kmetovanjem, mnogih mai h kmetskih posestnikov, ki ne morejo upati, da jih bo odrešilo zadružništvo. Volk gre, volk gre... Janezek je pasel drobnico v rebri nad vasjo. Dolgčas mu je bilo, ko jo je gledal, kako so v dolini vrveli vaščani po polju. Tedajci mu šine v glavo misel, kaj bi bilo, če bi na ves glas zavpil; volk gre. Ugajala mu je ta misel vedno bolj. Pa je nastavil dlani ob usta in zakričal na ves glas: »Volk gre, volk gre!« Kmetje v dolini so čuli njegov obupen krik, pograbili za gorjače in sekire in pritekli vsi zasopli v hrib, da pobijejo nemarno zverino. Janezek jim je kazal v šumo, da je tjakaj utekel volk. Kmetje so preiskali ves gozd, toda volka ni bilo nikjer. Ko so se vrnili domov, se jim je Janezek v pest smejal. Navihani pastir je to svojo nemarno šali še večkrat ponovil, dokler niso kmetje spoznali, da si brije iz njih norce in se niso menili za njegovo vpitje. Zgodilo pa se je, da se je čez nekaj tednov res priklatila siva mrcina za gozdnim robom. Ves preplašen je pričel Janezek kričati: »Volk gre, volk gre!« Kmetje so sicer čuli njegov krik, toda nihče se ni zganil, ker so vsi mislili, da pastir 3pet uganja svoje burke- Zvečer so pa zaman čakali črede. Ko so šli pogledat, so našli med razmesarjeno drobnico mrtvega pastirja. Vsak otrok pozna to zgodbo, ne poznajo je pa, kakor zadnje čase vidimo, neki glasni kri-čači, ki bi bili radi politični voditelji- V prejšnjih časih so prav ti gospodi obkladali vsakega naprednega človeka z brezvercem. Toda narod je pošten in je videl, da so napredni ljudje bili vsikdar bolj pošteni od tistih poli- tičnih priganjačev, ki so nosili veliko bandero pobežnosti le zato pred seboj, da bi lovili preproste ljudi, obenem pa skrivali za njim svoja nečedna početja. Treba je bilo najti za bodoče volitve drugačna gesia, ki bi naj slepila preproste ljudi, da bi prestopili k novim oblastnikom. Ljudske množice čim dalje bolj spregledujejo in jih danes ni tako lahko varati kakor še pred desetletji. Zato je bilo treba najti neko hudo strašilo, ki naj izobči naprednega volilca iz člcveške družbe in žigosa pristaše napredne misli Najprej so hoteli preglasiti vsakogar, ki bi volil z naprednjaki za gobavega, toda premislili so se, ker ss ta bolezen že na prvi pogled vidi in bi tako l judske množice prehitro spregledale njihovo grdo laž. Človek bi mislil- da si ni mogoča izmisliti groznejše pošasti od gobavosti, toda ti gospodje so si jo izmislili. Proglasili so vsakega, ki ne trobi v njihov rog kar čez noč za krvoločnega komunista, ki komaj. čaka. kako bo ropal tuje imetje, zažigal cerkvi in moril duhovnike. Toda gospodje voditelji so se hudo urezali s tem svojim najnovejšim strašilom. Vsa dežela se smeje tem gospomod. ki se borijo s pošastjo, ki je nikjer ni. Kdor količkaj pozna našega malega ali srednega kmeta, kako se krčevito drži svoje zeml e, ki so jo predniki namakali z znojem in krvjo, kdor pozna našega delavca, ki je p? veliki večini tudi posestnik nekaj sežnjev zemlje, ta ve. da je naš človek tako daleč od vsakega slepomišenja s komunizmom. Prijave za slajenje mošta Banska uprava Dravske banovine opozarja vinske pridelovalce in obrtnike, ki bodo letos sladili svoje, odnosno kupljene vinske mošte na osnovi občega dovoljenja slajenja po zakonu o vinu, da to nemudoma prijavijo pristojnemu kotrolncmu organu in sicer s področja bivše ljubljanske oblasti kle-tarskemu nadzorniku v Ljubljani, s področja bivše mariborske oblasti pa pomočniku kletarskega nadzornika v Mariboru, lahko neposredno ali pa po krajevnem upravnem oblastvu. »Prijavo« je treba točno izpolniti in pred- ložiti v dveh enakih izvodih po obrazcu, ki je dodan pravilniku za izvrševanje zakona o vinu. To tiskovino je zaenkrat založila Mariborska tiskarna v Mariboru. Da se prihrani mnogo zamudnega prepisovanja, se priporoča, da tiskovino »Prijavo slajenja mošta« po obrazcu A občine skupno naro-če za sladilce na svojem področju proti naknadnemu plačila neznatnih stroškov zanje S strani vinogradnikov. Proti tistim, ki bodo mošt sladili, a tega ne prijavijo po zakonitih predpisih, bo oblast postopala po zakonu. DOMOVINA St. 41 W'1WIMIirTBfliiadCMB««aMMMBB»M Razširjenje kluba JNS Pretekli četrtek sta se v Beogradu istočasno, toda vsak v svojih klubskih prostorih sestala klub narodnih poslancev Jugosloven-ske nacionalne stranke in Jugoslovenski poslanski klub. katerega predsednik ie bil do lega dne g. Bogoliub Jevtič. Razpravo v poslanskem klubu JNS je vodil klubov predsednika dr. Vasa Jovanovič, ki ie poročal o pogajanjih, ki jih ie imel skupno z drugimi člani klubovega vodstva z Bogoljubom Jev-tičem kot predsednikom Jugoslo venske ga poslanskega kluba. Pogaania so dovedla do sporazuma, da se zaradi okrepitve nacionalne politike Jugoslovenski. poslanski klub pr ključi poslanskemu klubu JNS. Predsedstvo po-jačanega kluba JNS je prevzel narodni poslanec g. Jeremija Protič, po rodu iz predkuma-novske Srbije, bivši veliki župan v Užicu in poznejši pomočnik finančnega ministra. Novi klubski predsednik, ki uživa v vseh političnih kr<-gih velik ugled- je pripadal do 6. januarja 1929 radikalni stranki ter je bil dalje časa tudi predsednik Zveze srbskih zetnljoradniških zadrug. V odboru kluba JNS, ki šieje sedaj preko 60 poslancev, jie izmed slovenskih poslancev kot podpredsednik narodni poslanec g. Ivan Mohorič. Po seji tako razširjenega kluba JNS je bil izdan sledeč komunike: *J ugaslo venski klub narodnih poslancev in klub poslancev JNS sta ugotovila, da temeljita oba kluba s.vgje politično delovanje na načela nacionalne in državne polit ke, izražene v šestoianuarskem manifestu. Ugotovila sta, da so v duhu te politike tudi sklepi drugega kongresa JNS, ki jih oba kluba v celoti odobravata. Oba kluba imata istovetni, stališči glede na* politiko in delo sedanje vlade. Vse to jima nalaga dolžnost skupnega dela na načelu narodnega edinstva. Zato se oba kluba združita v enoten klub, ki se bo imenoval Klub-narodnih pos'an-cev JNS« Politični pregled V Španiji ni bilo v preteklem tednu posebnih dogodkov. Uporniki upalo, da jim bo mogoče izvesti z ojačanji, ki pride o iz Maroka odločilen napad na Madrid Zaradi bli" žajočega se napada beže iz mesta ž nske, otroci in starci. Vlada izpraznuie bolnišnice in prevaža bolnike v Valencijo. Italija je razvrednotila liro za 40 odstotkov Razpisala je prisilno posojilo na posestvo in povišanje dakov. Razvrednotenj2 lire je prekinilo vso našo lesno trgovino z Italijo, kar bo zlasti občutila Slovenija- V Miinchenu je umr v torek madžar ki ministrski predsednik gosp. Gyu!a Gombos. Ves novo ni čas .ie bil Gombos vodilni madžarski politik. Trdno je držal pri atelistvo z Nemčijo. Lali:o in Avstrijo. Najsvetlejša točka n e?ovega vladama je bil .odločni nastop proti cesarju Karlu ko je z letalom prišel na Madžar-ko. Naši državi ni bil naklonjen, saj je z njegovo vednostjo nastalo zarotn.ško gnezdo v Janka pusti. Najvažnejši dogodek v naši notranji poetiki ie bil vstop večjega dela Jevtičevega kluba v JNS. kar bo eotovo mnogo pr po-mogio k poživljemii deia v narodnem predstavništvu v smislu smernic ki so se izkazale najučinkovitejše in na.boljše poroštvo za blagor države. POLJANSKA DOLINA. (Razne tegobe in drugo.) Po zadnjih krasnih, toplih, aajanost vročih septembrskih dnevih, k« so nckaterniki šc iskali hlada s kopanjem v Sori. se. je vreme *.ez noč prevrglo z vročine v mraz-Ne le, da smo dobili dež ampak tudi sneg na Blegašu, Starem Mladem vrhu in Ko privniku. kier ga je zaoadio več decimetrov, pobelil je bil najnižje hribe, kier pa je hitro zginil. — V nedeljo ziutraj je bila dolina vsa bela od prve letošnje slane Škode ravno ni naoravila velike, vendar več kot pa koristi, kajti tudi ajda. za katero se ie naj-bol i bati. jc žc dozorHa. Ha ji nr ^koduic to! "ko. deloma ie pa že požeta — Pridelek ajde kakor snloh vsa letina v dolini, bo r*-» n 'f-> ^£> rl. • lini, četudi se ta panoga sadja goji v dolini od pamtiveka z največjo vnemo in daje dolina kaj žlahtno sadje in za katero se strži ob dobri letini prav lepe dohodke. Drugače je v dolini bolj mrtvo, glavni vir dohodkov in zaslužka pri lesu in prodaji živine je usahnil zadnja leta, a nadomestila ni. S tem, seveda, propada tudi vsakovrstna obrt in rokodelstvo. — Pri vsem pa, lahko se reče, napreduje v zidanju novih stavb. Nekoliko vpliva ima k temu tudi to, ker se dolina razvija v poletno letovišče. — Četudi smo v težkih časih, se naš Sokol le giblje. Pripravlja se na igro »Vesela božja pot«, katera igra je jako zabavna in nima nič slabega. kakor bi si ta in oni predstavljal po naslovu. Pridite tedaj, da se razvedrite in nasmejete bo vam 79I' ŠT. JANŽ PRI VELENJU. (Volitve.) Kakor drugod po £1 oveni ii bodo tudi v Št. Janžu pri Veletriu dne 25 t m občinske volrtve. Listi bosta dve. Dosedanja večina je sesta-vja gospodarsko listo z nnsilcem g. Pkšnk Jakobom, posestnikom iz Pirešice. Na 'isti so zastoprrki vseh sloiev in iz vseh krajev občine, tako da so izbrani res najboljši možje. kar hortr).- tudi ostali upoštevali Drusa lista k IRZ. Gospodarstvo Tedenski tržni pregled ŽIVINA. Na zadnjem mariborskem sejmu so bile sledeče cene- Debeli voli Din 4 do 4.50, poldebeli 3.50 do 4, plemenski 3 60 do 4 biki za klame 3 do 350. klavne krave debele 3.90 do 4.15, plemenske krave 3 do 3 50, krave klobasarice 1.70 do 2, molzne krave 2.25 do 3. breje krave 2.75 do 3.50, mlada živina 3 25 do 4. te eta 5 do 6. SVINJE. Na zadnjem mariborskem sejmu so se prodajali: Mladi prašiči 5 do b tednov stan 60 do 110, 7 do 8 tednov 135 do 165. 3 do 4 mesece 170 do 240, 5 do 7 mesecev 250 do 360, 8 do 10 mesecev 370 do 550, 1 leto 560 do 920. 1 kg žive teže 6.75 do 8. mrtve teže 9 do 10 Din. VINO. Pričela se je malenkostna kupčija novimi vini. oziroma mošti, začasno pa npivež5 c rortiioaiko ki so jo prejšnji teden TONE BRDAR: Velika ljubezen ROM IN IZ PRETEKLIH D,H Tega se je najbolj bal grof Hugo. Od tistega večera, ko je Kolarjev Jurij prisluškoval v senčnici njegovemu pogovoru s Pavlo, ni imel več mirnega trenutka. Hugo sicer Hi vedel kdo je poslušal, ker je Jurij hitro zbežal, toda kmalu se je prepričal, da ni mogel biti nihče drug kakor Kolarjev Jurij- Nekaj dui nato, ko je Cvetka že odšla iz vasi, je stal Hugo v svoji sobi in srepo gledal uradno listino, ki ga je vabila na sodišče Ustnice so mu prebledevale in roka se mu je tresla. »Ce me je morda vendar izdala«, je mrmral Hugo«. Ne, tega se ni upala. In če se je? Potem7 Kaj potem?« Ta misel ga je mučila. Iznenada pa ro se odprla vrata in eleganten gospod je stopi! v sobo. Hugo ga je plašno pogledal, kakor bi ga bil presenetil pri tatvini. Ta gospod je bil detektiv Filip Smit, ki je bil priča preiskave v gradu in ki je bil poleg tudi takrat, ko so Stanka zaprli. Hugo je bil tako zmeden, da ga v prvem trenutku ni spoznal. »Kaj? Kaj hočete?« je hripavo za jecljal grof, detektiv pa ga je mirno, ostro pogledal in pri tem opazil, da stiska Hugo krčevito v rokah sodnijsko povabilo. »Hotel sem vas samo prositi, gospod grof. da bi me vzeli v svoj voz, ker se peljete v mesto«, je dejal detektiv in sfrvpil bliže »A, tako'« se je oddahni! Hugo. »Vi ste gospod, gospod .. .« »Smit!« je pomaga' detektiv. »Gospod Smit, saj res. Nisem vedel, da Sta tu. Ali imate kaj opraviti v gradu?« je pozorno vprašal. »Da, gospod grof! Dekle je bilo včeraj že zaslišano pri preiskovalnem sodniku!« »Katero dekle?« se ie na vid---? začudil Hugo, čeprav je vedel, kdo je to dekle. »I, no. goetiraičarjeva hči. ki ie baj- povedala Kolarjevemu Juriju marsika, zanimivega- Saj poznate to dekle, gospod grof, ali ne?« »Ne razumem, kaj mislite!« je prevzetno odgovoril Hugo. »AH je to morda v zvezi z vabilom, ki sem ga. dobil?« »Seveda. Saj ste bili — do, v torek zvečer je bilo — tam v gorski kotlini, gospod grof, in ste govorili z dekletom!« Samo dektivovo oko je moglo spoznati, da je postal Hugonov obraz za spoznanje bolj bled. Toda zločinec se ni dal zmesti in je trdovratno tajil: »Pojasnite mi vendar, gospod, kaj hočete s tem namigavanjem ?« »Obžalujem, gospod grof, da sam ne vem nič natančnejšega,« je vljudno odgovoril Smit. »Kolikor sem slišal, je dekle potrdilo besede Kolarjevega Jurija.« Hugo je po teh besedah skoraj omahnil. S tresočo se roko se je prijel za stol. Tako se je torej zgodilo to, česar se je bal. Dekle ga je izdalo! Stemnilo se mu je pred očmi. Tedaj je stopil k njemu detektiv, ga prijel za r:ko in ga prijazno vprašal: »Ali vam je slabo, gospod grof?«' Hugo se je takoj zavedel. Zmajal j» z glavo in obrnil detektivu hrbet, kakor bi bil hote! nekaj poiskati med papirji na mizi. Čutil je detektivove ostre poglede in mora! ie nekaj reči: »Zdi se mi, da hočete vse narediti zanimivejše.« je naposled dejal z zaničliivim glasom. »Jaz — kakor rečeno — še zmerom ne razumem, kaj, mislite. Hvaležen bi vam bil, če bi mi mogli to pojasniti.« »Nič drugega vam ne morem psvedati, gospod grof. Pojasnila boste dobili na sodišču Z vašim dovoljenjem vas bom spremil tja.« S temi besedami je detektiv odšel iz sobe. Globoko se je oddahnil Hugo, kakor bi se mu bil težak kamen odvalil s prsi. Na tihem pa je preklinjal detektiva. Stmit je rted tem odšel po glavnih stopni. cah skozi ogromno vežo in se obrnil proti sobam rajnega grofa. Ko je hotel odkleniti vrata, je prihite! iz sosednega hodnika stari sluga Valentin in dejal: »Kaj pa iščete tu notri?« Detektiv je prijazno prosil starca, naj ga spremlja, in oba sta stopila v sobo- Smit se je ustavil v pisarni umrlega gro- fa, kjer se je bil odigral malo pred nesrečo prizoir med grofom Stankom in očetom. Slu- Meni se ne godi »oko dobro — moram kupili platno za postelino _ penlol Zakai je Tvoie perilo vedno tako kakof Napačno je varčevati pri miiu^^ritff ikodo perila. Manj vredna mi la škodujejo tkaninam. Samo zares dobrot jedrnato milo pere perilo temeljito in prizanesljivo: SCHICHTOVtf MILO JELEN v. \v\X varuje perilo I ZA NAMAKANJU zFNSKA HVAttif in ta teden povsod natrgali. Kvaliteta ie dobra, množina pa komaj polovična v primeri z lanskim letom. Zato je tudi cena višja, in siccr od 450 Din, navzgor Splošna trgatev se je pričela ta teden, ker ponekod je pričelo grozdje vsled dežja in nizke temperature precej gniti. Kakšne bodo povprečne cene, se sedaj še ne more ugotoviti, vsekakor pa bodo višje od lanskih. Tudi v Dalmaciji postajajo cene čvrstejše, ker je izpad večji, nego se je prvotno mislilo. Izjemo v nizkih cenah dela. kakor vedno. !<» R*nat Kljub mu je pa zanimanje za domača vina večje ker so bolj prijetna in bolj prilagodena okusu naših konsumentov. II M E L J V hmeljski kupčiji je tudi zadnjih štirinajst dni bilo stalno bolj ali manj živahno zanimanje in povpraševanje za vse vrste blaga. Cene so sc nadalje učvrstile, in sicer za izbrano prvovrstno blago na 27—28 Din, prvovrstno 25—26 Din, dobro srednje 23—24 Din, slabo srednje 19—20 Din in za slabše do 18 Din za kg. Zaključna tendenca je čvrsta zlasti za najboljše blago, ki je že redko in le še v prav čvrstih rokah. Računa se, da je prodanih doslej iz prve roke že nad 85°/o letošnjega pridelka. Iz Žatca (ČSR) poročajo, da sc živahno nakupovanje nadaljuje in so se cene ponovno za malenkost dvignile na 600 do 1025 (22 do 37 Dif za kg) Kč za 50 kg Po sedanjih ga Valentin je odrinil zaveso, d;i je bil prostor dobro razsvetljen. Filip Smit se je obrnil naokoli. V sobi je bilo še vse prav tako, kakor na dan preiskave. Ker so bile sobe zaklenjene, menda oi nihče prišel vanje Tako je mislil stari Valentin, ki je žalostno opazovaj stol. na katerem je bil sedel megov nesrečni gospodar, ko ga je dobil mrtvega. Detektiv je odšel v delavnico in tudi tam vse natanko pregledal Posebno pozorno je opazoval umivalno mizo, na kateri so našli steklenico s struocm. Z velikim povečalnim steklom je ogledoval marmornato ploščo. Na plošči je bilo na debelo prahu, na robu pa so se poznali o d tisk i prstov. Torej je bil nekdo v tej sobi, čeprav je bila zaklenjena. Ti odtiski v prahu so to jasno dokazovali, ker jih prej ni bilo. Kdo je skrivaj prišel sem in s kakšnim namenom ? Odtiski so bili taki, kakor bi bila. ta oseba pokleknila poleg umivalnika in se nehote prijela z levo roko za rob marmornate plošče- Bila je majhna, a vendar moška roka. Ko se je detektiv približal tlom, je opazil na tleh kapljo sveče. »Aha,« si je mislil. »Ponoči je bil tu in si je svetil s svečo. Voščena sveča je bila. Rad bi vedel, kaj je prav za prav iskal tu.« Smit je pokleknil na tla prav tako, kakor je t: storil neznanec, in je pogledal pod umivalnik, kjer se mu je nekaj zableščalo- Po- cenitvah je v žateškem okolišu prodanih 70°/o pridelka, na Poljskem 60°/» Vrednost denarja Na borzah smo dobili v devizah (s prišteto premijo): 1 holandski goldinar za 22.87 do 22.73 D n: 1 nemško marko za 17.43 do 17.57 Din: 1 angleški funt za >20.50 do 222.60 Din; 1 ameriški dola; za 43 25 do 43.62 Din; 100 francoskih frankov za 202.S2 do 204.26 dinarjev. Avstrijski šlingi v privatnem kUringnu so bili po 8.47 Din. Vojna škoda se »t trgovala po 385 do 362 Din., investicijsko posojilo pa se je prodajalo po 78 Din. Sejmi 11. oktobra: Ljutomer (samo za živino), Radeče pri Zidanem mostu, Kranjska gora; 12. oktobra: Št. Vid pri Stični, Semič, Teharje, Oplotnica; 13. oktobra: Kamnik, Kaplja, Sv. Lenart pri Št. Ilju pod Turjakom; 15. oktobra: Loče pri Poljčanah Murska Sobota, Nadlesk pri Ložu. Planina pri Sevnici; 16. oktobra: Kočevje, Sv. Filip v Veračah; 17. oktobra- Loka pri Zidanem mostu, Pristava CSv Ema) Drobne vesti = Pravilnik o izvrševanju uredbe o kmet-skih dolgovih. Na temelju člena 55 uredbe o ureditvi kmečkih dolgov je kmetijski minister pooblaščen izdati sporazumno s pravosodnim, finančnim in trgovinskim ministrom pravilnik za izvrševanje te uredbe. V ta namen je bila te dni v kabinetu pomočnika poljedelskega ministra prva seja komisije gori imenovanih miiistrov. Pravilnik mora biti izdelan do I. novembra. — Slaba vinska letina tudi v Dalmaciji. Iz Šibetiika poročajo da bodo po nekaterih krajih severne Dalmacije pridelali letos za 60''/* manj vina kakor druga leta. V nekem okraju ga pridelujejo druga leta 300 vagonov, letos ga bo pa komaj 50. Za dne dni pa še dežuje, da grozdja ne morejo obirati. = Hmeljarsko društvo za dravsko banovino s sedežem v Žalcu. Že svoječasno smo poročali, da je banska uprava s svojim odlokom z dne 20. marca 1936 razveljavila redni občni zbor Hmeljarskega društva, ki se jc vršil dne 26. marca 1933. S tem jc banska uprava po preteku skoro treh let razveljavila tudi na občnem zboru izvršene volitve in vse sklepe, ki so bili storjeni na takratnem in na poznejših občnih zborih in društvenih sejah Proti temu ukrepu banske uprave je bila vložena pritožba na notranje ministrstvo, ki jc pa z odlokom z dne 10 septembra 1936. pritožbo zavrnilo in odločbo banske uprave bral je svetlo stvar. Bi) je zapestni gumb z grofovsko krono in črkama S.S. Ker ni našel detektiv nič več zanimivega, se je vr nil v pisarno kjer je bil ostal stari sluga. Temu je pokazal najdeni zlati gumb in vprašal,. čigav je. Last grofa Stanka je!- je odvrnil starec in se začudil- Saj so na gumbu vrezane njegove začetnice. Kje pa sle ga dobili ?« »Tako? Ali veste prav zanesljivo, di ga je imel grof Stanko?« »Seveda' Te gumbe prav dobro poznam, ker jih je dobil lani od svojega očeta za rojstni dan.« Smit je zamišljeno vtaknil dragoceni gumb v žep. Vsiljevalo se mu je vprašanje, ali je izgubil grof Stanko gumb takrat, ko je dal očetu vedo, pomešano s strupom. Njegov obraz se je zmračil in zresnil. Čedalie več dokazov za grofovo krivdo se je nabiralo. Ta gumb je bil spet važen dokaz. Detektiv se pa svoje najdbe vendar ni ve- j selil. Ničesar ni rekel, ampak je odprl oma- j ro za kemikalije, kjer je imei grof shranje- j no stekleničico s strašnim strupom. Smit je > brskal okcli po omari- Niegovo pozornost je zbudila škatlja fotografskih plošč. »Ali se je grof ukvarjal .s fotografiranjem?« je vprašal starega Valentina. »Da. Največkrat je fotografiral tu v sobi pri umetni luči. Tudi tisti večer je hotel nekaj fotografirati. Aparat sem mu bil pripravil tu na mizo.« »Ali se je stari grof s,pri s svojim sinom, preden je fotografiral ali pozneje?« »Ne, takrat, ko se je spri, še ni fotografi- ral. Jaz sem bil malo prej pri niem. Pozneje pa ubogi gospod pač ni več prišel do dela « Filip Smit je pozorno poslušaj starčeve besede. Nenavadna misel mu je silila v glavo in vprašal je: »Kje je ostal aparat ?« »Postavil sem ga stran, ko smo našli grofa mrtvega.'« »Prcsim, pokažite mi kje je zdaj.« Trudno in počasi je stopil starec proti stenski omari, jo odprl in pokazal majhno omarico, ki je bila zagrnjena s črnim blagom. Detektiv je vzel aparat iz omare, odgrnil črno blago in vse natanko pregledal. »Grcf je moral še pred smrtjo fotografirati,« je dejal Smit. »Glejte, da je aparat pripravljen. Objektiv je zaprt in zato ni mogla pozneje priti nobena luč poleg.« Staremu Valentinu se je zdelo prav vseeno, ali je rajni grof tik pred smrtjo uporabljal fotografski aparat, ali ne. Nakakor ni mogel razumeti, zakaj je detektiv tako natanko preiskoval aparat. Da, Smit je celo vzel plošče in jih spravil v žep. Nato je spet vzel aparat in ga postavil na staro mesto. Omaro je zaklenil in vzel ključ s seboj. Starec se je silno čudil njegovemu nenavadno čudnemu vedenju. »Brez skrbi bodite!« ga je potolažil Smit Videti hočem, kaj je bilo fotografirano pred smrtjo vašega gospodarja.« Starec je očitaje pogledal detektiva in mu žalostno dejal: »Ali mislite tudi vi, da je storil njegov sin ta strašni zločin? Ubogi Stanko!« STRAN 4 DOMOVINA št. 41 v polnem obsegu potrdilo. Notranje ministrstvo v svoji odločbi poudarja, da je banska uprava izdala svojo rešitev z namenom, da upostavi zaupanje v upravna oblastva in s tem upostavljeno stanje pred 26. marcem 1933. Razveljavljena so tudi pravila Hmeljar skega društva za dravsko banovino, ki je postalo zopet Hmeljarsko društvo za Slovenijo. Posle sedanjega predsednika g. župana Rudolfa Lorberja, ki je po smrti g. Franja Robleka skozi dolga leta posvečal hmeljarstvu vso skrb in svoje bogate izkušnje, je prevzel te dni prejšnji društveni podpredsednik celjski župan g. Mihelčič. Proti odločbi notranjega ministrstva pa je vložena iz vrst hmeljarjev Savinjske doline pritožba na državni svet v Beogradu, ki bo o teh ukrepih upravnih oblasti dokončno razsodil. 80 odst. hmeljskega pridelka prodanh Banovinska hmeljska komisija je poročala [.'6. t m.= Pri staknem zanimanju in povpraševanju za vse vrsto blaga se nakupovan e letošnjega pridelka nadaljuje. Hmelj kupujejo po naslednjih cenah za kg: Izbrano prvovrstno blago 27—28, prvovrstno blago 25—26 dobro srednje 22—24, srednje 19—21, slabo srednje 16—18. in slabše do 15 Din. Prodanih je dosleti že nad 80°/» letošnjega pridelka. Zaključna tendenca je zlasti za res izbrano prvovrstno blago zelo čvrsta. = Sadno drevje naprodaj. Kraljevska banska uprava poroča:Kraljevska banska uprava je vzgojila na svojih kmetijskih zavodih 47.826 komadov visokih in 1.024 pritličnih jablan, 1.289 komadov visokih in 588 pritličnih hrušk, 1.140 visokih sliv in češpelj. 146 visokih čre-šenj in višenj, 887 pritličnih breskev in 516 pritličnih marelic. Ta količina prvovrstnega sadnega drevja se bo proda;ala na kmetjskih zavodih od konca oktobra do marca prihodnjega leta po ceni 8 Din za komad. Pri večjem odjemu lahko določi uprava kmetijskega zavoda posebno ceno dogovorno z odjemalcem drevja. Sadno drevje se kupi ustme-no ali pismeno (koleka prosto) pri upravi zavoda. Da bo interesentom izbira sadnega drevja lažja so se obvestila vsa sreska načelstva, občine in šolska vodstva, koliko in katere vrste sadnega drevja so na razpolago pri posameznih banovinskih kmetijskih zavodih. Starec se je skoraj razjokal. Skril je svoj zasolzeni obraz v dilan in začel tarnati: »Nihče, nihče ne verjame mlademu grofu, in vi, vi iščete proti njemu dokazov, ki naj bi ga ugonobili.« »Ne, Valentin, samo resnice iščem,« je resno odvrnil detektiv. »V tolažbo naj vam povem, da ne verjamem, da bi bil grof Stanko kriv!« Začudenje se je zaiskrilo v starčevih očeh in obraz se mu je zasveti] v upanju. Prijel je detektivovo roko in jo vroče stisnil. »Potem naj Bog blagoslovi vaše preiskovanje!« »Upajmo, da pojde vse gladko! Samo ne. kaj vas prosim: Molčite o tem, kar sem tu našel. Ponoči pridem spet Ali morete narediti tako, da me ne bo nihče videl?« »Da, lahko vam dam ključ od vrat, skozi ikatera navadno nihče ne hodi.« »Doibro! Nihče ne sme tega vedeti. Pričakujte me po deveti uri!« Po teh besedah sta šla detektiv in Valentin iz sob starega grofa- Nista pa opazila, da se je ves čas plazil za njima človek, ki je slišal njuno slednjo besedo. Ko sta šla, je stopil iz svojega skrivališča s potuhnjenim nasmehom. Bel je Hugonu vdani sluga Jože. Stiskal je pesti in tiho godrnjal: »Stari hinavec! Kaj hoče z aparatom? Zakaj je vzel plošče s seboj? To nekaj pomeni? To moram izvedeti in pazil bom na nevarnega detektiva!« Med tem pa je šel Filip Smit, nič hudega sluteč, po širokih stopnicah in hotel nada- Pojasnila k uredbi o ureditvi kmečkih dolgov Ali spadajo vsi vaški obrtniki in trgovci pod to uredbo? Nikakor ne, temveč le tedaj, če plačajo več davka od kmetije (izvzemši zgra-darino) kakor od obrti. Kaj naj stori kmet, ko mu občina noče dati potrdila, da je kmet v smislu te odredbe? Pritoži se naj na sresko načelstvo. ki bo prisililo občino, da mu izda ali potrdilo, da je kmet ali pa sklep, da odklanja izdanje takšnega potrdila. Proti takemu sklepu je dopustna pritožba na sodišče, ki končno veljavno odloči o tem sporu. Kaj naj stori kmet, če mu upnik odklanja sprejem potrdila, da je kmet? Pritoži naj se na sodišče, ki bo preverilo potrdilo. Ali zadostuje eno samo potrdilo za več upnikov ? Vsak upnik in celo tudi drugi zanimanec lahko zahteva od vas potrdilo. Najbolje je. da si preskrbi vsak kmet-dolžnik takšna potrdila čimprej na občini in jih izroči brez poziva svojim upnikom. Imam dolg, ki je znašal 20. aprila 1932 380.000 Din. Z obrestmi vred je narasel sedaj na 506 000. Posojilnica odklanja sedaj zaščito, češ, da presega doig 500.000 Din. Ali je stališče posojilnice pravilno ? Ni pravilno, ker uredba točno določa, da se izračuna višina kmečkega dolga tako, da se izračuna dolg in neplačane obresti do 20. aprila 1932. Pozneje narasle in neplačane obresti se po odbitku (30 do 50 odstotkov) pripišejo prvotnemu dolgu. ČUDODELEN ZDRAVNIK Bolnik: »Pravite, da ie moja roka že povsem dobra, gospod doktor?« Zdravnik: »Da. lahko delate z njo, kar hočete, celo na gosli morete igrati, tako imenitno so se vam zrasle kosti in kite.« Bolnik: »Prekrasno! Tudi na gosli bom tedaj lahko igral, čeprav jih še svoj živ dan nisem imel v rokah. ljevati svoje preiskovanje. Ko je zavil na hodnik, je zašumela pred njim svilena obleka in zagledaj je baronico Elviro. Na njegov prijazni pozdrav je razburjeno odvrnila: »Slišala sem, gospod komisar, da ste tu. Ali vas smem prositi za kratek pogovor?« Detektiv je šel za njo v sobo, iz katere je bila prav tedaj prišla. Elvira je morala imeti nekaj važnega na srcu Mlada baronica je bila bleda kakor smrt in je le s težavo premagovala svoje razburjenje. »Samo eno vprašanje, gospod komisar!« je dejala. »To zadevo morate preiskati. Ali ste že našli kaj takega, kar bi pričalo, da grof Sanko ni kriv?« »Ne!« je odgovoril detektiv. »Še zmerom ne? Usmiljeni Bog. saj je nedolžen, prisegam vam, da ni kriv! On ni storil strašnega zločina! On ne!« »Je že mcigoče, baronica, toda doslej govori vse proti njemu!« »Obrekovanje — krivi dokazi! — Nič drugega ne govori proti njemu!« je nadaljevala Elvira in njena dolgo zadrževana strast je udarila na dan. Drhtela je po vsem telesu in solze so ji tekle po licu. Obupana je tožila: »Še enkrat ponavljam: nedolžen je! Vse bom storila, da ga rešim. Povejte mi vendar, kaj naj storim? Kako naj mu pomagam? Zaupam vam!« »Zahtevajte za svoj trud kar hočete,« ga je prosila Elvira in stopila bliže. »Vse, kar imam, vam dam. Dobili boste deset tisoč — dvajset tisoč goldinarjev, če bo treba. Vem, Domače novosti * Atentat na poslanca. Pretekel teden je bil izvršen atentat na narodnega poslanca JEZ Bogdana Milinčiča. Ko se je pozno zvečer vračal skozi vas St.ublje pri Aleksandrovcu v župskem srezu, je doslej še neznan napadalec oddal nanj več strelov in ga smrtno nevarno ranil na glavi. V brezupnem stanju so poslanca Milinčiča prepeljali v bolnico, kjer je podie-gel ranam. Napadalca oblasti še niso mogle izslediti. + Novi ljubljanski divizijonar. Dosedanji komandant dravske divizije, general g. Peter Nedeljkovič je imenovan za inšpektorja konjenice, za poveljnika naše ljubljanske divizije pa pride general g. Laza Tonič- * Cestarji dobe nove zastavice. Pred kratkim so cestarji na banovinskih cestah v smislu uredbe še iz leta 1929 dobili rdeče za-stavioe, ki jih morajo vedno nositi s seboj, da jih cestni nadzornik in drugi nadzorni organi takoj najdejo na cestah. Cestarji po navadi zataknejo te zastavice ob cest' na kraju, kjer delajo, pogosto pa tudi vidiš rdečo zastavioo pritrjeno na samokolnici, kjer ponosno vihra, ali pa jo celo cestar nosi na hrbtu. Ker se rdeče zastavice niso obnesle je banska uprava zdai odredila namesto rdečih žolte zastavice. Torej avtomobilisti in voznki: Rdeča zastavica na cesti pomeni zdaj spet samo nevarnost, žofta pa navzočnost cestarja. * Tihotapstvo živine čez mejo. Na Remšni-ku so varnostni organi aretirali tri posestni, ke, ki so utihotapljali živin0 v Avstrijo. Pri zasliševanju so priznali, da so spravili preko meje samo dva para volov in eno kravo. * Obsojen ponarejevalec kovancev. Ključavničar, 64letni Jakob Gaberšek, ki je bil že 1. 1934 obsojen zaradi ponarejanja 50dinar-skih kovancev, je bil obsojen še dodatno na eno leto robije, ker so pri njem našli orožniki v Velesovem 5 ponarejenih kovancev po 50 in 8 po 20 Din. Sprva je bil G^bršek od orožnikov aretiran zaradi suma, da je izvršil neko večjo tatvino, pa so pri njem dobili falsifikate. * Spopad z divjini lovcem. V lovišču posestnika Franca Kasjaka pri sv. Lovrencu na Pohorju ie nastal spopad med 'ovskim ču- da bi dal grof Stanko polovico svojega premoženja tistemu, ki bi ga rešil sramote in tega gnusnega suma Ali hočete denarja od mene?« Ponosna baronica je postala vsa ponižna iz ljubezni do moža, ki je po nedolžnem trpel. Celo detektiva so ganile njene prošnje in solze. Da bi jo potolažil, ji je rekel: »Obdržite denar, baronica. Vseeno bom storil svojo dolžnost. Naredil bom vse, kar je mogoče, da bom dobil dokaz njegove nedolžnosti !« »Hvala! Tisočkrat hvala. Zdaj spet upam!« »Ne upajte preveč, baronica. Ali ne morete navesti ničesar, kar bi mu sum zmanjšalo?« »Ne, prav ničesar! Samo svoje prepričanje!« »Nekaj mi povejte: ali veste, ali je bila Pavla ob uri smrti tu v gradu?« »Kaj pa mislite?« je prestrašeno vprašala Elvira. »Nič. Samo to bi rad vedel, ali ste videli to dekle tu ?« »Nisem je videla.« »Potem tudi ne morete ničesar pojasniti. Ali vam je znano, da ima grof Hugo razmerje s tem dekletom?« »O tem ne morem ničesar povedati.« »Dobro,« je dejal Smit in končal pogovor. »Potem bo pa treba na drugačen način zadevo pajasniti. Zdaj moram iti v mesto, ba ronica. Upam, da vam bom kmalu lahko prinesel kakšno dobro novico.* vajem Martinom Turkom in nekim 36-letnim divjem lovcem. Divji lovec je streljal na lovskega čuvava, vendar ga k sreči ni zadel. Ko ii Turk odgovorili s streli iz lovske puške, je divji lovec izginil. * Milo se od mila razlikuje. O tem se boste najbolje prepričali, ako predčasno morate nabavljati novo perilo. Za pranje vzemite zato samo Schichtovo Jelen mik), ker ste lahko uverjeni, tia je-izdelano iz najboljših s:rovin; je štedljivo pri uporabi in varuje Vaše perilo. + Velika preiskava v jetnišnici v Kosovski Mitrovici. Iz zaporov okrožnega sodišča v Kosovski Mitrovici je nedavno utekel vodja razbojniške tolpe Redžep Hajdar, beg pa je poizkusilo tudi 27 drugih nevarnih zločincev, ki so v zaporih čakali na razpravo in sodbo. Hajdar je prebil močne okove in utekel. Okove pa so, kakor se je izkazalo zdaj med preiskavo, pilili še drugi nevarni zločinci in samo po naključju jim ni uspelo, da bi bili utekli kakor Hajdar. Zločinci so dobivali v zapor pile in tudi orožje. Uvedena je bi-a takoj temeljita preiskava, da se ugotovi, na kak način je bilo to mogoče. Znano je že, da je razbojniku Hajda»\ju pomagal pri begu znani vlomilec iz Beograda, ki je znan pod imenom »Majmunac«. Ta največji vlomilec in žepni tat. kar jih je bilo doslej zabeleženih v sicer bogati kroniki kriminala na področni Pograda, čaka v mitroviških zaporih že blizu dve leti na razpravo. Nevarni zločinec je dobil bogzna od kod v zapor najboljše priprave za razbijanje okovov. Nekaj teg?, orodia so našli, ostalo pa še iščejo. Zanimivo je. da so nekaj pil in klešč našli med preiskavo v prostorih džamije, ki stoji blizu jetnišnice. Zaradi te najdbe domnevajo, da so tihotapili orodje baš iz džamije v jetnišnico. Hodža je bil zališan, zatrjuje pa, da ne ve ničesar o pomočnikih nevarnih zločincev. ♦ Dva požara. Nedavno je na podstrešju posestnika Valentina Leskovarja v Cirkovcah nastal požar, ki je uniči! del hiše in se razširil na gospodarsko poslopje. Škoda znaša okoli 25.000 Din in je krita z zavarovalnino Gasili so domačini in gasilci od Sv. Lovrenca in iz Apač. Pravtako je te dni nastal požar pri posestniku Francu Metličarju v Gerečji vasi in je tudi tu zgorelo vse gospodarsko poslopje, seno, pridelki, škoda znaša okoli 20.000 Din. ter je delno krita z zavarovalnino. Na pomoč so prihiteli gasilci i7, G«vftčj'> vasi in Hajdine. * 74-letna žena rodila sina. V vasi Martin- cu (ivanjjaka občina) blizu Bjelovara je rodila 74-letna kmetica Ana šipoš zdravo moško dete. Ta dogodek je velika senzacija za ves okoliš. Zdravstveno stanje matere in otroka je odlično. Porod je zbudil senzacijo budi v zdravniških krogih in so že mnogi zdravniki obiskali 74-letno porodnico. Zdravniki pravijo, da se taki primeri le redkokdaj dogajajo, ljudstvo pa seveda govori o čudežu. Oče, ki je star že bliziu 80 let, je zadovoljen in ponosen. Posebno zanimivo pa je to, da niso niti najožji sorodniki opazili da je stara kmetica v blagoslovljenem stanju Šele, ko so jo popadli krči, so poklicali vaško babico. * Smrtonosen padec. Posestnikov sin Ivan Jaušovec iz Apač je tako nesročno padel s hleva, da si je stri hrbtenico in da je na posledicah poškodb umrl. * Divjaški napad na cesti. Ko se je peljal 261etni Franc Sivka iz Prožinske vasi nedavne noči s kolesom na delo v cinkarno, sta ga napadla dva neznana napadalca ter ga pobila s krepelci na tla, tako, da je obležal nezavesten. Šele nekemu mimovozečemu se avtomobilistu se je posrečilo, da ga je spravil k zavesti in ga odpravil na njegov dom. To je že drugi nočni napad na tega delavca. * Tatvina. V Ljutomeru so pesniku Cvet. ku Golarju neznani tatovi odnesli dva panja čebel, ki ju je potem vse z raztresenimi sat-niki našel lastnik po njivah, tatovi pa so med odnesli. * Ponarejena zavarovalna polica. Že lani i se je zglasil pri zasebnici Alojziji šternovi v : Razvanju pri Mariboru neki Jože Gosak, ki se je izdajal za agenta zavarovalne družbe »Croatia«. Šternova se je dala pri njem zavarovati in vsak mesec je pri?el, da je kasi-ral mesečni prispevek 50 Din. Šternova j? zavarovala tudi svojo sestro Marijo, ki pa je pozneje umrla. Ko se je Šternova zgl3sila pri podružnici »Croatie«, da bi izplačali sestrino zavarovalnino, so ji povedali, da nimajo niti njenega niti sestrinega imena v seznamu zavarovancev. Gosak je ponaredi) zavarovalni polici šternova je oškodovana za 1.070 Din, * Huda nesreča slikarskega pomočnika. 47-letni slikarski pomočnik Pasero Bogomir s Sp Hudinje je bM zaposlen pri trgovcu s stroji Gobcu v Gaberju s pleskanjem stron jev. V ponedeljek je pa padel 12 metrov globoko z lestve in si je pri padcu prebil lobanjo, nalomil desno nogo, zlomil 3 rebra, in zbil 9 zob. Hudo ranjenega so z rešilnim avtomobilom prepeljali v celjsko bolnišnico. * V zadnjem trenutku so ga rešili iz Savinje. Pri regulaciji Savinje v Tremerju gradijo sedaj začasni most čez reko. Pri tem delu j« bil zaposlen tudi lMetni delavec Ladislav Umek iz Ostrožnega. Ko je Umek v sredo prevažal po vodi s čolnom kole, je padel kol iz čolna v Savinjo. Umek je skočil iz čolna, da bi ujel kol, pri tem pa ga je pograbil vrtinec in potegnil pod vodo. Drugi delavci so takoj izvlekli Umeka iz vode. Nezavestnega TJmeka so prepeljali v celjsko bolnico. * 5000 trjnih vlačug v Zagrebu. Zagrebška policija prireja pogosto racije, da zatre vla-čuganje- ki se je silno razpaslo. V Zagrebu je zdai okrog 5000 tajnih vlačug in izključena je vsaka zdravstvena kontrola nad n;imi. Polcijski ukrepi ne morejo doseči pravega uspeha. Drugo veliko socialno zlo Zagreba so berači in mladoletne potepinke. * Lokomotiva razbila poltovorni avto- Pri železniških zapornicah na progi med Litijo in Savo je brzovlak št. 47 zadel pretekli četrtek v poltovorni avto in ga vrgel v jarek, kjer se je avto razbil- Potnika Ivan Globevnik od tvrdke »Bonbon« iz Ljubljane in njegov oče sta si z naglim odskokom rešila življenj«. Vzrok nesreče-' Globevnika sta hotela z avtom čez progo, kjer sta zapornici 22 m narazen. Ko sta se neenakomerno spuščali, je druga zapornica zajela tovorni avto, da se je ustavil, v tem pa se je že približal vlak f smeri od Ljubljane in med tem ko sta potnika odskočila, je lokomotiva odbila avto v betonski jarek, kjer se je razbil in se je vsa za. loga bonbonov, čokolade in peciva razsula p« jarku, da so imeli otroci veiiko gostijo. Škoda znaša 50.000 Din, je pa vsa sreča, da s»ta se oče in sin rešila. * Smrt po padcu z drevesa. Pred dnevi so iz Spodnjih Kosez pri Lukovici v kamniškem okraju pripeljali v ljubljansko bolnišnico 18-letnega posestnikovega sina Maksa Cepudra> ki je doma obiral hruške, pa je tako nesrečno padel na tla. da si je zlomil hrbtenico. Kljub najskrbnejši negi na kirurškem oddelku je Cepuder poškodbi podlegel. dN 1WM KimiHflLMI »Tedaj se je moral zločin izvršiti v teku tistih 16 minut.« »Ali oblastva še ne vedo, kdo je zločinec?« »Ne. Nihče ni videl vstopiti morilca v hišo in tud; ne, kdaj jo je zapustil. Kolikor se sploh da govoriti o nekem sumu, je ta naperjen edinole proti doslej neznani osebnosti, ki je vzela z bankirjeve pisalne mize fotografijo neznane mlade dame.« Vera Planinčeva je dvignila glavo. »Fotografijo mlade dame? Ali morda fotografijo mlade dame, ki je bila v okviru poleg drugih fotografij na mizi?« »Da, tisto fotografijo! Gre po navedbah bankirjevega sluge za neko 18-letno dekle z zelo svetlimi lasmi.« »No, potem vam lahko rečem, da je ta sum na zelo krivih potih,« je odvrnila hitro in živahno. »Fotografije ni vzela kakšna neopravičena oseba, temveč jo je gospod Koren sam snel iz okvira in jo izročil meni.« Sever je začutil, kakor bi ga nekaj zabodlo v prsih. »Oprostite* gospodična, če se vam bo čudno zdelo vprašanje, ki ga bom vam zda-!e zastavil. Besedo vam dam, da nimam ni-kakih slab:h namer. Fotografija je predstavljala vas, kajne?« Videlo se je, kakor bi jo to vprašanje neprijetno zadelo. Malo ie skrčila svoje obrvi in izraz njenega obraza ie postal hladnejši. »Ne,« je odvrnila. »Ni bila moja slika! V irftenu neko druge dame sem šla k bankirju, da bi zahtevala od n:ega tisto sliko in več e število pisem. Po kratkem urairaniu mi je oboje izročil in zaoustila sem ga. ker je bi a moja naloga končana. Ali vam to poasnlo ne zadostuje?« »Nisem jaz tisti, ki zahteva takšna pojasnila. Verjemite mi, gospodična Planinčeva, gre za neka; čisto drugega kakor samo za zadostitev mo'e radovednosti.« »To se sliši tako strašl ivo, gospod Sever. Za kaj pa gre prav za prav?« »Dovolite mi. da vam ne odgovorim takoj, in poizkusite vsaj za nekaj minut pozabiti, da sem vam skoraj tujec. Gotovo nimam pravice zahtevati od vas prijateljstva in zaupanja, toda okoliščine me vendar silijo, da govorim nasproti vam zaunno kot prijatel1. Ne hudujte se zaradi tega nad menoj in dovolite mi še eno samo vprašanje.« »VprašaHe! Odgovora, ki vam ga lahko dam. 92 ne bom branila.« »Vi ste poznali bankirja Korena že da!je časa?« Brez zadrege je Vera ztnaiala z glavo. »Videla sem ga pred tistim zadnj;m obiskom samo še enkrat prej.« »Klub temu je Ml vidno presenečen, ko vas je zagledal. Ali je obstajalo — pros:m vas še enkrat, da mi ne zamerite — kakšno sovražno razmeri med vama?« »Vedel te, da sem prišla zato, da zahtevam od njega obračun za neko nečastno de- janje. Spričo takih okoliščin seveda nisem mogla pričakovati, da me bo priazno sprejel.« »Ali je fsta fotografija v vaših rokah?« »Da. Vendar pa ie ne bom nikomur pokazala. Prav tako tudi ne bom obširneje, kakor sem že. govorila o smotru svojega obiska pri bankirju. Zadostovati vam mora izjava. d?i gre pri tem za čast neke zelo blizu mi sto" ječe dame.« »Meni bi taka izjava vsekako zadoščala. Preiskovalni sodnik pa. ki bo morda že jutri terjal od vas odgovore na ista vprašanja, se s tem bržkone ne bo zadovolil.« »Pre:skovalni sodnik?« je ponovila osupla. Ali hočete s tem reči. da me nameravajo zaslišali na sodišču?« »Sami vidite, da vas je nesrečna usoda po nakl':učiu zapletla v to žalostno zadevo. Bolj kakor vsakemu drugemu je potrebno vam, da se skrivnostni zločin čim prej razkrinka. K vam sem prišel, da vam ponudim svojo pomoč « Sever je govoril iskreno in prepričevalno. Vera je naenkrat razumela, da je zadeva resna. Vstala je in z globokim vzdihom rekla čvrsto gledaje Severju v obraz: »Osumljena sem torej, da sem morilka bankirja, kajne?« Tudi Sever je vstal in stopil bliže k njej, nato pa zašepetal: »Nihče vas še ni osumil, gospodična Planinčeva. zakaj v tem trenutku sem jaz ed'ni, ki ve, da ste bili takrat v bankirjevem stanovanju. Toda jaz ne verjamem, da bo ta obisk ostal za zmerom skrivnost. Zato po moiem prepričanju ne smete čakati, da bo.oblastvo kakšne druge osebe in ne od vas samih. V va-0 vašem sestanku z bankirjem poučeno od * Obsojeni strahovalci Prlekfje. Te dni .ie »edela pred mariborskim senatom petčlanska vlomilska in tatinska družba, sestojcča iz 4 moških in ene ženske. Ker so večkrat obiskovali posestnike iz vasi Trogovič, Sodinci, Se-neški vrh in Mihevci in jim odnesel kokoši, poljsko orodje, koruzo in druge življenjske potrebščine.* jih je državni tož lcc obsodil kaznivih dejanj. Podjetnost in agilnost tatinske družbe je bila tolika, da so si najeto še posebno prekupčevalko, ki je ukradene predmete spravljala v denar. Ko jim je državni Itožilec včeraj ponovno izprašal njihovo vest, so nekatere grehe sicer priznali, druge pa •trdovratno zanikali. Obsojeni so bili; 2S-lctni 'delavec France Škvorc 1 leto robije ter izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let, 32-letni delavec Vinko Munda 4 mesece strogega zapora, pogojno za tri leta, 19-kitni Mirko V. 2 meseca zapora, pogojno 2 leti, 48-letna posestnica Liza Vidrač 4 mcsecc zapora. pogojno 3 leta. ter 21-letni posestniški sin Franc Vidrač 2 meseca zapora, pogojno 2 leti. * Huda nesreča za dobro delo. Te dni so pripeljali v ljubljansko bolnišnico 30-letnega brezposelnega tesarskega pomočnika Karla-Zavrla iz Zavrha pri Lit ji v precei; nevarnem stanju. Na cesti je srečal kmeta, ki jc peljal voz gnoja na njivo, pa je v bregu grozila nevarnost, da se mu tovor prevrne. Kmet je poprosil. naj voz podpre. Breme je bilo pretežko in je tesarja pokopalo pod seboj. Tovor mu je zlomil hrbtenico, in je Zavrl v bolnišnici podlegel poškodbam. * Eksekutorja je zaprl v klet neki posestnik v Selovcu, v Slov. goricah. Ko je prišel namreč k posestniku eksekutor Janušu in hotel popisati dobrine vinske kleti, ga je posestnik kratkomalo zaprl v klet, češ da nima pravice, da bi popisal zaloge vina. Šele, ko so izvedeli za to orožniki, so eksekutorja osvobodili iz neprijetnega položaja. Zadeva bo imela svoj konec pred sodiščem. * Tragična smrtna nesreča se jc pripetila v Apačah. Zahtevala je življenje posestniškega sina Ivana Jaušovca, starega komaj 24 let. Jaušovec je popravljal streho gospodarskega poslopja. Nenadoma se mu je spodrsnilo in mladenič je tako nesrečno padel s strehe, da si je zlomil hrbtenico Takoj so ga odpremili v bolnišnico, kjer je podlegel smr- tonosnim poškodbam. Njegova tragična smrt je zbudila v tamošsiji okolici vsesplošno sočutje. * Drzen vlom v Podlehniku. Ivan Mauser, posestnik v Podlchniku v Halozah, jc imel nedavno noč neprijeten obisk. Neznanci so vlomili in odnesli večjo količino masti, svinjskega mesa, dve novi obleki, razno poste-ljino in 300 Din gotovine v bankovcih. Skupna škoda je precenjena na 15.000 Dn. Razen tega so napravili vlomilci precejšnjo škodo na vratih in omarah, katere so popolnoma razbili. * Samoumor. Nedavno je izvršila samo-umor 40 letna Rozalija Zavrmk, stanujoča na Mestnem vrhu pri Ptuju. Kadi nekega prepira je odšla v bližnji gozd. Ker je dolgo ni bilo nazaj, so jo šli iskat in jo našli obešeno. * Strašen razbojniški zločin v somborski okolici. V Ridjici, nekaj kilometrov od Som-bora, so šc neznani razbojniki vdrli v hišo bogatega trgovca in uglednega posestnika Antona Stcina ter s sekirami razsekali njegovo ženo Ano in mlado snaho Marijo. Stari Anton Stcin in njegov sin sta se prejšnji "večer podala na pristavo in razbojniki so morali biti o tem poučeni. Vedeli so. da sta v hiši samo stara in mlada gospod in i a, ker sc vsi ostali z gospodarjem vred mudijo na pristavi. Po strašnem umoru starke in mlade snahe so razbojniki premetali vso hišo ter odnesli precei gotovine in raznih drago cenosti Baš tedaj, ko so sosedje odkrili strašen zločin, sta sc s pristave pripeljala domov stari gospodar in njegov sin * Znamen je časa V Subotici so na dražbi prodajali hišo dr Malagurskega. bivšega su-botiškega mestnega načelnika. Hiša. ki stoji v središču mesta nedaleč od mestnega doma je bila ceniena na 2 milijona dinarjev. Na dražbi na io ie kupil subotiški trgovec Tlič za 300.000 Din * Nepremišljena mladina Šolska mladina teka za vozovi in se nanje obeša. Oni dan so se neki novomeški dečki povzpeli tudi na zadnjo stran nekega avtobusa na ta način, da so sc držali za rezervna kolesa Ko ie avtobus razvil brzino so se vsi dečki razen 10-letnega šolarja Pekola srečno spustili na tla, Pekola pa ie zračni pritisk v loku vrgel na sredino mostu Poles zunanjih ie deček šo korist bo. če se sami prostovoljno javite pri preiskovalnem sodniku.« Sever je bil pripravljen na hud odpor, saj je čutil z njo, kako strašno je morala trpeti spričo zavesti, da ji ie kruta usoda nak'onila tako hud sum. Mladenka pa je ostala na njegovo začudenje čisto nima. »Če bo moje pričevanie za pojasnitev zločina potrebno, bom seveda izpovedala vse. kar bodo od mene zahtevali. Ker pa^ o morilcu in o umoru ne vem povedati ničesar, tudi ne spoznavam, zakaj Iv se morala prostovoljno javit na sodišče Vi lahko javite ob a" stvoni vse. kar mislite da ie potrebno iaviti. in gospod preiskovalni sodnik nai me potem povabi na zaslišanje, če bo smatral to za potrebno.« Hlad njenih besed jc dokazoval Severju-da je začela mladenka postajati nasproti njemu nezaupna. »Če bi mi vendar hoteli verjeti, da vam dobro svetujem,« je rekel toplo in prepričevalno. »Ni vseeno, ali pridete iz lastnega nagiba ali pa samo čakate, da vas pokličejo. Gotovo boste lahko dokazali preiskovalnemu sodniku, da vaš obisk bankiria Korena ni imel nikake zveze z umorom. Toda potrebno je. da dobi to prepričanje čimprej. Vsako zavlačevanje vam lahko napravi neprijetnosti m jaz bi rad od vas odvrnil vse sitnosti.« »Torei vas tii nihče poslal k meni? Vi sto prišli v Tržič samo zato. ker mi želite do>-bro?« »Tega vprašanja bi mi ne zastavili, gospodična Planinčeva. če bi mogli le slutiti, kako zelo ste me užalili.« Še trenutek ie oklevala, nato pa mu je po- dala roko. »Oprostite m; neopravičeno sunini-čenje. Recite mi, ka: naj storim, in ravnala se bom po vaših navodilih.« »Ali lahko že danes odpotujete?« Vera je malo pomislila, potem pa prikimala. »Zdravstveno stanie moe matere se ie k sreči izboljšalo Zato jo lahko za nekaj časa prepustim naši zvesti služkinji. Seveda pa si bom morala izmisliti izgovor, zakai moram odpotovati, kajti mo a mati bi se strašno razburila, če b ii povedala resnico. Povejte mi še samo kako dolgo po vašem mnenju lahko traja moja odsotnost.« V zadregi je Sever pogledal v tla »Ker vas ne maram slepiti, vam v tem oogledu prav za prav ne morem ničesar reči Morda bo z enkratnim zaslišanem vse oorav jeno morda pa bo potrebno, da boste več dni na razpolago preiskovalnemu sodniku Čimprej se javite pri tiiem. toliko prei bo vaša mučna zadeva i,odpravi ena.« »Dobro! Takoi bom govorila s svojo materjo .. Pravkar pa mi ie padlo nekaj na um k$r morda ni brez pomena. Ko sem namreč zapustila bankrjevo stanova?re. sem v veži srečala moškega, ki je prav teda1 prišel v j hišo. Seveda ne vem. ali je oSiskal bank;r a ali pa morda kako drugo stranko v hiši. Iz-kliučeno ni. da b' on ne bil morilec.« Očitno sama ni zelo verjela v pomembnost tega odkritja. Sever na se je tega sporočila z veliko vznemirjenostjo oprijel. »Ali ste moža natančno videli? Tako natančno. mslim. da bi ga mogli popisati?« • »Njegovega obraza se šc čisto dobro spominjam. zakai strmel ie v mene na tako nesramen način, da mi. jc že ne.evolja nad nje- dobil tudi notranje poškodbe, ki utegnejo biti nevarne. Taki primeri niso osamljeni in bi morali starši ter vzgojitelji mladino z vso strogostjo odvračati od nevarne razposaje-i nosti. * Kača z dvema glavama. Neki kmet iz Smuke je prinesel v kočevsko gimnazijo kačo z dvema glavama. Kača je smokulja in njeni glavi sta tesno skupaj. Nenavadno žival je prevzel v varstvo g. prof. Uršič. Takšen primer jc v živalstvu med plazilci redek in za strokovnjake zelo zanimiv. Smokulja z dvema glavama bo gotovo uvrščena kot redka igra prirode v zbirko kakega znanstvenega zavoda. Pojav čudne kače jc seveda podžgal ljudsko domišljijo. Tako pripovedujejo ljudje, da so prinesli v Kočevje mladega zmaja z dvema glavama. * Ujeta ptička. Orožništvu v Varaždinu je uspelo ujeti brezposelna Kapuna Ignaca, pekovskega pomočnika iz Male Nedelje, in llešiča Ignaca, ki sta nedavno kradla v žup-nišču v Gornji Radgoni. Po tej tatvini sta odšla šc v Mursko Soboto in izvršila večjo tatvino. * Domači v trgatvi, domačija v ognju. V Vopošcncih pri Sv. Marku na Dravskem polju je ono jutro nenadno nastal ogenj pri posestniku Petroviču, po domače pri Pcklar-ju Uničil mu je skednje Ker nt bilo vetra, marveč neka i dežja, in ker so takoj prispeli gasilci iz Bukovcev in Markovcev, se ogenj ni razširil, sicer bi faM:o bil usnjen za vso vas, v kateri so strehe še povečini krite s slamo Od domačih sta" bili doma le dve dckletci. ostali so bili v trgatvi v Halozah. Ljudje sodijo, da so ogepi zakrivili cisJani ki tabori io v neposredni bližini pogorelega skednja. * Požari na Dravskem pol ju brez konca in kraja. V Cirkovcih ie v noči od petka na soboto zopet gorelo. Posestniku Juriju Kmete-cu je pogorelo goenodarsko podopie z vsemi poljskimi pridelki in gospodarskim oro-diem vred. VeFka nevarnost je pretila stanovanjskemu nnslooin in hišam sosedov. Zasluga domačih gasilcev je. da ni prišlo do večie nesreče. * Ponarejeni kovanci krožiio po Slavonskih goricah Pri Sv Lenartu v Slovenskih goricah «o se poiavili v prometu nonareieni i0 sovini obnašanem pripomogla k temu, da sem si zapomnila negove poteze. Imel e črne lase in Črne oči. Sicer pa se mi je zdel skromen. V d-ti je bil kot trgovski pomočn k. Za zločinca bi ga po videzu ne mogla smatrati.« »Vsekako je to toliko važno, da bo treba poiskati neznanca. P: tem pa se bo žc poka-z.io. kai je z u.rm. Al' veste še kakšne dni-ge podrobnosti, ki b: pripomogle k temu. da bi ga laže našli?« Vera Planinčeva je skomignila z ramami. -Zal tre. ker se mi takrat ni zdelo vredno, da bi se več zan mala zani. Nrs morem vam niti povedati, ali je bil velik a'i majhen, elegantno aLi preprosto oblečen. Če naj torej samo moi oni s pomaga odkriti ga. ga br 'o. kakor se bo'im, zaman iskaH.« »Če bi ga pa le našli, ali bi ga potem spoznali?« »NVbrž, zakai tjaz imam izvrsten spomin za obraze, s katerimi sem imela kakorkoli opravka.« »Oblastva bodo storila vse. da Ra izsledi- lo. Za to bom že jaz poskrbel. Zdai pa mislim, da se morate pripravit: za pot.. Al' želite kratko not napraviti pod mojim varstvom?« »Ze'o sem vam hvaležna za prijazno namero. vendar soričo reh okolno-ii smatram /.a praviln&jše. da po*uiem sama.« • »Prav imate. Jaz se vrnem že z nasltdn in vlakom. Samo rad bi še vedel, kdaj pride.e vi.« • »Pred 23. uro ne morem prispeti. Nastanila se bom pri sorodnikih P;čarjev«h K )re-iskovalnemu sodniku pridem jutri dopoldne.« DOMOVINA št. 41 STKAN 7 dinarski kovanci. Uvedeno je zasledovanje razpečevalcev in ponarejevalcev. * Smrtna nesreča na kamniški progi. V nedeljo zvečer se je pripetila na kamniški progi nesreča, ki je zahtevala življenje mladega krepkega fanta. V Mengešu je v nedeljo popoldne gostoval nogometni klub »Sora« iz Dravelj. Zvečer so se draveljski fantje odpravljali na postajo. Drugi člani kluba so ob pravem času stopili na vlak, le 25 letni Albert Podobnik iz Dravelj se je zakasnil in ga je skušal še ujeti. Ko je tekel ob vlaku, ga je lokomotiva butnila, da je odletel. Albert Podobnik je bil na licu mesta mrtev. Dobil jc rano na senco, ki je bila srprtna, obenem si je razbil čeljusti. Domačini so truplo prepeljali v mrtvašnico na Homcu..Pokojni Albert Podobnik je bil usnjarski pomočnik. * Požar pod Urško goro. Ogenj je uničil gospodarsko poslopje posestnika F. Jeharta v Plešivcu. Škodo cenijo na 15.000 Din. * Huda nesreča ljubljanskega šoferja pri Petrovčah. Perinan Franc, šofer in mehanik pri pivovarni Union v LJubljani, star 43 let in stanujoč v Ljubljani- Glinška ulica 9. je vozil oni dan s tovornim avtomobi'om mimo Petrovč. Med vožnjo so ga udarila vrata avtomobila po glavi in je Permanu počila lobanja. Nezavestnega so prepeljali v celjsko bolnišnico. * V krtini najdeni zaklad V sadonosniku Antona Weissa. nosestnika na Sčavnici. ie te dni krt. naredil več krtin. V eni teh. ki jo je izpral dež so našli kovance srebrnike iz iet 1832, 1833, 1834 in 1835 s sliko cesarja Franca L in sicer 9. takozvanih dvajsetač (cvancgcrce). Vest o najdenih kovancih se ic kaj hitro raznesla po vsej okolici in vsakdo je domneval, da ie na tem mestu zakopan zaklad iz starih časov. Takoj prvo noč po najdbi je neznanec začel kopati na dotičnem mestu, da bi prišel do zakopanega zaklada, vendar se niemu de'o ni izr>la'"«i'o, ker je našel le še dva kovanca srebrnika. * Vlom v lovsko kočo. Na Hrastniku v Selški dolini s; je zgradil lesni industriiec Franc Dolenc svoio lovsko kočo. ki ie no-stala te dni žrtev brezvestnih vlomilcev Vlomilci so razbili niinre.ie okno nri sobi nato pa vdr" v kočo Odnesli so vse. kar 'e bilo količka! vredno, teko. d ■ »o vse prostore 7«1o udobno in 'epn ureleiv li sice tenv?- Na vaš prihod ^ pripravi en. ker ga bom jaz obvestil o vsem tem. o oetner sva se midva pogovorila. Prosim pa vas. da mi po zaslišanju poveste, kako ste opravili, da se bom vedel ravnati ii vam pomagati.« »Zelo me bo veselilo, če me obiščete,« jc rekla preprosto z nekoliko trpkim nasmehom in še pristavila: »S pogoem seveda, da me ne bo preiskovalni sochrk dal takoj zapret.« Sever na njene zadnje besede ni mogel odgovoriti, a prijel ;e trpno roko. ki mu io je ponudila, in jo poljubil. Niegov glas Pa je vendar :zražal upanje, ko je izrek:! besede: »Torej na svideme!« Nato se ie obrni! in šel. Ko .ie stopal oeš proti gostilni in potem k postati, je razmišljal, kako se bo ta reč končala. N'egov obraz kazal kliub resnim potezam mirno n zaimljivo odločnost. Od d'i-šne vznemirjenosti, ki je neusmiljeno mučila zadnih štiri in dvaiseit ur rfegove živce n' ostalo skoro trč IV. »Po mojem naziranju niste pravilno ravnali- gospod Sever. To vam moram odkrito povedati.« S prizvokom ostrega obsoania je izreke! sodni svetnik Lončar te besede; njegov čemerni obraz ie poa boHn dobil; ono knii^o s številko revije brpzr>lqixno in brezohvezno na 4 Droce« Drot; morile« »v^i-noa Karl" Rrlr-'<■>*;*,„ ^ nr1!!«! „ noned ^tiek ored okrož- nim sodiščem v ogulinu. Na zatožni klopi je seJjak Stevan Pejnovič, ki je 9. aprila z revolverjem ustrelil narodnega poslanca HSS Karla Brkljačiča. Pri zasliševanju jc Pejnovič obširno orisal dogodke in izjavil, da se ne smatra se krivega, ker so ga izzvali. Sodišče je obsodilo Pejnoviča zaradi naklepne usmrtitve na dosmrtno robijo in trajno izgubo častnih državljanskih pravic. * Svoji ženi sta zamenjala. Kmet Kapič je nekoliko let obiskoval ženo svojega soseda Radoševiča. Ko je mož zvedel za nezvestobo svoje žene, je neprestano oprezoval okoli svoje hiše, da bi skrivnega obiskovalca zalotil na delu. Zadeva se je razvozljala tako, da je Kapič. zaloten na obisku, pobegnil s sosedovo ženo, svojo prayo pa je pognal iz hiše. Pregnana žena pa se je hotela maščevati ie na ta način, da je pobegni a k Rado-ševiču. S tem se je spor izgladil in ni bilo med sosedoma več prepirov. Tako je trajalo leto dni. Radošev ču pa se je stožilo po pravi ženi in je vedno mislil, kako bi jo zopet spravil nazaj na svoj dom. Odvcdel je svojo drugo ženo s seboj pred Kapičevo hišo in ga prosil, naj svojo ženo sprejme nazaj, njemu pa vrne pravo. Tudi Kapič se ie naveličal nove žene in jo izpustil. Brez huiših posledic se je spor poravnal. Opomin zamudnim naročnikom Pred kratkim časom smo poslali položnice onim naročnikom, ki na naročnini še kaj dolgujejo. Od tedaj jih je nekaj storilo svojo dolžnost in naročnino poravnalo, vendar jih je ostalo še dosti, ki stoje ob strani in čakajo in od dne do dne odlašajo. Naj se zganejo tudi ti, ker neplačanje naročnine bi značilo izkoriščanje lista in take sramote si noben zvest naročnik »Domovine« ne sme naprtiti. »Domovina« stori svojo dolžnost, saj nudi svojim prijateljem in prijateljicam mnogo koristnega in zabavnega, zato morajo tudi naročniki brez oklevanja spolniti svoje obveznosti do nje. Kdor je položnico zgubi*, ali se mu je pokvarila, naj piše na upravo lista, ki mu bo nemudoma poslala drugo. Uprava »Domovine« Vero Planinčevo tistega usodnega večera do obiska, ki ga je bj napravil v Tržiču. Videl j je razločno, kako globok vtisk je napravilo j niegovo preseneti ivo sporočilo na starega ■ gospoda. Z dolgimi koraki in z rokami, prekr zammi, | na hrbtu, kar je bilo pri nem .običano, ka- j dar so se njegove misli pečale s posebno te- j žavno zadevo, je stopal preiskovalm sodnik | več minut gor in dol po sobi. | Ker Sev;r na graio preiskovalnega sodni- i ka ni odgovoril, je preiskovalni sodnik po j kratkem molku nadaljeval: Prav ne ne dvo- j mim. da smo na podlagi vašh naključnih do- 1 gnan1 prišli na pravo sled. Toda način, kako j ste vj samovoljni; poskušali noseči v razvoj i nadeve. :e bil odločno napačen Scer pa ho- j čem verjeti, da vas je do tega dovedel samo j vaš mladeniški 0'7 Lu xembuurg — Na zahtevo pošljemo brezplačn naše čekovne nakaznice. 56 ŽENSKI VESTNIK Pljučna pečenka v čebulni omaki. 80 dek pljučne pečenke zreži na prav tanke koščke in osoli. V kozi razbeli 2 deki masti in pre-praži 15 dek drobno sesekljane čebule. Ko se je čebula malo zarumenila. jo zalij z žlico kisa in 5 žlic vode, premešaj in stre3i noter zrezano meso. Dodaj še malo sesekljanega majarona, nekaj zrn kumne, malo popra in pokrito duši do mehkega. Med dušenjem večkrat premešaj. Ko je meso mehko, pa napravi v kožici iz dveh dek masti in dveh žlic moke bolj temno prežganje. Dušene koščke mesa poberi na krožnik in pokrito postavi na toplo. V sok pa stresi gotovo prežganje in dobro premešaj, po potrebi še malo zalij. Ko omaka prevre, stresi noter meso in naj vse skupaj še malo povre. Zraven daš v koščkih kuhan krompir. Nadevani ohrovt- Tri ali štiri glavice ohrov-ta očisti. Posamezne liste lepo odreži od štora in operi. Skuhaj jih v slanem kropu. Vro naj samo 10 minut. Nato ohrovt ocedi. polij z mrzlo vedo in d eni na sita da se voda odteče. Med tem pa zmelji na strojčku pol kile kuhanega ali pečenega mesa (ali vsakega polovico). Eno zemljo namoči v vodi in dobro ožmi. Pre-praži na masti tudi žlico čebule. Sedaj zmešaj zmleto meso, žemljo in čebulo. Posamezne liste ohrovta nadevaj z mesom, na koncih liste zapogni, da ne bo meso uhajalo. Ko si vse liste ohrovta nadevala, jih zloži v kozo in pri-lij približno četrt litra juhe, pokrij in duši približno pol ure. Sedaj ohrovt zloži v skledo in zabeli z drobtinami, ki si jih na sirovem maslu zarumenila. Daš kot samostojno jed na mizo, če pa hočeš, lahko daš zraven šs opečen krompir. Jetrni rižoto. V kozi razbeli 4 deke masti in prepraži dve žlici dobro sesekljane čebule. Na čebulo stresi 35 dek opranega in porušenega riža in ga tako dola:o praži, da postane kaVor steklen; riž nato za'ij z vedo. Dodaj še 20 dek na kocke narezanih 'elečjih jeter, osoli in pokrito duši 20 minut. Nato riž previdno z vilicami zmešaj, dodaj 10 dek narihanega bo-hinj?kega sira in še enkrat premešaj. Kozo ali pa posodo za pudiare d~b"o pomaii 3 sirovim maslom, stresi noter dušeni riž in ga z vilicami dobro Utlači, nato zvrni na topel krožnik in daj s solato na mizo. Sadne rezine. Umesi v testo: 21 dek moke, 14 dek sirovega masla. 7 dek sladkorja v prahu, žlico r.ima in en rumeniak. Umešeno testo razvaljaj za pol prsta na debelo. Položi na po-mazano pekačo; pcmaži z raztepenim jajcem ter deni v pečico. Ko je testo napol pečeno, naloži po testu ali breskve olupi.in razpolovi), grozdja ali pa prav mehka jabolka (jabolka nareži na tanke piošče), Dcsuj s sladke riem in speci. Med tem pa meša i, da naraste: dva rumenjaka in dve žl'ci sladkorja v prahu, dodaj 8 dok olupi enih zmletih mandeljev ali orehov in sne? štirih beljakov Ta nadev po-maži po jabolkih, postavi pekačo nazaj v pečico. da nadev porumeni. Pečeno in h'adno zreži na pol jubne rezina. Praktični nasveti Kako pripraviš in shraniš mast, da se ne pokvari? Pred vsem dobro očisti posodo in ja dobro posuši. Če hraniš mast v leseni posodi (kar ni priporočljivo) tedai posodo dobro po-ribaj r da tu levinja čuva svoje mladiče. Iz zamišljenosti jo je naposled zbudil sluga, ki .ie stopil skozi velika vrata. Ženska .ie malce okrenila glavo in vprašala z zamok'im glasom: »Kai je. Ivo?« "Oprosti mi plemenita gospa.« je odgovoril ponižno sluga: »pravkar je pri ahal pred grad človek, po govoru sodeč Madžar, po njegovi zunanjosti sodeč, plemič.« »Kako se piše? Odkod prihaja?« »Tega mi ni povedal, temveč mi e samo ukazal, da nai ga prijavim vaš; milosti. Pravi, da mora pred vaše obličje, ker mora z vami govoriti o važnih poslih.« »Madžar, Plemič? O važnih rečeh, dn mora z menoi govoriti, kakšno srečo priiaša ta Madžar? Reci mu- da lahko pride k meni. Pa čui, daj njegovega konja pod streho, ua-suj mu ovsa in prinesi sena. da- se Madžar ne bo pritoževal rfad hrvaško gospodo!« Sluga se je poklonil in odšel. Cez nekoliko trenutkov pa .so že zarožljale ostroge nepoznanega gosta na kamnitem tlaku sobe. Vstopil je visok, suh človek, majhne obrite glave, "odolgovatega in bradatega obraza. Pod dol" 0 P y IMTT gim,' rjavim plaščem mu je gledal plav suk-n ič. na prsih spet s srebrnimi orehi. Levo roko je imel pod plaščem, v desni pa je dr-; žal kučmo. »Hvaljen Jezus in Marija, plemenita gospa,« se je poklonil kratko in resno Madžar. Gospa ga je premerila od pete do glave, nato 1 pa je odvrnila mirno: »Na veke amen! Kdo ste gospod? Čigav ste? Kai mi prinašate?« »Mihael Pallfy. ogrski plemič sem, srečen, , da je poslal moj milostni gospodar velmožni knez Andrej Bator. kraljevski sodnik po me-, ni svoji p'emeniti sorodtrici Uršuli Heningo- vi pozdrav in poklon.« i »Glejte, glejte! Hvala mu hvala,« je hitela i Uršula z nasmehom »KaKo lepo se nie vendar spominja moi mili gospod sorodnik. Bog mu povrni! Sedite gospod Pa!lfy. in odložite plašč in kapo! Vidim, da ste precej utrujeni od dolgega pota.« Plemič je storil kakor mu jie gospa velela, nato pa je spregovoril: »Najprej mi je moj velmožni gospodar naročil, nai povem vaš5 milosti, kako hudo ga je srce zabolelo, ko mu 'e smrt ugrabila milega sorodnika gospoda Andreja Heninga, vašega plemenitega soproga.« »Glejte si no. kako milostljiv je gospod kraljevski sodnik meni revni vdovi! Pri tolikih prevažnih poslih v tem burnem času. da ni pozabil na to Da. da. Lani na 18. oktobra je zapustil moj premilostni gospod Andrej ta svet in mene bedno revico — prav v najtežjem času. In mojega milega sorodnika še vedno srce boli. Zares dobra duša. k mu gre hvala. Toda povejte mi, odMčn! in plemeniti gospod, kaj ste le zato prevalili tako dolgo pot, da nni prinesete solze sožalja svoega gospodarja? Ali vam ni ničesar govoril o drugih poslih? > Seveda, vaša milost! Gospod kraljevski sodnik tne ie poslal zaradi Susjedgrada in Gornje Stubice če bi se ne da'o skupno gospodarstvo bolje urediti.« »Prav drago mi je, da se je gospod Andrej, spametoval, ^cer ma'o kasno, toda tudi tako :e dobro. Komaj sem pokopala svojega pokojnega gospoda, sem brez odlašana poslala psmo Andreju Batoru in ga prosila, naj mi bo v pomoč, ker sva nekoliko v sorodu ii sta Su^ie,I in Stubica takšno skupno gospodarstvo moje in njegove rodbine. Pozneje sem 11 in pisala še desetkrat toda od njega nobenega odgovora Namesto pomoči mi .ie poslal še celo škodo, ko mi ie prideli! za svojega uprav'telja Ilirija Svesvetiča. ki b' ga bilo trebil po vsej pravici imenovati Svevražiča To revše. ki nima niti dveh jarmov volov, se e našopirilo, ker ima za brata zagrebškega kanonkav Štefana, kakor da so niegovi gradovi Zriniskega in grb Frankopanov. Odkar ie padel semkaj na S"sicd kakor muha v mleko, se razvira kakor gospodar, meče mi polena nod noge. in mi pleni tu pred nosom, kakor da je celo posestvo Batorovo in sem jaz s svoiimi bednimi otročči po tuji milosti r tikaj na hrani in stanovanju.« »Oprostite mi. vaša milost.« ji je vnadel Madžar neko'iko nemirno v besedo, sa.i mu ta pridiga ni bila nič kaj po volji. »Pustite vendar, da dokončam, gospod Pal" lfy.« ie ostro odsekala Uršu'a. »Vse morate slišat1, da boste mogli potem soditi. Gospod Svesvetiški. vam pravim, je resničen razbojnik. ki rna poleg sebe dva vdana tovariša. Janka Horvata in N;ko'aja Golubiča. Ni sko-rai ure. da bi ne prišel na grad kakšen beden kmet. da se pritoži meni. svoji gospodarici. S puško in sabljo se zaletava ta besna tro-trojica na mirne kmete in j;h tepeška brez obzira. Nekemu mojemu kmetu na Krapini so razbli mlin. drugemu v Jakovlju so odnesli vse žito. V vasi Trgovini prav tule pod Su- sjedom .ie vzel Svesvetiški županu dve najlepši kravi zase. Ko sem ga poklicala k obračunu in rekla, da ga bom s silo kaznovala, se mi je v obraz smejal, rekoč, da se baba ne boji. v gradu pa da so gospodarji Batorci. Nato je spravil skupaj vse puške, he ebarde in ves smodnik ter dal to vse pod s vrv ključ, čeprav je to orožje skupno. Ves dobiček od posestva bi se moral na enake delte razdeliti, Svesvetiški pa me vara pri žitu, senu in vinu.^ Ce pride pa do prepira mi zasmehljivo kliče, da zanj ni sodišča ne zakona, ker je njegov gospodar najvš.}i sodnik, kateremu babja pritožba ne more do živega., »Toda vertrte mi, milostna,« ji je Madžar spet padel v besedo, to se ne godi s privoljenjem mojega velmožnega gospodarja.« »Saj ni res. gospod Pallfy,« je kriknila žena iti so se ii oči živahneje zasvetile, »saj ni res. Kaj vam nisem rekla- da sem sorodniku Andreju vse to natanko popisa a. on pa tie bev ne mev. Še več. ta brezbožnik Svesvetiški mi je pokazal pismo od njega, kier ga Bator hvali in mu daje potuho. nan se za moi javk ne zmeni. No. kaj pa pravite na to. moj plemeniti odposlanec!« je kriknia Uršula nago se dign vši in ošinila s pogledom Madžara, da je povesil oči in zmeden umolknil. 5Z menoj,« je nadaljevala z drhtečim glasom Uršula stopivši predeni, »ni težko čreš* tiie zobati, če si pošten. Ce mi pa kdo za hrbtom zanjke nastavlja, pa se spozabim, di sem ženska glava. Močna je moja vola, močnejša od gospoda Batora, tega prvega pravičnika ogrske krone. Nad sto let že se-d'jo Heningovci na Susjedu in Stubici. nad sto let že gospodarijo tukaj. Poglejte tistole žensko sliko nad pečjo: To je nesrečna Dora iz starega hrvaškega rodu Arlandovcev. ki je vzela prvega Andreja Heninga in zapustila svoii krvi Sus'ed in Stubico. Njena vnukinja Kata. mati mojega moža se je omb-žila z gospodom Teuffenbachom. na čigar ime je bilo prenešeno imetje Heniugov. Dovolj sva pretrpela z mojim pokojnim in potrošila denarja, da otnicva Susjed in Stubico iz razbojniških rok velikašev. ki so sleparsko iznumili od novega kralja Ferdinanda darilne listine. Srečno sva izrinila iz na i ne ded-ščiie vsil.ienca Španca don Pcdra de Laza. nasilnega škofa Simona Erdoda. luteranskega barona Ivana 1 hignada in generala Kacijanar ja. Ko pa je temu izda'alcn do pravici raz-česnil glavo knez Nikoia Zrinjski. je pograbil vse imetje kraljevski fiksus, iz čegar krempl ev sva s težavo izvila komaj Susjed in Stubico. Želim oa sva morala pustiti v rokah roparja Bakača. Pol ko muk sva pretrpela, toliko izgubila. Sedem otrok sem pod srcem nosla in se ž njimi dovol- nanosila. Izgubila sem sina edinca. Izgubila tnoža. cJ še ste ril i hčera so komai tri preskrbljene, sama sem uboga vdova — v našem starem gnezdu pa se šopiri katvuh in hoče izrinti mene. ubogo revo. črno vdovo, kdo? Moj sorodnik, prvi sodnik ogrske krone — Andrej Bator. Gorje deželi. k:cr dele take roke pravico! Pišite, gospod Pallfv svo emu gospodarju. da je slab računar, pšite mu. da ima stara Heningovka kamnito glavo, da je He-nngovka preudarki vse svoje pravice slir.i-njene v teile srebrni Skrinjici, d;: ve za vse vaše latinske zvjače nrav kakor učen pravnik in je ne boste prepeljali žejne preko vode. Povei mu da so z menoj junaški zeti Mihael Konjski. Mato Kerenčen in Štefan Gr.-gorjanec. s;n podbana Ambroža. Ce ima Bator poleg vojskovanja s Turki še toliko časa da se bori z žensko, pa dobro. Znala bo Uršula izstreliti težko kroglo na to krivično sodniško tehtnico, ker i? hči Meknicerja, kra-jiškega voivode. Toda čemu se š-> tu prep -rava. Že lani sem vložila dv; tožb'. Fno je izročil moj zet Mihael Konski na Martinovo banu Petru Erdodu proti Batorovcem dru-e;* seni sama poslala na dan svete FJizabete samemu kral u v Požun prot; Juriju Svesve-tiškemu. Kralj je ukazal preiskavo. Na; poči nainrei sodba ,potem šele, če bo treba, puška!« v« JRGOVfKl * oom R^ ZANIMIVOSTI Izumirajoči štirinožci Na svetu imamo več kakor 300.000 živalskih vrst. Tej veliki množici pa stoui nasproti kakih 100.000 vrst, ki so ooceia izumrle ali pa so ohranjene le še v redkih živalih. Ž.vaLska tragedija posebne vireie je pogin krasnega alpskega kozoroga, ki .e izg nil šele ob času naših dedov in očetov. To .e bila najmočnejša žival v Alpah; imela je meter visoko močno in kepo zavito rogovje. V kameni dobi je bila razširjena po vsej Švici. Tudi v srednje-m veku e b:la še pogosta-m so jo vladarji skrbno varovali, da .e lovci mso preveč trebili. Zdaj pa je ou tega prastarega živalsikega rodu ž.vih komaj še kakih 300 potomcev, katere v na ravnil parkih skrbno goje in negujejo Tudi na naši (ao-renjski jih je še nekaj. Drug: orjak, ki >e zapisan smrti, e zober Ta'orjaška žival je sioro dva metra visoka in izredno težka. Nekoč je živela skoro po vse.i Evropi. Je ob času KaH« Velikega so se po nemških gozdovih podile veli?,ihnv,',n:i?'f> /.iiiriirak). Lsfc. usoda preti frčfcru, ki ^d '»^»••živi .le še ena vrsta. V Evmp, <*> % sifr. ro fcovscd izpodrindi. V -sevem Evropi v ondecnsh jro|jž<)vi-!i i« močviirjb živi še ostanek los^-v, k|so pit-stare • evropske živali. V fcrTvi^IfaKstonjii., •kie- je nred ro^o rev«'tWT" '••'■n precej teh zad prebr n a ru se ■'■sai ti ostanki zašči; 1, Skoro povsod medved V ob'li Ha 1835 skh dežela^ pa Zla^t5 s? v V nn''o-tn,'h sv^rdovf? !;d<"-' fV»Vl Tove^O Vri skem okraju ia v Uatliassii jo strel ;af: .'.{■»fa »oda v \livH§6red*h Ur::fa_ fecm-f^a {bi- Flanela Barbenf ztrtnrl tl! dr>'sro časa ir jjis-'z n°š:h jn ff^rn " " gnil. Z;vi ?•» v Ka,*r)',':h (»">•>{?i-'ii rj s:"f. vn^r ie na fpfl? trmr »f-'i-'< To so r»"ka<<^e šfrrorsfc / 'j'- .. vale TK> vv>- pVT-nrij rftU m '-Z-Jtr-f-lk) stiifi viseti pol ure, pa je v mrtvašnici zopet oiivel. Kitajski zakon je trd. Pod zdravniškim nadzorstvom so obesili Tsi Lunga še ."-enkrat, toda vedno brez uspeha. Sodišče je r svetu, ki je že dvanajstkrat visel na vešalih. pa je še vedno živ. X Največjo rožo na sveS '»r-^li 1819. Dobila je ime obeh rn^ž. lei od- krila. in se imenuje R-ff!esiii-X»i::I.;r dob", čini ji pravijo »mrhoviaasia via*.-Ti. ra3tlif na, ki meri njen cvet 1 atcW r p< '."uoi \ ki je 30 kg težka, čaša n jene 4~ži ■ 4 litre vode. V Evropi jo še ni''^ mT=r'i p mrtviti do tega, da bi cvetela To s s j? 'pr^rečilo enemu samemu vrtnarju na e bfla naoravl ena. Odkril io h prof. Kr.rl Ai-isolon. ki poučne na vseučilišču v Brnu in i p, r:ck'i;» eonoire '' To vam le mož. Te dni je Proslavil 100 'č'"!j*c:j svojega rostva Anglež Oeorge Skeet Sjjrnham Marketa. Zadnnč 9? ie poročil : jvr<-4: oe/iroi leti. ko mu ?e bilo P5 le1 Dve :J;ii krnele ie posital Skeet oče zdravega de-! ■ ta ženskega spola. SkeMova žena ima se-dt:. '8 let Skeet je v svoem sto»rw •-.nnlnoma zdrav in čl ter vsak dan " '--nnni dve uri okrog vasi peš Ko so ga ob pr''ki niegove stoletnic vpn^aV kiko se počuti. :e odgovoril, d« upa. da bo živel še ittcsjo let in da bo še učakai poroko svoj° hč^re. x OSn povzročila avfom^bi^ko nesrečo. Simški trgovec PhllipD N'edermayer se :e vozil s svojim avtomobilom pro..; Kufsteinu na Tiro'skem. Med vožnjo ga ;e nadlagnv«ti*.i neka osa. ki se .ie je skušal obraniti z roko tem ie trenutno izginil oblast nad krmi- ki sta se vozila i nj-im, s+a dobila lahek pi e-tres možganov. Vse tri so odda'i v bolnišnico. X Gom za kriv La otrokovo smrt. V D&rkovi-cah pri Hukmu na Češkoslovaškem je neka gos, ki jo je nekaj prestrašilo, vzletela in se ujela v napeljavo ea luč. Pri poskusih, da bi se osvobodila, se je žica pretrgala in je s kon-cerr. padla na cesto. Majhna deklica je k nec prijela v roke in se je zgrudila na mestu mrtva. X v čast kon.iem. Ne v Nemc-ji in ne v Angliji niso pozabili, da ie padlo v svetovni vojni 783.000 konj. Kakor v Hannovru. tako so tudi v Londonu posavili tem kcuuem spomenike. X Čudovite drobnarije. Neki norveški elektrotehnik Ramberg iz Akra je sestavil radio aparat, ki ga je namesl.il v lešnik, ki stoji na treh nožicah, vrhnjo tretjino ešnika pa je še odžagal. Ta radio aparat meri v premeru 10 milimetrov. 2ica je »debela« 8 »totink milimetra in ;:e 220 krat ovita okroe vretenca. Neki pariški optik je sestavi' 1. 1935 fotografski aparat in ga vde al v mostiček nsočnikov (preko nosu). Izrajdbo naj bi unorabljali detektivi. Najmanjši fotografski a pare: je pa »Bob-by« ki so ga 1. 1933 kaza'i na lip^kem velesejmu. Visok je 4 cm in toliko dole, široe 2.2 cm in tehta samo 55 gramov. Najmaniši stroj sveta ie sku5a'o s*>*t!>viti že več iz^ftiditeljev. Draeu-Jjar Kahm iz Nabraske'ie sestavi' iz 58 zlatih de1©" rn^Afia.v v vP1!Vosti kubičnega cpntimetra in reže 7 gramov Mladi elektroteh-n'k Z'mm.erman»i C^etesfehervarija (Ogrska'' Da ie naredi! stroi dinamo, ki ie foliko »velik« ko 1'vadna. muha. S tem V prekosil reVor-d i 'i p-rim«-^ N-j O^^Vem je trdi naimani"i. iz 18 de'ov sesto.ieči nami sfroi ki ie tolikSen k<~ po^r, zi ni=pnie Vsi ti stro~" in arar°ti pa b^psHJjno