SIjöVENSKI VESTNIK CELOVEC SREDA 16. SEPT. 1992 Letnik XLVI. Štev. 37 (2672) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena: 8 šil. 40 tolarjev P. b. b. Pri lanskem štetju 14.100 vpisalo slovenščino „Asimilacijski pritisk slej ko prej prisoten! Po v preteklem tednu objavljenih prvih podatkih Statističnega centralnega urada na Dunaju se pri ljudskem štetju 1991 število oseb, ki so zapisali slovenščino kot občevalni jezik, v primerjavi z ljudskim štetjem 1981 ni bistveno zmanjšalo. Rezultati pa tudi kažejo, daje na Koroškem še vedno prisoten asimilacijski pritisk. Pri lanskem štetju je 14.100 oseb vpisalo slovenščino kot občevalni jezik, deset let prej jih je bilo za 104 več. Znatno padlo je število tistih oseb, ki so pri štetju 1991 v vprašalno polo vpisali „windisch“ kot občevalni jezik: lani jih je bilo le 900, leta 1981 pa še 2.348. (Dalje na 2. strani). Res je, da se človek uči vse svoje življenje, pa vendar je vstop v prvi razred pomembna prelomnica. Radovednost, pri nekaterih pa tudi nekoliko strahu, spremlja navadno prvi obisk šole in od staršev in učiteljev je precej odvisno, kakšen odnos do učenja bodo otroci imeli. Pomagajmo jim in dajajmo jim poguma! T udi Koroška trdi, daj e čoln za begunce poln... Čoln je tudi na Koroškem poln, namreč za bosanske begunce, ki zapuščajo svoje domove pred bratomorno vojno v svoji domovini. To je bila glavna izpoved koroškega deželnega glavarja Christopha Zernatta na tiskovni konferenci na Dunaju, tik pred zasedanjem deželnih glavarjev Avstrije pri notranjem ministrstvu na to temo, ki je bil za ponedeljek napovedana. Zernatto se je s to izjavo priključil svojima kolegoma z Dunaja in Salzburga, ki sta že v soboto pretekli teden izrazila, da je njuna zmogljivost za pritok novih beguncev izčrpana. Na Koroškem prebiva po Zernattovih podatkih trenutno okoli 2.300 bosanskih beguncev, kar tudi ustreza sporazumu, ki je bil soglasno sklenjen med deželami in zvezo. Kratkoročno bi dežela Koroška sicer lahko sprejela dodatnih 12.000 beguncev-ob upoštevanju vseh možnosti -torej izgraditve šotorskih taborov, izkoriščanju kapacitet deželnih ustanov (torej zlasti šolskih poslopij ipd.), vendar tudi to ne bi dolgoročno olajšalo begunske bede, a tudi dežela Koroška ne bi mogla dalj kot štirinajst dni oskrbeti takega števila emigrantov. Treba se je soočati s problemi, ki pretijo najkasneje z začetkom zimskih dni: v Sloveniji in na Hrvaškem je po mednarodnih podatkih trenutno skupaj okoli 70.000 bosanskih beguncev, ki prenočujejo več ali manj pod milim nebom. V kolikor mednarodna javnost tema dvema republikama ne bo učinkovito pomagala pri izgraditvi begunskih taborov, ki lahko kljubujejo tudi zimi in mrazu, je treba računati z novim, množičnim navalom beguncev v bogatejše države. Zato se bo on, Zernatto, pri zasedanju deželnih glavarjev zavzel predvsem za ustrezno in učinkovito pomoč Sloveniji in Hrvaški pri rešitvi begunskega vprašanja, ki se ne sme omejevati zgolj na gmotno podporo, temveč mora ponujati hkrati in predvsem tudi materialno pomoč v obliki gradnje provizoričnih poslopij, kakor se je to že obneslo ob katastrofalnih potresih v furlanski pokrajini ali pa v nekdanji Sovjetski zvezi. (Dalje na 2. strani) Nudite otrokom izobrazbo v obeh jezikih Deset dni po začetku šolskega leta je še čas za vpis k dvojezičnemu pouku. Starši, izkoristite možnost, da nudite otrokom izobrazbo v dveh jezikih, in zagotovo vam bodo nekoč hvaležni! Vse študije psihologov so dokazale, da multikulturno učenje ne obremenjuje otrok in da se takorekoč lahko igraje naučijo dveh ali pa celo več jezikov. Opozorite na to tudi svoje znance, saj je dvojezična šola odprta za vsakogar, ki želi vanjo vpisati svoje otroke in nihče nima pravice, ob vpisu spraševati po narodni__pripadnosti. 27. septembra srečanje bivših pregnancev Zveza slovenskih izseljencev obvešča, da bo imela v nedeljo, 27. septembra 1992, s pričetkom ob 14.uri v Kulturnem domu na Radišah svoj redni občni zbor, ki bo kakor v minulih letih povezan z družabnim srečanjem bivših pregnancev. Našo prireditev bodo s svojim nastopom popestrili domači prosvetaši. Letos obhajamo 50-let-nico nasilnega pregona koroških Slovencev. Zato se bomo tokrat spet zbrali v kraju, v katerega neposredni soseščini je takrat bilo žrei-sko taborišče - prva postaja na križevem potu slovenskih izseljencev. Bivši pregnanci z družinami in prijatelji prisrčno vabljeni na Radiše, kjer se bomo skupno spominjali dogodkov pred petdesetimi leti! Zveza slovenskih izseljencev Tridnevni izlet od 9. do 11. oktobra Vestnikov hit 1992: za samo 1200,- šil. v čudovito Opatijo! Uredništvo Slovenskega vestnika svoje naročnike, bralce in vse prijatelje lista tudi letos vabi na že tradicionalni „Vestnikov hit“. Cilj letošnjega izleta je Opatija v Kvarnerskem zalivu na Hrvaškem, čas izleta pa od 9. do 11. oktobra. Obeta se nam torej čudovit konec tedna! Naš pribljubljen hit organiziramo - kot že v preteklih dveh letih - v sodelovanju s turistično agencijo Sommeregger iz Celovca, posebno ugodna pa je cena: tridnevno potovanje (prevoz z avtobusom, 2 polpenziona v izbranem hotelu, gala večerja, poldnevni izlet z ladjo v Rabac itd.) stane samo 1200,- šilingov za osebo! Cena velja za dvoposteljnjo sobo, za enoposteljno pa je treba doplačati 200 šilingov. Prijavite se čimprej na uredništvu Slovenskega vestnika na telefonsko številko (0463) 51-43-00 (Milka Kokot, Urška Brumnik). Zadnji rok za prijavo je 18. september! Slovenija voli še letos! Konzul Jazbec izročil prvi potni list Pretekli petek, 11. september 1992, je bil za konzulat Republike Slovenije v Celovcu zgodovinskega pomena. Konzul Milan Jazbec (slika) je izročil mag. Silvu Tischlerju prvi slovenski potni list, ki je bil na konzulatu izstavljen. Predaja prvega potnega lista je brez dvoma dokaz več, da konzulat Slovenije vse bolj opravlja svojo funkcijo. Kot znano, pa predvideva slovenska vlada dvigniti sedanje diplomatsko zastopstvo na ravan generalnega konzulata. Bolgarskega ambasadorja zanimal položaj koroških Slovencev Kot poroča deželna tiskovna služba, je bolgarskega ambasadorja v Avstriji dr. Alexandra Ivanova Karaminkova ob svojem nastopnem obisku pri koroškem deželnem glavarju dr. Christofu Zernattu predvsem zanimal položaj slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Tema je bila zato tako aktualna, ker je Statistični centralni urad istega dne objavil prve podatke ljudskega štetja 1991, ki po prvih analizah kažejo, da asimilacijski pritisk na koroške Slovence še vedno deluje ter da je treba jezikovno vprašanje končno depolitizirati. Poslanci slovenske skupščine so po številnih zapletih in odlaganjih, ki so bili posledica strankarskega taktiziranja in merjenja moči pred prihodnjimi volitvami, vendarle sprejeli najpomembnejša volilna zakona in tako omogočili izvedbo volitev v zakonskem roku. Predvidoma bodo tako parlamentarne kot tudi predsedniške volitve 6. ali 20. decembra 1992. Čeprav so vse stranke so vse zatrjevale, da se zavzemajo predvsem za čimprejšnje volitve, je prvi dan zasedanja skupščine, v sredo, kazalo, da so si interesi preveč nasprotujoči, da bi lahko dosegli zahtevano dvetretjinsko večino. Poslanci so zavrnili predlog zakona o državnem svetu, o volitvah v državni zbor pa sploh niso razpravljali. Predsednik Bučar je že nakazal možnost volitev po stari zakonodaji, potem pa so se vodje poslanskih klubov vendarle dogovorili: pozicija je popustila pri sestavi državnega sveta, opozicija pa je umaknila domicilni in udbovski amandma. Takšen dogovor so poslanci, razen liberalcev in narodnjakov, podprli, strankarski voditelji pa so ga označili kot dokaz, da se v sedanjem parlamentu vendarle še lahko kaj dogovorijo. Ob 100 dneh delovanja nove vlade je Stranka krščanskih demokratov (SKD) predstavila poročila svojih komisij, ki delujejo vzporedno z vlado. Predsednik SKD in nekdanji premier Lojze Peterle je dejal, da je nova vlada bolj politična kot njegova, hkrati pa manj strokovna in slabše koordinirana. Peterle je kot katastrofalno ocenil zlasti zunanjo politiko Slovenije, še posebej do Hrvaške, pa tudi odnosi z Avstrijo in Italijo naj bi zastali, kar gre še posebej na škodo manjšin. Stranke medtem predstavljajo svoje kandidate za predsednika republike. SKD je nominirala Ivana Omana, Andreja Capudra in Ivana Bizjaka, med katerimi bodo izbirali njihovi elektorji na konvencijah stranke, socialisti pa bodo poskušali s kandidatko Darjo Lavtižar Bebler. Osnutek zakona o politični kampanji je razburjal predvsem novinarske duhove, upravni odbor Društva novinarjev Slovenije je ob tem javno protestiral, še zlasti zoper 5.člen, ki predvideva brezplačen medijski prostor strankam v času kampanje. Zdi se, da bo predlagani osnutek moral doživeti nekaj popravkov, če predlagatelji ne želijo kršiti osnovnih demokratičnih norm. Prebivalci Slovenije bodo še letos volili nov parlament Ravnateljica na ljudski šoli na Brdu: imenovanje bo preverjeno! Minister za pouk dr. Rudolf Schölten je Zvezi slovenskih organizacij sporočil, da bo dal preveriti imenovanje ravnateljice na ljudski šoli na Brdu pri Šmohorju ter šele potem v tej zadevi zazvel končno stališče. Kot smo že poročali, je okrajni šolski svet imenoval za ravnateljico dvojezične ljudske šole v tem kraju osebo, katera ne izpolnjuje niti enega pogoja, da bi to lahko bila“. Proti odločitvi okrajnega šolskega sveta je medtem poleg ZSO in drugih slovenskih organizacij protestiral sam vodja manjšinskošolskega oddelka pri Deželnem šolskem svetu, deželni nadzornik Franz Wiegele. „Na ljudski šoli na Brdu so v vseh razredih prijave k dvojezičnemu pouku, tako da je nemogoče, da bi to šolo vodila ravnateljica, ki nima niti enega izpita iz slovenščine“, je dejal Wiegele, ki je tudi sporočil, da je že dobil številna protestna pisma prizadetih staršev. Wiegele je v zvezi z imenovanjem nekvalificirane ravnateljice tudi poudaril, da so na šoli učiteljice, ki izpolnjujejo zahteve za položaj vodje šole. Razprava o zasedbi ravnateljskega mesta teče tudi v Škofičah. Slovaki priznani kot narodnostna skupnost Na Gradiščanskem odprli dvojezično gimnazijo! Glasilo Slovakov na Dunaju „Pohlady“ poroča v svoji najnovejši izdaji, da je Avstrija Slovakom na Dunaju oz. v Avstriji končno priznala položaj samostojne narodnostne skupnosti po zakonu za narodnostne skupine. Tozadeven sklep je sprejel glavni odbor avstrijskega parlamenta 9. julija letos z novelo odredbe zvezne vlade iz leta 1977, ki med drugim predvideva ustanovitev sosveta za slovaško narodnostno skupnost pri Uradu zveznega kanclerja. V uvodniku glasila je poudarjeno, „da se je šest let trajajoča borba za priznanje končno le izplačala, da pa pomeni priznanje šele začetek. Sedaj da je potrebna poživitev slovaške narodnostne skupnosti , v kateri so se v zadnjih letih množili znaki pospešene asimi-licije. Slovaki v Avstriji preko svojega glasila dalje napovedujejo tesnejše sodelovanje z drugimi narodnostnimi skupnostmi v Avstriji. Zvezni minister za pouk dr. Rudolf Schölten in gradiščanski deželni glavar Karl Stix sta preteklo sredo v Oberwartu odprla prvo dvojezično gimnazijo na Gradiščanskem. Novo srednjo šolo, na kateri bo pouk potekal hrvaško/nemško oz. madžarsko/nemško, bo v prvem letu obiskovalo 40 dijakinj in dijakov, predvsem hrvaške oz. madžarske narodnostne pripadnosti. Minister Schölten je v svojem govoru poudaril, da pomeni ustanovitev prve dvo- 14.100 vpisalo slovenščino (Nadaljevanje s 1. strani) Po prvih objavljenih izsledkih štetja 1991 živi glavnina tistih, ki so zapisali slovenščino kot občevalni jezik, južno od črte Beljak - Celovec - Velikovec, torej na dvojezičnem ozemlju. Najvišji odstotek so zabeležili v okraju Velikovec, kjer je 17 odstotkov prebivalstva vpisalo slovenščino v jezikovno rubriko. Delež v ostalih okrajih južno od omenjene črte pa se giblje med enim in sedmimi odstotki. Pri rezultatih še posebej izstopa občina Sele, v kateri je nad 90 odstotkov prebivalstva vpisalo slovenščino kot občevalni jezik, v občini Globasnica pa več kot polovica. V šestih nadaljnjih občinah pa jih je nad 20 odstotkov. Medtem ko je v Celovcu, Beljaku, Velikovcu in Šmohorju delež tistih, ki so vpisali slovenščino kot občevalni jezik, porasel, je v občinah, v katerih je slovenski element močneje prisoten, padel, čeprav neznatno. V prvi oceni je predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Marjan Sturm menil, da „prvi rezultati štetja 1991 v primerjavi s štetjem leta 1981 kažejo, da se je število oseb, ki so navedli slovenščino oz. slovensko narečje, znižalo, čeprav ne bistveno, dokazujejo pa tudi, da je asimilacijski pritisk na Koroškem slej ko prej prisoten“. Dr. Sturm je hkrati poudaril, da rezultati nikakor ne odgovarjajo dejanskemu sta- nju na Koroškem, saj je število, ki govori slovenščino oz. slovensko narečje najmanj še enkrat tako visoko kot sedaj objavljeni rezultati. Temu je Sturm še dodal, da je treba pomagati tistim, ki si iz kateregakoli vzroka ne upajo navesti, da govorijo slovensko. Za pozitivno pa je predsednik ZSO ocenil, da se osebe, ki so vpisale slovenščino, očitno bolj zavedajo funkcije jezika, kot je to bilo opaziti pri prejšnjih štetjih. K temu pa da je očitno tudi prispeval razvoj oz. demokratizacija v sosednji Sloveniji, je menil predsednik ZSO. Predsednik NSKS dr. Matevž Grilc pa je doslej obljavljene rezultate ljudskega šteja 1991 tolmačil kot „znak, da se je v zadnjih desetih letih asimilacijski pritisk na slovensko narodnostno skupnost na Koroškem zmanjšal, hkrati pa se je okrepila samozavest ljudi“. Tistih 14.100 oseb, ki so navedli, da govorijo slovensko, pa je Grilc označil za „jedro narodnostne skupnosti“. K besedi se je javil tudi koroški deželni glavar dr. Christof Zernatto. Menil je, da je skoraj nespremenjeno število oseb, ki so navedli slovenščino, pozitiven znak, da pa bo treba okrepiti pospeševanje slovenske narodnostne skupnosti, saj bi to imelo pozitivne posledice za vso Koroško. Na Gradiščanskem je po prvih podatkih okrog 20.000 oseb vpisalo hrvaščino kot občevalni jezik, torej približno isto število kot leta 1981. jezične gimnazije „dober korak za nadaljni razvoj gradiščanske identitete“, državna poslanka Zelene alternative mag. Terezija Stoisič pa je ob otvoritvi menila, da je nova šola „mejnik v zgodovini hrvaške in madžarske narodnostne skupnosti na Gradiščanskem“. „Nova dvojezična gimnazija je eden največjih uspehov za narodnostni skupnosti na Gradiščanskem, je pa tudi dokaz, da je s skupnim prizadevanjem manjšin, preko vseh strankarskih meja, mogoče doseči uspehe“, je dejala Stoisičeva. Glede dvojezičnega šolstva pa je državna poslanka menila, da se more na dvojezičnem področju pri pouku končno uveljaviti načelo popolne dvojezičnosti. Ločevanje dvojezičnih oz. samo nemško govorečih otrok da ne pride v poštev, zato tudi nikdar ne bi glasovala za zakon, ki ga ne bi podpirale neodvisne narodnostne organizacije. Tudi Koroška trdi... (Nadaljevanje s 1. strani) Končno pa je treba spominjati vse evropske države na problem nekdanje Jugoslavije, katere doslej ne kažejo zadostne mere pripravljenosti do skupne in mednarodne rešitve te po drugi svetovni vojni edinstvene begunske katastrofe sredi Evrope, je zaključil Zernatto. F.Z. Sistematično zasledovanje Srbov na Hrvaškem! Državna poslanka ZAL Grandič obiskala Hrvaško in Hercegovino Teror proti Srbom na Hrvaškem? Zunanjepolitična referentka Zelenih v parlamentu Marijana Grandič se je konec avgusta vrnila s svojega informativnega potovanja po Hrvaškem in v Hercegovini - obiskala je tudi taborišča beguncev in vojnih jetnikov - z dokazi za to trditev. „Dejansko obstaja sistematično izrivanje Srbov in tudi drugih skupin“, je poročala Grandičeva na tiskovni konferenci na Dunaju. “Pričenja se z ovirami uradov in državnih organov, kadar pripadniki srbske narodnosti hočejo dobiti potrdilo o hrvaškem državljanstvu. Višek pa so incidenti odkrito terorističnega značaja“, pripoveduje parlamentarka in našteva: na primer pregon srbskih družin (z nasiljem ali grožnjami se je tu poleg 'navadnih’ oboroženih tolp izkazala tudi vojaška policija), aretacije in krvava zasliševanja Srbov brez pravega povoda. Grandičeva: Mnogi tako zasliševanje preživijo le pretepeni, s hudimi poškodbami ali celo ostanejo pohabljeni, mnogi pa ga tudi sploh ne preživijo.“ Sama pripoveduje, da je v Splitu srečala moža srbske narodnosti, ki so ga istega dne spustili iz takega zasliševanja in zapora. “Bil je moder in zelen od samih udarcev“, tako Grandič, “opazila pa sem tudi sledi mučenja z električnimi šoki.“ Moškega so 'pomotoma’ aretirali, ker je bilo njegovo ime slučajno identično z imenom neke osebe v nekem denunciativnem časopisnem članku. Tako opazovalci ES in OZN ter nekateri regionalni hrvaški politiki so potrdili podatke, ki jih je zelena parlamentarka dobila na kraju dogodkov. Dodaten dokaz za sistematično izrivanje Srbov, ki ga hrvaška vlada tolerira, je podatek, da je v teku leta bilo miniranih in uničenih 6000 srbskih hiš širom Hrvaške. Uradnih preiskav ali sodnih postopkov proti storilcem do zdaj ni bilo. Isto velja celo za politične atentate in umore. “O tem seje upal pisati do zdaj samo en hrvaški list“, opisuje vzdušje v Državna poslanka Zelene alternative mag. Marijana Grandič je konec avgusta obiskala vojna področja na Hrvaškem ter v Hercegovini. “lijepi naši“ Grandičeva. Dejstvo je, tako pravi zelena državna poslanka gradiščan-sko-hrvaške narodnosti, da se v vojnih področjih “zlasti na srbski strani dogajajo še tisočkrat hujše reči, vendar to nikakor ne opravičuje prav takšnega hrvaškega ravnanja“. Pri slednjem je škandalozno zlasti dejstvo, da se to dogaja v civilni družbi in z vednostjo pristojne politike. Zato Grandičeva omenjeno dogajanje na Hrvaškem brezkrompromisno imenuje “mešanico brezpravnosti in totalitarizma“. Članica avstrijskega parlamenta bo pomagala pri ustanovitvi hrvaškega komiteja za varstvo človekovih pravic. Potreben da je tudi večji mednarodni pritisk na hrvaško vlado, da končno zaustavi prekrške. “Če to nič ne bo pomagalo“, tako Grandič, “potem bi morale slediti sankcije.“ Zgovoren primer za medijsko vojno je, kako so nastop Grandičeve proti zasledovanju Srbov v civilni Hrvaški obrnili na glavo in izkoristili za vojno propagando v beograjski televiziji. Tam so prikazali zadevo tako, kot da bi Grandičeva bila dobesedno trdila, da je Hrvaška fašistična država in da tam obstajajo koncentracijska taborišča. O čem takem na tiskovni konferenci Grandičeve na Dunaju res ni bilo nič slišati... I. Schellander, Dunaj Hrvaški dinar v Mostaiju Med Hrvati v Bosni in Hercegovini obstajajo precejšnje razlike glede tega, kako naj bi v prihodnje uredili to državo. Kaže, da je prišlo do razdora v tamkajšnji HDZ. Struja, ki jo vodi dr. Miljenko Brkič, predsednik HDZ BiH, je namreč odkrito nastopila zoper politiko Mateta Bobana, voditelja Hrvatov v zahodni Hercegovini. dnjih držav glede prihodnje ureditve BiH v mnogih stvareh ne strinjata. Dr. Miljenko Brkič trdi, da bi s pravilno ureditvijo v BiH omogočili zmanjšanje vojnih napetosti. Še vedno ni jasno, ali se je Brkič v Medjugorju z Muha-medom Čengičem, enim od voditeljev SDA, o prihodnji ureditvi BiH pogajal samostojno, ali pa je morda imel soglasje Mateta Bobana. Boban je pozneje izjavil, da za ta pogajanja, ki so med tukajšnjimi Hrvati povzročila precejšnje razburjenje, ni vedel. V Medjugorju je bilo med drugim predlagano, da bi namesto kantonizacije BiH, za katero se zavzema Mate Boban, skušali vzpostaviti področno razdelitev nove države, ki bi imela štiri konstitutivne enote; sarajevskoze-niško, mostarsko-travniško, tuzlansko-dobojsko in banja-luško-ihaško. Republika Bosna in Hercegovina bi imela v rokah zunanje zadeve, skupni trg, obrambo in denarni sistem. S tem se strinja tudi Alija Izbetbegovič, ki je po vrnitvi iz Londona izjavil, daje načrt kantonizacije BiH propadel. Po njegovem mnenju sta prav zaradi tega odstopila lord Carrington in Jose Cutlhe-rio, ki sta se zavzemala za kantonizacijo BiH. Za kantonizacijo se je zavzemal tudi hrvaški predsednik dr. Franjo Tudjamn, ki je v Zagrebu zelo posplošeno govoril o svojem nedavnem srečanju z Alijem Izbetbegovičem. Očitno se predsednika sose- Radovan Karadžič meni, da bi morala imti srbska republika BiH tesne stike s Srbijo, SDA Alije Izbetbegoviča se zavzema za enotno BiH, privrženci Miljenka Brkiča v HDZ pa menijo, da bi morali vzpostaviti določeno obliko regionalizacije, vendar pa ne z vspostavljanjem malih držav. V Mostarju (na sliki svetovna znamenitost) so Hrvati uvedli hrvaški dinar kot plačilno sredstvo. Znak osamosvajanja Hrvatov v Hercegovini? “Pravdo“ je kupil zahodnjak MOSKVA. - Svoboda tiska vljeni podpisati pod to izjavo. , na zahodu je „svoboda kupo- A stvari se spreminjajo in vča-vanja časopisa in svoboda sih prav nagajiva usoda je izdajateljev, da kupujejo, hotela, da je večinski lastnik manipulirajo in usmerjajo omenjenega lista postal javno mnenje v korist buržoa- zahodnjak. 55-odstotni delež zije“, je nekoč dejal Lenin in pri Pravdi International, kot se uredniki nekdanjega partij- po novem imenuje, si je kupil skega glasila „Pravda“ bi se še ciprski Grk Yannis Yannikos pred kratkim najbrž bili pripra- in časopis se kmalu utegne spremeniti do nespoznavnosti. ČSFR le še do konca leta PRAGA/BRATISLAVA. skupne politike, medtem ko - Šesti krog pogajanj med Češka še naprej zagovarja predsednikoma češke in slo- „čisto rešitev“, se pravi vaške vlade Vaclavom Klau- popolno ločitev in potem „obi-som in Vladimirjem Mečiar- čajno“ meddržavno sodelo-jem je v Brnu prinesel okvirni vanje. datum razpustitve češkoslo- Medtem je s 114 glasovi za, vaške federacije — 1. januar 16 proti in 4 vzdržanimi parla-1993. Kot sta na tiskovni kon- ment v Bratislavi sprejel slo-ferenci dejala Klaus in Mečiar, vaško ustavo, ki naj bi bila do takrat razdružitev Češke in temeljni pravni akt prihodnje Slovaške sicer še ne bo samostojne slovaške države, popolna, vendar zadostna za Poslanci strankarske koalicije oklic samostojnosti sedanjih madžarske manjšine so pred republik. ^ glasovanjem iz protesta nad Klaus in Mečiar sta se v Brnu javnim izrekanjem, pa tudi načeloma sporazumela tudi o zaradi nezadovoljstva nad vrstnem redu potez, ki naj bi členi, ki se nanašajo na manj-prihodnjega januarja omogo- šmske pravice in zavrnitve čile „civilizirano in nad- predlaganih dopolnil, zapustili zorovano ločitev“ Češke in zasedanje parlamenta. Slovaške. Prihodnji samostojni Poleg madžarskih poslancev državi naj bi najprej dobili so imeli največ pripomb in so vsaka svojo ustavo, nato pa bi na koncu glasovali proti spre-zvezni parlament septembra jemu krščanski demokrati biv-sprejel zakon o razpustitvi §ega predsednika slovaške federacije, oktobra pa o delitvi vlade Jana Čarnogurskega. premoženja in nasledstvenih Kdaj bo slovaška ustava pravic. Razprava o teh zakonih začela veljati, pravzaprav še ni pa ne bo potekala samo v par- jasno. Ker po Mečiarjevih lamentu, kjer imata Klaus in zagotovilih ni v nasprotju s češ-Mečiar s svojima strankama in koslovaško ustavo, je možno, zavezniki večino, ampak se da jo bo Bratislava začela uve-bosta obe strani, kot je izjavil ljavljati še pred 1. januarjem Mečiar, še naprej redno sesta- 1993, ko naj bi ČSFR tudi jali in usklajevali stališča. uradno prenehala obstajati. Novembra naj bi se nato v četrtek zvečer sta Mečiar Češka in Slovaška odločili o m predsednik slovaškega par-področjih in oblikah priho- lamenta Ivan Gašparovič na dnjega sodelovanja, pri čemer bratislavskem gradu s slovesi slovaška stran v zadnjem Snim podpisom „čistopisa“ času opazno prizadeva za ohra- ustave oznanila, da je Slovaška nitev čim tesnejših - zlasti naredila še en korak k svoji gospodarskih-povezav ozi- neodvisnosti, roma oblikovanje „drugačne“ V.F. Zgodovinski kompromis Moskva-Litva MOSKVA. Pretekli teden som. sta v predsedniški palači v Kre- Sporazum o podrobnem mlju ruski predsednik Boris urniku umika ruske vojske iz Jelcin in predsednik litovskega Litve sta na koncu podpisala vrhovnega sovjeta Vytautas obrambna ministra Pavel Gra-Landsbergis dosegla predvsem čov in Audrius Butkevičius, za Litvo zgodovinski kompro- prav tako tudi protokol o teh-mis: po tem sporazumu se bo ničnih in organizacijskih vpra-vojska nekdanje Sovjetske šanjih, povezanih s tem umi-zveze, zdaj v glavnem Rusije, kom. umaknila iz Litve do 31. avgu- Po Moskovskem sporazumu sta 1993. Čeprav je Landsber- med Rusijo in Litvo se sedaj gis obvezoval izid litovskega odpira še možnost, da Rusija referenduma (na 14. junij že do konca leta 1993 (!) uma-letos), da se mora vojska bivše kne vso svojo vojsko iz Pribal-SZ umakniti že do konca leta, tika, tudi iz Latvije in Estonije se pogajanja niso mogla kon- (gre skupaj za 130.000 voja-čati drugače kot s kompromi- kov). POTOPIS Koncertna turneja zbora „Gallusa“ po Argentini Ob lanskoletni turneji slovenskega pevskega zbora “Gallus“ iz Buenos Airesa po Koroški in Sloveniji so gostje izrekli povabilo na protiobisk. Le ta se je uresničil za Mešani pevski zbor “Gallus“ iz Celovca od 20. 8. do 8. 09.1992. Naš pevski zbor, ki ga je ustanovil pokojni profesor glasbe dr. France Czigan, vodi danes prof . Jože Ropitz. Naštudiral je z zborom zahteven program umetnih in narodnih pesmi, ki so jih nudili argentinskim rojakom v osmih koncertih in prilično ob družabnih srečanjih. Zbor so spremljali tudi člani ansambla “Drava“, ki so ga pevsko ojačili in s svojo glasbo in petjem nastopali dodatno v odmorih koncertov, na neki poroki in mladinskem dnevu. Če seštejemo polet iz Evrope v Argentino, dolžino vseh poletov v deželi sami in povratek v Evropo, so pevci MePZ Gallus z letalom enkrat obkrožili zemljo! Argentina je ogromna dežela na južni polobli sveta. Triintridesetkrat večja je od Avstrije. Ima pa le štiriinpol-krat več prebivalcev, ki se kopičijo predvsem v mestih. S severa proti jugu presega Argentina triinštirideset vzporednikov, kar pomeni razdaljo 4.730 km. Od vzhoda proti zahodu sega od Atlantika do glavnega grebena Andov, velegorja, ki spremlja vso zahodno-obalo južne-Ameri-ke. Buenos Aires, glavno mesto, loči od Celovca 75 poldnevnikov, kar pomeni 5 ur časovne razlike. Torej je bilo treba za čas bivanja v Argentini premakniti kazalce na uri za 5 ur nazaj. Iz Rima do Buenos Airesa smo leteli 11 ur. Če seštejemo še razdaljo vseh poletov v deželi in povratka v Evropo, bi skupna razdalja zadostovala, da bi enkrat obkrožili zemljo (40.000 km). Podnebje dežele sega od subtropskega na severu preko zmernega v Pampah do sub-arktičnega in arktičnega v Patagoniji in Ognjeni zemlji ter velegorskega v Andih. Buenos Aires leži na širini našega Sredozemlja, seveda južno ekvatorja. Mesto s peri-ferjo šteje 14 miljonov prebivalcev. Se enkrat toliko kakor vsa Avstrija. Središče sestavljajo bogate, impozantne stavbe s širokimi cestami, kakor v drugih svetovnih pred-stolnicah tudi. Proti obrobju pa se širijo hišice srednjih in propadajoče bajte revnih slojev. Tako je mesto zrcalo dežele: svet velikih kontrastov. Bogastvo Argentine so ogromne črede goveda, ki se pasejo v Pampah, travnem svetu (skupaj 70 miljonov kosov). Živina je poleti in pozimi na prostem. Zato je meso sočno in okusno, podobno naši divjačini. Enkrat na leto zberejo črede, da dajo lastniški žig mladičem, ki so medtem dorasli. Določeno število nalovijo tedaj, kadar prodajo večjo količino mesni industriji. Mnogo govedine gre v hladilnih ladijah v izvoz po vsem svetu. Razni velelastniki imajo tudi po več 100.000 glav živine. Zato ni čudno, da je “asada“, meso, pečeno na žaru, glavna in nacionalna jed. Naši rojaki, ki so prišli več ali manj praznih rok v novo domovino, so si ustvarjali v teku let občudovanja vredne življenjske pogoje. Slovenec v Argentini velja za pridnega in delavnega in ustrezen je njegov ugled. Narodne mržnje v Argentini ne poznajo. Zato kake ovire pri napredovanju tam ni. Poleg svoje eksistence in svojih bivališč so si Slovenci v raznih okrajih Buenos Airesa ustvarili svoje središčne domove. Tako v Slomškovem domu, v San Justu, San Martinu, Slovenski vasi, Triglavu itd. Izven središča žive slovenske skupnosti med drugim v Mendozi in Barilochah. V teh domovih razvijajo svoje verske, narodne in kulturne dejavnosti. Tam nudijo svojemu naraščaju oskrbo v otroških vrtcih in dopolnilni pouk v slovenščini vsako soboto. (Mladina kajpada obiskuje običajne argentinske šole.) To delo opravljajo z veliko vnemo, prostovoljno in popolnoma brezplačno, da bi ohranili mladini zdrav odnos do V mestu Mendoza v notranjosti dežele so enega številnih trgov leta 1991 poimenovali po novi državi Sloveniji. materine besede. Tozadevno so nam lahko vzgled! Najvidnejši Slovenci so družine Zupan in Oblak. Herman Zupan si je iz prvotne ročne tiskarne in knjigoveznice ustvaril impozantno industrijsko podjetje za embalaže in grafična dela s popolnoma avtomatizirano proizvodnjo in je danes z 800 zaposlenimi vodilen na tem sektorju v Argentini. Prav tako so bratje Oblak iz rokodelstva zgradili podjetje za serijsko proizvodnjo oken in vrat. Tu je zaposlenih 500 sodelavcev. Obe družini sta ostali preprosti Člani slovenske skupnosti in se zanjo krepko angažirata. Sedež centralnih slovenskih organizacij mlajše emigracije je v Slovenski hiši na ulici Roman Falcon, ki je nastala v glavnem po zaslugi msgr. Antona Oreharja, bivšega delegata slovenskih dušnih pastirjev, v letih 1954 do 1974. Starejša, medvojna ekonomska emigracija se zbira danes v društvu “Triglav“. V narodnostnem oziru ima ta skupina velike probleme, ker se je mlajši rod že močno poar-gentinil. Ko so nas ob prihodu v Buenos Aires v Slomškovem domu razdelili posameznim družinam, smo spoznali, da smo prišli med srčno dobre ljudi. Naša gospodinja je bila izredno ljubezniva in nas je ves čas bivanja v vsakem oziru razvajala. Prevažala nas je k sestankom in prišla po nas, če je bilo treba, tudi sredi noči. Podobno se je godilo tudi ostalim udeležencem. Izredna doživetja so bili izleti po notranjosti dežele, tako v San Antonio de Areco, kjer smo spoznali Pampo, skoraj neobljuden pašni svet s čredami goveda in konjev. Čaroben svet jezer in gora se nam je odgrinjal v Barilochah, podoben Gorenjski ali Koroški, le v orjaških dimenzijah. Predsednik tamkajšnjega društva, Slovenec Dinko Bertoncelj, je tam ustvaril smučarsko središče ogromne razsežnosti. Z raznimi tovariši si je osvajal tudi kot plezalec gorski svet, med drugimi Cerro “Esloveno“ - goro Slovencev, ki so jo Slovenci kot prvi premagali in postavili na vrhu križ. Izlet v Mendozo nas je dovedel v puščavsko mesto in potresno področje ob vznožju Andov. Tam gojijo ogromno kakovostnega vina s pomočjo umetnega namakanja. Z avtobusnim izletom po dolini Men-doze v še zasnežene Ande smo se približali v višini kakih 3.600 m čilenski meji na 3 do 4 km. Mogočen vtis so nam končno zapustili slapovi Iguazu reke Parana v subtropskem gozdu ob Brazilsko-Paragvajsko-Argentinski tromeji. Tako smo ob poletih ali z avtobusi spoznali bistvene značilnosti raznih argentinskih pokrajin v skrajno strnjenem času. Potovanje v Argentino k našim rojakom, ki so nam vzgled glede svoje trdoživosti in volje do ohranitve materine besede, je bilo za vsakega udeleženca edinstveno doživetje. Milan Küpper Izredna doživetja so bili izleti po notranjosti Argentine, na primer čaroben svet jezer in gora v Barilochah (leva slika) ali slapovi Iguazu reke Parana v subtropskem gozdu ob tromeji Argentina-Brazilija-Paragvaj. Prelepih sedem dni na čudovitem koščku zemlje Že desetletja je Slovensko planinsko društvo v Celovcu pobrateno s planinsko skupino „Avto-Celje“ in tako se planinci srečujemo na številnih skupnih pohodih in izletih, ki so doslej vodili na vse vidnejše vrhove Slovenije, bivše Jugoslavije, kot tudi v Visoke Tatre ter na grški Olimp. Letos je 24 Korošcev in približno enako število Celjanov šlo na sedemdnevno potovanje po Korziki. Francoski otok v Sredozemskem morju je dolg 183 km ter 83 km širok, v glavnem hribovit; na zahodu je gorski masiv iz granita in porfirja, vzhodni del bolj položen s škrilastim gričevjem in peščenimi plažami. Prvotni načrt - vzpon na najvišji vrh Monte Cinto 2707m -je bil spremenjen v toliko, da smo na mesto tega spoznali dejansko vse znamenitejše kraje romantičnega otoka. Celotni program z avtobusnim prevozom je pripravilo skupaj z „Avto-Celjem“ turistično podjetje Kompas Celje, vodička pa nas je spremljala vso pot ter skrbela za naš telesni in duševni dobrobit. V italijanskem Livornu smo se vkrcali na trajekt-ladjo, ki nas je pripeljala v korziško mesto Bastia. Plovba zaradi razburkanega * morja za marsikoga ni bila preveč prijetna in se je zato tudi prekomerno zavlekla. Valovi so se poigravali z trajektom kot z orehovo lupino ter na ladji zahtevali svoje „žrtve“. Da smo nato v najavljenem hotelu naleteli na pomanjkljivosti, je pač znak, da tamkajšnji turizem po nekaterih krajih še peša in ni na potrebni ravni. Po prehodni improvizaciji smo naslednji dan v Borgo-Lucciano bili stoodstotno odškodovani z nadvse prijetno nastanitvijo v hotelu Isola; čudovita obala Sredozemskega morja nam je dodatno nudila lep oddih na morskih valovih. Naslednji postanek je bil v mestu Corte, od koder smo napravili celodnevni izlet v dolino Restonika z najvišjo točko okrog 1000 m. Nekaj bolj korajžnih se je povzpelo še nekoliko više, do Lac Melo jezera, ki je že na lepi višipi 1700m. To je eno izmed treh čudovitih gorskih jezer, čigar vodna temparatura doseže največ 13 do 14 C. Za našo Male Nado, Lesjakovega Ervina in Celjana Rajka Kokalja to ni bila ovira za izdatno kopanje v njem. Iz Cort smo prečkali otok na zapadno stran proti mestu Ajaccio. Pot tjakaj nas je plejala pod vznožjem gore San Petro, ob kateri se je pred leti razbilo potniško letalo Inex-adria. Nihče od 180 potnikov s posadko vred takrat nesreče ni preživel in kot velik nagrobni spomenik se še danes blešči krilo razbitega letala z vrha gore v dolino. Mesto Ajaccio - Napoleonov rojstni kraj - je bilo do nedavnega glavno mesto Korzike in ima v svojem novejšem delu povsem videz modernega obmorskega mesta. Ob kopanju v sicer precej valovitem morju in nočnem sprehodu je čas hitro minil. Šesti, predzadnji dan smo obiskali še Boni-facio (takozvani korziški Dubrovnik), čigar stari del je stisnjen na apnenčasto skalovje. Kjer ga ne varujejo strme, navpične skale, je obdano z močnim zidovjem. Tudi pokopališče je za obzidjem z neštetimi zidanimi kapelicami namesto običajnih grobov, kot jih poznami mi. Nepopisno čudo je mogoče doživeti, ko zahajajoče sonce spremeni bele, apnenčaste stene v krva-vordeče zastore, ki se v tisočerih barvnih odtenkih zrcalijo v morski gladini. Precej je tukaj turistov, slišiš jezike vsega sveta in temu primerno živahno je tudi po ulicah. Vredno bi bilo preživeti tukaj vsaj nekaj dni in uživati naravne lepote — pa kaj, tudi cene so temu primerne. S tega najjužnejšega dela smo se odpravili zopet na sever. Se kopanje in prenočitev v kraju Tarčo, nato pa po vzhodno-obalni cesti nazaj v Bastio. Tokrat je bila plovba v Livorno mirna in sonce, ki nas je spremljalo vseh sedem dni, nam je lajšalo slovo od prelepih krajev. Mimogrede smo se na povratku ustavili še v Piši, občudovali poševni stolp in druge znamenitosti mesta. Vožnja proti Firencam in delno tudi še naprej je bila spričo močnega prometa zelo zamudna in tako smo prispeli komaj do 5. jutranje ure na letališče Brnik, kjer smo se poslovili od prijateljev Celja- nov FRANC ČERNUT Jezero Marc Melo, eno izmed treh čudovitih groskih jezer na višini 1700 metrov Nagrada Vilenice ’92 Čehu Milanu Kunden „S temi drobci bom podprl svoje razvaline, “ je zapisal T. S. Eliot v Pusti deželi. To je bilo tudi geslo letošnjih razpravljanj v Vilenici, kajti tradicionalno srečanje pišočih je prireditev, ki uveljavlja tako slovensko literaturo kot tudi podobne kulture manjših srednjeevropskih narodov. Vsem je skupna izkušnja mejaštva in odprtosti za tuje vplive. V zadnjem času je eden najvidnejših predstavnikov srednjeevropskega doživetja sveta letošnji nagrajenec Vilenice Čeh Milan Kundera. Člani žirije Silvija Borovnik, Jože Hradil, Niko Jež, Jože Pirjevec, Denis Poniž, Andrej Rožman, Jaroslav Skrušny in Veno Taufer so svojo odločitev obrazložili, da se zdi paradoksno, da je srednjeevropsko literarno nagrado dobil nekdo, ki je že leta 1984 v eseju „Tragedija Srednje Evrope“ ta prostor obsodil na smrt. Vendar so mnenja, da je ta obsodba hkrati zagovor vsega tistega „kar se je pod skupnim označevalcem duhovnega izročila srednjeevropskega prostora znašlo v ranljivi izpostavljenosti in malone smrtni ogorženosti.“ In ker je skupna izkušnja prostora tudi integracijski princip različnosti, je prav in neob-hodno, da nagrado Vilenice ’92 dobi Milan Kundera. Kundera zaradi svojih načelnih izhodišč ni prišel v Vilenico, ker že od leta 1984 ne nastopa v javnosti. To svojo Nagrajenec Vilenice ’92: Čeh Milan Kunderi odločitev, ki je posledica disi-denstva, je utemeljil z izjavo, da je „roman vedno malce modrejši od avtorja.“ Drugi vzrok za tako odločitev pa je dejstvo, da je ravno zaradi Slovenije prekinil svoj javni molk. Lani je namreč ob agresiji na Slovenijo v Le Mondu objavil poziv „Treba je rešiti Slovenijo“. Zato se ne želi izpostavljati pretirani publiciteti, ki bi je bil lahko deležen v Sloveniji. Vendar je kljub temu, da nagrajenca ni bilo na srečanju, Vilenica na Kras in Obalo privabila mnoge ugledne tuje in domače ustvarjalce. Društvo slovenskih pisateljev pa je tako kot vsako leto izdalo zbornik Vilenica 92. V njem so tudi predstavljeni avtorji, ki so sodelovali na literarnih večerih, zahvalni esej nagrajenca in Gregor Strniša kot eden najvidnejših slovenskih ustvarjalcev druge polovice 20. stoletja. Izšla je tudi knjiga slovenskih prevodov pesmi lanskoletnega nagrajenca Zbigniewa Herberta. Knjigo so predstavili v soboto dopoldan v Štanjelu. Mednarodno literarno nagrado Vilenice so delno financirali Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za turizem in gostinstvo in Ministrstvo za zunanje zadeve. Letošnja novost pa je bila, da so se prizorišča dogajanja s Krasa delno preselila tudi na slovensko Obalo (v Portorož in Piran). M.H. ŠTETJE 1991 Po prvih podatkih ljudskega štetja iz leta 1991 torej govori na Koroškem 14.100 (2,6%) oseb slovensko. Število tistih, ki govorijo tako-imenovano vindišarščino pa je nazadovalo od 2348 na 900. Če izhajamo iz javnega mnenja raziskav, ki dokazujejo, da na Koroškem slej ko prej govori med 35.000 in 40.000 ljudi slovensko, potem je jasno, da številke ljudskega štetja iz leta 1991 ne izražajo objektivnega sta- nia- Čeprav se je pri ljudskem štetju 1991 povpraševalo po pogovornem jeziku, ne pa po narodni pripadnosti,rezultat kaže, da je jezikovno vprašanje na Koroškem slej ko prej spolitizirano. Ali drugače povedano, pogovorni jezik istovetijo z narodno pripadnostjo. Le tako je mogoče razumeti dispariteto med javnim mnenjem in rezultatom ljudskega štetja. Izid ljudskega štetja torej tako gledano pomeni, da asimilacija slej ko prej deluje, čeprav se je nekoliko upočasnila. Najpomembnejše sklepanje iz teh rezultatov ljudskega štetja je prav gotovo to, da bo treba v bodoče še bolj depolitizirati jezikovno vprašanje. Slovenski pogovorni jezik še ne pomeni avtomatično narodne pripadnosti. Le-ta je privatna odločitev posameznika. V procesu evropske integracije bo morala slovenščina dobiti mesto povezovalnega in komunikacijskega faktorja v alpe-jadranskem prostoru. Učenje jezikov sosedov bo eden izmed pomembnejših pogojev za uspešno integracijo v tem prostoru ali pa te integracije ne bo oz. bo jezikovno enostranska. Preseganje narodnostne priznavalne prisile je izziv našega časa. Večjezična alpe-jadranska regija, ni več zgolj vizija, pač pa potreba. Darjan Sturm Datum Kraj PRIREDITVE Prireditelj Sobota, 19.9. 11.00 na Trgu Republike Slovesnost ob 50-letnici ustanovitve prvih v Ljubljani slovenskih brigad in s tem preraščanja parti- zanske v narodnoosvobodilno vojsko Slovenije Zveza združenih borcev in udeležencev NOB Slovenije Sobota, 19.9. 20.00 v gostilni Trki vSelah- Borovnica Srečanje ansamblov treh dežel Nastopajo: s Koroške Orig. Rosentaler Alpenquartett, Trio Paulič, KleinedlingerTrio; iz Slovenije ansambel „Fantje izpod Rogle“, ansambel „Vigred“; s štajerske Orig. Oswalder Trio, Südsteirisches Grenzlandtrio; povezuje: Traudi Lipusch Alpski klub „Obir" Železna Kapla Sobota, 19.9. 14.30 v Domu prosvete v Tinjah Priprava na zakon - spremlja: Jože Kopeinig; predavatelji: mati, zdravnik, duhovnik (do 20.9., 16.30) Dom v Tinjah Nedelja, 20.9. 11.00 pred kulturnim domom na Radišah Radiško žegnanje - Igra ansambel „Trio Paulič“ z SPD Radiše Obirskega; za jedačo in pijačo je poskrbljeno! Nedelja, 20.9. pred cerkvijo na Sv. Hemi Rozalsko žegnanje Petek, 25.9. 14.00 na Davidovem travniku všmihelu Vaški praznik Katoliško prosvetno društvo Šmihel Sobota, 26.9. 20.00 v gostilni Pušnik v Kotmari vasi Veselica SPD „Gorjanci" igra: ansambel „Jožeta Šumaha“ SPD „Gorjanci“ Nedelja, 27.9. 18.00 pri Cingelcu na Trati Premiera dveh komedij v enem okviru „Smeh v zrcalcu“ (Vilhar-Veras) režija: Bogomir Veras; nastopa: Gledališka skupina SPD „Borovlje" SPD „Borovlje" Nedelja, 27.9. 14.00 v kulturnem domu na Radišah Srečanje bivših pregnancev ob 50-letnici izseljevanja ter redni občni zbor Zveze slovenskih izseljencev Zveza slovenskih izseljencev Sobota, 3.10. 20.00 pri Miklavžu v Bilčovsu Ples ob 80. obletnici društva Igra: ansambel „Slovenija" SPD „Bilka" i m v c CELOVEC - Evropska hiša - Nadvojvodinja Maria Anna in njen čas - (do 27.9. ) - Rudniški muzej - Kinkstraße 6, Kolumb ob Vrbskem jezeru (do 31.10. ) Deželni muzej - Trinkwasser (Pitna voda). Razstava muzeja za naravoslovje iz Miinstra (do 30. 9.) Deželna galerija - Risba, II. Grand Prix Alpe-Adria (10.9. do 4.10.) Galerija v mestni hiši - Classical american graffiti writers and high graffiti artists (do 31.10) Hiša umetnikov - Thomas Zaunschirm: Drau Grau Schön, Kolumb prekriža koroško meglo - Mestna hiša, mala galerija - Roman Veras, Ljubljana (vernisaža 17. 9. ob 17. uri) VELIKOVEC - Galerija v stolpu - Hiroshi Daikotu, slike, skulpture, objekti (do 18. 9.) TINJE - Galerija Tinje - razstava grafik Lucijana Bratuša (do 24. 9.) ŽELEZNA KAPLA - Peršmanov muzej - vsak dan od 8. do 18. ure, razen ob ponedeljkih BOROVLJE - Puškarski muzej - (do 26. oktobra) r O P 5 / K O L O <7 P 4 D A 0 T / T A A/ p K A AJ V E 0 A S O «4 P A r 0 A P A N V E Mi / P A 0 B P N o S T P E L o I/ O P 0 0 r * A A/ S 0 P A N Razstavljena križanka Spodnji lik razrežite po vodoravnih vrsticah in jih razporedite v zgornji lik tako, da boste dobili v navpičnih vrsticah pet sedemčrkovnih, eno šestčr-kovno, eno petčrkovno, eno štiričr-kovno tri tričrkovne in dve dvočrkovni besedi. Preden pa sežete po Škarjah, skušajte križanko sestaviti s prepisovanjem vrstic v zgornji lik. sestavil Jože Petelin SLOVENSKI VESTNIK Nadstrankarski časopis koroških Slovencev Urednistvo/Redaktion: Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Kla-genfurt, Avstrija, Telefon 0463/514300-30 do 34, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071. Usmerjenost lista/Blattlinie: seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu. Glavni urednik/Chefredakteur: Ivan P. Lukan Izdajatelj in založnik/Herausgeber und Verleger: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Tarviser Straße 16,9020 Celovec/-Klagenfurt, telefon 0463/514300, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071. Tisk/Druck: Založniška in tiskarska družba z o.j. Drava, Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/50566, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071. Oglasi/Anzeigen: Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/514300-30 do 34 in 40, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071. Vpisovanje v glasbeno šolo Glasbena šola na Koroškem vpisuje učence za šolsko leto 1992/93 za naslednje instrumente in solopetje (kandidati bodo opravili preizkus muzi-kalnosti): klavir, orgle, pihala (kljunasta in prečna flavta, klarinet, saksofon), trobila (trobenta, rog, pozavna, bariton, tuba), kitara, violina, violončelo, klavirska in diatonična harmonika, citre, solopetje, tolkala in zborovodska šola. Vpisovali bomo po naslednjem razporedu: Sreda, 16. septembra 1992 Celovec - 10.00 Mohorjeva ljudska šola, 12.00 Modestov dom, 13.30 Mladinski dom; Škofiče - 15.00 društvena soba nad Posojilnico; Šentjakob -16.00 društvena soba nad Posojilnico; Bilčovs - 17.00 društvena soba nad Posojilnico; Sveče -17.45 pri Goršetu (za Sveče in Šentjanž); Borovlje - 17.00 pri Bundru; Sele -17.45 farni dom; Slovenji Plaj-berk -18.30 ljudska šola. Četrtek, 17. septembra 1992 Pliberk - 13.00 Posojilnica (tudi za Vogrče, Božji grob in Zvabek), Šmihel - 13.45 farni dom; Globasnica - 14.30 ljudska šola; Dobrla vas - 15.30 društvena soba SPD “Srce“; Šentprimož - 16.30 kulturni dom, Žitara vas - 17.30 ljudska šola. Spremembe pri „Nedelji“ Po skoraj enoletni odsotnosti se je pred nekaj dnevi na čelo slovenskega cerkvenega tednika „Nedelja“ vrnil glavni urednik Hanzi Tomažič. Z začetkom novega šolskega leta pa je uredništvo cerkvenega lista zapustila urednica mag. Marija Perne, ki bo kot profesorica poučevala na Višji šoli za gospodarske poklice v Šempetru pri Šentjakobu. Kolegici Perne želimo vse najboljše v novem poklicu, kolegu Tomažiču pa mnogo uspeha v „starem“ ter na dobro sodelovanje! Apropos časnikarji: svoj 40. rojstni dan je praznoval glavni urednik nt mag. Janko Kul-mesch. Tudi njemu iskrene čestitke. Srečanje bivših pregnancev ob 50-letnici izseljevanja Zveza slovenskih izseljencev obvešča, da bo imela v nedeljo, 27. septembra 1992 s pričetkom ob 14. uri v kulturnem domu na Radišah svoj redni občni zbor, ki bo, kakor v minulih letih, povezan z družabnim srečanjem bivših pregnancev. Našo prireditev bodo s svojim nastopom popestrili domači prosvetaši. Letos je minilo 50 let od nasilnega pregona koroških Slovencev. Zato se bomo tokrat spet zbrali v kraju, v katerega neposredni soseščini je bilo takrat žrelsko taborišče - prva postaja na križevem potu slovenskih izseljencev. Nekdanji pregnanci z družinami in prijatelji prisrčno vabljeni na Radiše, kjer se bomo skupno spominjali dogodkov pred petdesetimi leti! Zveza slovenskih izseljencev Rešitev prejšnje križanke O A b V/ P/ P/ K P 4 v E P/ P A N A P /A/ e K O L O 4 s O & O r 4 / M E A/ ( K s E S E K P/ E' JL ( Č A fr Sreda, 16.9. Glasbena sreda. Večerna 21.05-22.00 Literatura in glasba iz Prekmurja četrtek, 17.9. Rož - Podjuna - Zilja Petek, 18.9. Zvočno pismo Sobota, 19.9. Od pesmi do pesmi - od srca do srca Nedelja, 20.9. 6.30 -7.00 Dobro jutro na Koroškem - duhovna misel (žpk. Mirko Rakovnik) 18.10 -18.30 Dogodki in odmevi Ponedeljek, 21. 9. Ruska vesoljska tehnika - Alexej Kadulin iz Kaliningrada, eden glavnih odgovornih za pripravo poletov v vesolje, na obisku na Koroškem Torek, 22.9. Partnerski magazin SLOVENSKI VESTNIK Nova Gora: prva dvojezična tabla na Gradiščanskem! V kraju Nova Gora so preteklo soboto člani Hrvaškega akademskega kluba (HAK) postavili prvi dvojezični krajevni napis. Ob postavitvi je prišlo do manjših protestov krajevne organizacije svobodnjaške stranke, ki je članom HAK zagrozila, da bo to povedala Haiderju, da bi le-ta poskrbel za red. Postavitve prve dvojezične table, ki so jo neznanci - kot pred 20 leti na Koroškem - ponoči premazali (slika spodaj), sta se udeležili tudi obe državni poslanki ZAL Terezija Stojsič in Marijana Grandič. Neuberg im Burgenland Slovenski vestnik čestita! Gospe Mariji Wassner iz Trnja pri Kapli ob Dravi; gospe Mili Piskernik iz Sel za god; gospodu župniku Mateju Nageletu iz Šentpetra za osebni prazni; gospodu Franciju Mejovšku z Bistrice za osebni praznik; gospe Mili Kavčič iz Šentjakoba za osebni praznik; Lidiji Krek in Marku Bav-dežu vso srečo na skupni poti; gospe Mariji Kapun iz Konovec za 80. rojstni dan; Rupiju Wrulichu z Radiš za 60. rojstni dan; gospe Milki Broman iz Smarjete nad Pliberkom za rojstni dan in god; gospe Mici Anderwald iz Suhe pri Škofičah za 80. rojstni dan; Aloiziji in Francu Trapu za srebrno poroko; gospe Mili Lamprecht iz Podgore pri Globasnici za rojstni dan in god; gospe Barbari Hirm iz Apač za rojstni dan; gospe Mariji Schmautzer iz Strpne vasi za 70.rojstni dan; gospodu Mihiju Sadolšku iz Lobnika za 80. rojstni dan; gospe Kati Stich iz Kotmare vasi za 50. rojstni dan; gospodu Francu Kelihu iz Sel za 60. rojstni dan; gospe Justi Sadnikar iz Nagelč za rojstni dan; gospe Frančiški Skrutl iz Nagelč za rojstni dan; gospodu Matiji Hribernigu iz Gluhega lesa za rojstni dan; gospodu Jožefu Erschenu iz Lovank za rojstni dan; gospodu Michaelu Zundru iz Kokij za rojstni dan; gospodu Milanu Kežarju iz Horc pri Šentvidu za rojstni dan; gospodu Hanzeju Kežarju iz Horc za rojstni dan; gospodu Miru Polzerju za rojstni dan; gospe Ani Urban iz Gorič za rojstni dan; gospe Milici Hobel iz Nagelč za rojstni dan; Regini in Francu-Jožefu Smrtniku iz Kort vso srečo na skupni življenjski poti; gospe Mariji Ambrož iz Strpne vasi za osebni praznik; gospodu Francu Wrolichu iz Podgorij za osebni praznik; gospe Rozaliji Smrekar iz Apač za 94. rojstni dan; gospe Rozaliji Kumer iz Lepene za 80. rojstni dan; gospe Mili Lamprecht iz Podgore pri Globasnici za rojstni dan; gospe Angeli Mak iz Psinje vasi za 70. rojstni dan; gospodu Francu Vejniku iz Remšenika za 80. rojstni dan; gospe Mariji Brumnik z Obirskega za rojstni dan in god. Strah pred dvojezičnostjo... Nov gasilski dom požarne brambe v Velinji vasi, ki so ga preteklo nedeljo slavnostno odprli, je lep, ima pa nepotreben madež: manjka dvojezični napis! Da ga ni, za to so očitno poskrbeli „najvišji“ v požarni brambi, saj so tudi vabilo na slavnostno otvoritev novega gasilskega doma v dvojezični vasi napisali samo v enem jeziku, v nemščini. Občina Bilčovs je z dodatnim dvojezičnim obvestilom sicer še nekoliko popravila slabo optiko, dejstvo pa ostane, da novi gasilski dom krasi samo sv. Florijan, ki pa je - ob taki ozkosti - ostal brez besed! srna: Franc RuUtz X. Pohod po poteh Zupanca, Gašperja in Johana-Lenarta Že 10 let prireja SPD „Zarja“ (letos skupaj s področnim odborom Zveze koroških partizanov v Železni Kapli) prireditev, kije • spomin na prednike, ki so v svojem času opravljali kulturno in narodnopolitično delo, • spomin na dejstvo, da je prav v Železni Kapli in okolici zažarela največja iskra upora, • da so tu številne hiše, ki so sodelovale in pomagale pri tem uporu, • da so ti kraji dali znatno število aktivistov, borcev in tudi žrtev, • spomin na Ivana Županca - Johana z Obirskega, ki je 1939 dezertiral iz nemške vojske, navezal prve stike z zelenimi kadrovci iz okolice Sel ter s prebivalstvom in ga štejemo z Jožefom Šorlijem k prvim aktivistom OF na Koroškem, • spomin na Karla Prušnika -Gašperja, ki je v Lobniku bil med prvimi ustanovitelji odbora OF in se priključil 1. koroški četi, ustanovljeni na področju Pece v namene oboroženega upora, • spomin na Franca Pasterka-Lenarta, ki se je kot komandant 1. koroškega bataljona izkazal ob napadu na Mežico, bil pri tem ranjen in umrl, • spomin na vse pomorjene pri Peršmanu, • spomin na Hojnikove in na mnoge druge. Tudi letos smo se zgodaj zjutraj zbrali pri Wölfelnu (na domu Gašperja), kjer nas je pozdravil predsednik „Zarje“ mag. Blajs. Krenili smo mimo zgornjega in spodnjega Tavč-mana (doma Lenarta), počivali in uživali pri Sabodinu, klepetali pri Peruču, čestitali pri Mikeju Zali in Mihu k zlati poroki, pokramljali s Tonijem in pri Ježepu, se krepčali pri Brezniku, hiteli do Veglna in končno do Brečka, kjer smo si nabrali zadnjih moči za prestop na lepensko stran. Povsod so nas že pričakovali in nam stregli s pijačo in jedjo, da je bilo kar preveč. Vsem vobenškim hišam velja tudi na tem mestu najlepša zahvala pohodnikov. Med potjo so se nam pridruževali za del poti do Peršmana, ponekod smo zapeli, ponekod pa obujali spomine. Pohod je bil tudi lepa priložnost, da društveniki in drugi vsaj enkrat v letu obiščemo domačije sončnega Lobnika in tako ohranimo nekoliko pristnejši stik z domačini, dal je pohodnikom priložnost, da se pogovorimo in pomenimo o kakšni skupni ali tudi osebni zadevi. Nekaterim je bil tudi še športna oz. telesna preizkušnja, nekaterim pa je bil enostavno čudovit sprehod po čudoviti naravi. Omeniti je še treba, da organizatorji niti v preteklih letih niti letos niso organizirali masovnih pohodnih akcij, da pa je udeležba vedno zelo zadovoljiva (letos večja kot kdajkoli, saj smo našteli skoraj 70 pohodnikov) vzdušje pa toliko prijetnejše. Zaključili smo pri Peršmanu, kjer so nas pričakali še nekateri „motorizirana“ in kjer nas je pozdravil tudi predsednik ZKP Janez Wutte-Luc. Miha Traunik mrtvo oznanilo 4.10 ob 20. uri v Kulturnem domu Šentpri rirnozu Politično delo z mladino V Drobovljah ob Baškem jezeru je Politična akademija (PUAK) priredila seminar z mladino in z očitno željo, da bi navdušili in pridobili mlade za politično delo. Ta namen je seveda hvalevreden, posebno še, ker je opaziti povsod, ne samo med koroškimi Slovenci, vedno večjo abstinenco ljudi od družbenega delovanja, da ne rečem celo letargijo. Priredili so tudi diskusijski večer in povabili nanj dr. Apovnika za NSKS, Tomaža Ogrisa za Delovno skupnost pri socialistih, Andreja Wakouniga za Enotno listo in Sonjo Wakounig za ZSO. Mnenja so se kresala predvsem ob stališčih za ali proti Pernthalerjevemu modelu. Medtem ko sta dr. Apovnik in Andrej Wakounig zagovarjala in hvalila način predlaganih volitev za “avtonomno“ (?) zastopstvo koroških Slovencev, sta Tomaž Ogris in Sonja Wakounig naštela pomanjkljivosti oziroma nedopustnost predlagane priznavalne prisile. Mladinci so ugotovili, da sta obe osrednji organizaciji za mladino dokaj neatraktivni, vendar pa ni bilo jasnih sklepov, na kakšen način bi ji delo v organizacijah odgovarjalo. Glavni povzetek večera bi lahko bil: razpravljamo o novi posodi, nihče pa ne zna jasno formulirati, kaj naj bi novega vanjo dali. SLOVENSKI VESTNIK - ŠPORT SLOVENSKI VESTNIK - ŠPORT SAK izpadel iz pokalnega tekmovanja! Resna kriza ali le spodrsljaj? Je Slovenski atletski klub po sijajnem startu v novo nogometno sezono zašel v resnejšo krizo? To se sprašujejo pristaši SAK po sobotnem nepričakovanem porazu slovenskih nogometašev v drugem kolu tekmovanja za avstrijski nogometni pokal. SAK je tekmo proti zadnjemu v zgornjeavstrijski deželni ligi zasluženo izgubil z 0:1 in tako izpadel iz nadaljnjega tekmovanja! Porazu in s tem zamujenemu podvigu v tretje kolo, kjer bi čakal atraktiven nasprotnik, ki bi tudi napolnil klubsko blagajno, je botrovalo več faktorjev. Moštvo je bilo po slabi tekmi proti ATSV Wolfsberg očitno potrebno samozavesti, na slabo tekmo v Zgornji Avstriji pa je brez dvoma tudi vplivala nerazumljiva postava, ki je nasprotniku omogočila, da prevzame pobudo, namesto da bi Alpska liga Hokejska sezona na ledu je že v polnem teku! Pretekli petek se je začelo tekmovanje v Alpski ligi, v kateri letos s Koroške sodelujeta KAC in VSV, Slovenijo pa zastopa HC Jesenice, ki je prvo tekmo z Belja-čani izgubil s 3:5, medtem ko so Celovčani premagali Fiemme s 6:3. V nedeljo pa je VSV presenetljivo izgubil proti Innsbrucku z 2:3! P. Wrolich v oldični formi! Mladi Peter Wrolich (slika) je nekaj dni pred začetkom svetovnega prvenstva v kolesarjenju v Grčiji v odlični formi: prvi etapi kolesarski dirke po Švici za juniorje je osvojil odlično peto mesto, v gorskem plasmanu pa je celo prvi! jo imel tehnično veliko boljši SAK. Defenzivna igra se je v 80. minuti maščevala, ko so domačini izkoristili svojo drugo priložnost in zadeli v črno. Za SAK pa je zadetek hkrati pomenil poraz in svarilo, da se je treba sedaj s polno koncentracijo posvetiti koroškemu prvenstvu. Prednost štirih točk je hitro zapravljena! Ivan Lukan napadalec. NOGOMETNO OGLEDALO AVSTRIJSKI POKAL (2. kolo) St. Magdalena - SAK 1:0 (0:0) St. Magdalena (pri Linzu), 700 gledalcev; postava SAK: Preschern; Savič; L. Sadjak, F. Sadjak, Pappler; Galo, dr. Ramšak, (80. Lip-pusch), Blajs, Gross, Hober, Urschitz. Ostali rezultati koroških klubov v 2. kolu pokalnega tekmovanja: Braunau - Spittal 2:1 (0:0), Austria Celovec - Ried 1:2 (1:0), Pliberk - LUV Gradec 1:2 (1:1), ATSV Wolfsberg -FC Stahl Linz 0:7 (0:3). KOROŠKA LIGA Rezultati (nepololnega) 8. kola: Breže -Matrei 1:1 (1:0), Vernberk - Wietersdorf 3:0 (1:0), Trg - VSV/Beljak 0:1 (0:1), Šentvid -Mölltal 1:0(0:0). Tekma SAK-Treibach seje včeraj zvečer igrala šele po uredniškem zaključku. SPODNJA LIGA-VZHOD ATUS Borovoje - Železna Kapla 4:1 (0:0) Borovlje, 200gledalcev, sodnik Avar (dober); postava Železne Kaple: Varh; Baloh, Köck, Ošina, Kuchar, Reinwald, Grubelnig, Pra-schnig, Lackner (70. Kukoviča), Ramšak, Jenschatz. Gol za Železno Kaplo: Reinwald (79. 11-metrovka), za Borovlje: Spendier, Štruger (2), Pristovnik. St. Michael/L. - Bilčovs 0:0 St. Michael, 600 gledalcev, sodnik A. Krap-pinger (dober); postava Bilčovsa: Slapnig; Rajnovič, Parti, Schlemitz, Durnik Weich-both; Hobel (60. Paulitsch), Kueß, Schaunig, Fischer, Quantschnig. Ostali rezultati: Klopinj - Vetrinj 1:1 (0:1), ASK Celovec - Mostič 4:0 (2:0), Zitara vas -Žrelec 1:0 (1:0), Pokrče - Šentandraž 4:1 (1:0), Bad St. Leonhard-Trnja vas 1:3 (0:1). 1. RAZRED D Šmihel nad Pliberkom - Dobrla vas 1:3 (1:1) Gol za Šmihel: Klančnik; za Dobrlo vas: Velik, Kupivec, Appe. Tudi Urschitz se v St. Magdalena ni izkazal kot St. Stefan/L. - DSG Sele 2:2 (1:0) postava Selanov: E. Oraže; Čertov, Kreutz, Božič, A. Mak, D. Oraže, Radosavljevič, Z. Oraže, Gregorič (70. Jug), Travnik, M. Oraže. Gola za Sele: Radosavljevič, Travnik. Šmarjeta - Globasnica 0:0 Ostali rezultati: Frantschach - Šentpavel/L. 1:1 (1:0), Eitweg - Galicija 2:0 (0:0), Labot -Grebinj 1:6 (1:0), Ruda-Metlova 2:2 (1:0). Strelec tedna Camil Brzdanovič je s svojim sedmim golom Klopinju zagotovil dragoceno točki v Vetrinju. Koroška liga 1. SAK 2. VSV 3. ATSV/Wolfsb. 4. Trg 5. Treibach 6. Wietersdorf 7. WAC 8. Raika Blei. 9. Matrei 10. Vernberk 11. Breže 12. Lienz 13. Celovec 14. Velikovec 15. Šentvid 16. Mölltal 8 1 0 17: 3 13 2 10:10 10 2 15: 6 9 3 11: 7 0 9: 5 14:15 9: 6 9: 7 8: 8 11:14 11:12 10:12 5: 7 4 11:16 5 4:11 5 8:22 Spodnja liga-vzhod 1. ATUS Borovlje 7 2. Klopinj 7 K 3. ASI 4. Pokrče 5. Bilčovs 6. Vetrinj 7. Mostič 8. ASV 9. Žrelec 10. Žitara vas 11. Šmihel 12. Šentandraž 13. Železna Kapla 14. St. Leonhard 0 16: 7 11 0 10: 5 10 1 2 10: 6 9 2 11: 7 8 4 1 6: 5 8 5 1 7: 8 1 3 11:14 3 1 3 11:15 2 2 3 7: 7 2 2 3 7: 7 0 6 1 4: 5 2 1 4 8:11 1 3 3 10:15 0 0 6 5:15 1. razred D 1. Žrelec 2. Griffen 3. Ruda 4. šmarjeta 5. šentpavel 6. Globasnica 7. Eitweg 8. Metlova 9. Šentštefan 10. Sele 11. Galicija 12. Šmihel 13. Frantschach 14. Labot 2 1 1 0 26: 9 13 2 1 18:17 10 3 1 13: 7 9 2 2 6:4 8 2 2 16:16 8 4 1 7: 7 8 1 3 11: 8 3 2 15:14 2 3 15:16 2 3 10:11 4 11:13 4 15:20 4 9:15 7 6:21 Lista strelcev 6 golov: Gross (S AK); 5 golov: Kunčič (Vernberk), Rupp (WAC); 4 goli: Lippusch (SAK), Smrtnik (Pliberk), E. Pirker (Trg), Koschier (Treibach), Modre (Velikovec), Nuart, Safran (oba Wietersdorf), Eberhard (ATSV Wolfsberg). Fisher-Genij, ki se vrača! Pred osmimi leti je šahovski publicist Dimitrij Bjelica iz Sarajeva napisal dve knjigi z naslovom „Robert Fisher -Genij, ki se ne vrača“. Obe knjigi avtorja dolgoletnega prijatelja R. Fisherja sta pritegnili pozornost ljubiteljev šaha in čudežnega dečka iz Broklyna, saj sta podrobno opisali šahovsko življenje in rezultate 11. svetovnega šahovskega prvaka Roberta Fisherja. Ta naslov je osvojil avgusta 1972, ko jev Reikjaviku (Island) prepričljivo premagal takratnega prvaka Borisa Spaskega z rezultatom 12,5:8,5. Kot svetovni prvak je muhasti Fisher želel v svetovni šahovski organizaciji FIDE postaviti nove pro-pozicije v dvobojih za najvišji šahovski prestol. Vendar v tem ni uspel in tako je Fisher zapustil šahovsko areno, brez borbe izgubil naslov prvaka - ni odigral dvoboja z izzivalcem Karpovom - in tako je šahovski svet izgubil izjemnega šahovskega velikana. Toda sredi letošnjega vročega poletja je prišla v javnost novica, da se bo na Svetem Štefanu - letoviškem mestu v Črni gori -pod pokroviteljstvom jugoslovanskega poslovneža J. Vasiljeviča odigral prijateljski šahovski dvoboj Fisher-Spaski. Dvoboj na 10 zmag ima v nagradnem skladu kar 5 milijonov dolarjev, kar je za oba šahista zares privlačna vsota. Ne glede na to, da velemojstra kršita embrago varnostnega sveta OZN, ki prepoveduje vse vrste tekmovanj na tleh nekdanje YU, je dvoboj deležen velike medijske pozornosti. Svetovni prvak Kasparov, ki budno spremlja partije dvoboja, ni navdušen nad kvaliteto igre in publiciteto, ki je posvečena temu enkratnemu šahovskemu dogodku. Za ljubitelje šaha je bolj zanimiva ustvarjalna moč R. Fisherja, ki se po 20 letih vrača k šahu. Dokaz njegove prednosti ob plesu figur na črno-belih poljih je bila že prva partija dvoboja, ki je imela zanimiv potek. FISHER-SPASKY(1. partija dvoboja Sv. Štefan, 03.09.1992) Španska otvoritev l.e4 e5 2.SI3 Sc6 3.Lb5 a6 4.La4 Sf6 5.0-0 Le7 6.Tel b5 7.Lb3 d6 8.c3 0-0 9.h3 Sb8 Po znanih po-tzah španske otvoritve se je Spasky odločil za Breyerjeve nadaljevanje. Črni izgubi dve potezi, da pripelje svojega skakača na elastično polje d7, od koder brani kmeta na e5. Poleg tega odpre tudi diagonalo a8 - hi in še omogoči premestitev figur Te8, Lf8. Vse to s ciljem pritiska na središče. 10.d4 Sbd7 ll.Sbd2 Lb7 I2.Lc2 Te8 13. SR Lf8 14.Sg3g615.Lg5h6I6.Ld2 Lg7 V 3. partiji dvoboja se je Spasky odločil za razplet v središču in izenačil: 16..-.ed4 17.cd4 c5 18.Lf4 cd4 19.Sd4: Se5 20.b3 d5 21.Dd2 de4 22.Se4: Sd5 23.Lg3 Tc8 24.te2 f5 25.Le5: Te5 26.Sg3 Te2: 27.Sge2 Sb4 28.Tdl Sc2: 29.Sc2: Dd2: 30.Td2: Tc7 in partija se je po nekaj potezah končala z remijem. 17.a4 c5 18.d5 Blokada središča je v prid belemu, ki pripravlja prodor po a liniji. 18...c4 19.b4 Sh7 20.Le3 h5 21.Dd2 Tf8 22.Ta3! Trdnjava pripravlja prostor še ostalini figuram za akcijo na a linijo 22..Sdf6. 23.Teal Dd7 24.Tla2 Tfc8 25.Del Lf8 26.Dal De8 27.SA Le7 28. Sld2 Kg7 29.Sbl! Ena od potez, ki karakterizira Fisherjev slog igre. Po menjavah na polju b5 in na a8 bi beli skakač po Sa3 napadel nemočnega kmeta na polju b5, zato se je Spasky odločil za žrtev skakača za dva kmeta. 29...Se4:?! Tako šele po 29. potezah prve figure zapuščajo šahovnico. (Glej diasgram!). f g h 30.Le4: f5 31.Lc2 Ld5: 32.ab5 ab5 33.Ta7 Trdnjave belega so po odprti a liniji vdrle v črni tabor in prednost belega se še stopnjuje. 33...Kf6 34.Sbd2 ta7: 35.Ta7: Ta8 36.g4! Po prodoru na daminem krilu, seje Fisher odločil za sunek na kraljevem krilu, da bi razkril vse slabosti črne pozicije. 36...hg4. 37. hg4 Ta7: Na 37...fg4 bi sledilo 38.Sh4 in beli odpre belo diagonalo bl-h7. 38. Da7:f4 39.Lf4:! Fischer vrača figure in slabi položaj črnega kralja, ki se je znašel v matni mreži belih figur. 39...ef4 40.Sh4 L17 4I.Dd4+ Ke6 42.Sf5! Lf8 43.Df4: Kd7 44.Sd4 Sedaj se pričenja ples belih skakačev in napad na oslabljene črne kmete, ki varujejo kralja. 44.. .Del+ 45.KI2 Ld5+ 46.Le4 Le4:+ 47.Se4: Tudi po izsiljenih zamenjavah se položaj črnega ni izboljšal. V končnici gospodarijo beli skakači ob pomoči aktivne dame. 47.. .Le7 48.Sb5: Sf8 49.Sbd6: Se6 50.De5 in Spasky seje vdal! Komentar Silvo Kovač P. S. Po osmih odigranih partijah dvoboja je rezultat 3:2 za Fisherja.