Podlistek. Osodepolna svatba. Mihael Drven, mož dvaintridesetih let, neoženjen, vojakom nikdar ne potrjen, pa tudi nikdar n? kaznovan, bil je v- Dolini, mestecu na deželi, • cvetličar. Nekega dne je dobil iz glavnega mesta pismo, ki ga je vabilo na ženitovanje, in sicer iz tega le vzroka. Mihael je imel v glavnem mestu brata, ki se je tudi pisal za Drvena in je mislil v kratkem v zakon stopiti. Srečna nevesta je stanovala v Beljah, inestecn s par tisoč bivalci. Takaj je imela biti tudi poroka, v tem mestecu je imela izročiti srečna nevesta ljubljenemu izvoljenca svoje zlata srce in pridno roko. — Miha Drven še ni bil nikdar v Beljah. Vpraša torej Bvojega znanca in prijatelja lekarnarja Bregarja, ki jo bil ondi znan, kateri je prvi beljški hotel. Pomel si je prijatelj roke, ponosljal ter smebljajc se priporočil Mihaelu Drvenu hotel npri zlatem volku". Zložil je gospod Drven lepo svojo drrio obleko v majhea kovčeg, dan pred poroko pa se je odpeljal na ženitovanje. Na vačer istega dne je bil že na kolodvoru v Beljah. Hitro sede v kočijo, stoječo pred kolodvorom, ter ukaže pognati v hotel k rzlatemn volku". Pa kako je ostrmel, ko se ni vozil niti par minut, zakaj gostoljubna zver je imela svoje bivališče prav blizu kolodvora. Drven je na tihem rentačil, čtjmu je bilo treba uajeti za-ti pot voz. vše bolj pa je bil osupnjen, ko si je ogledoval hišo npri z'atem volku", ki je bila bolj podobna zavetišču za voznike najraznejših vrst, kakor hoklu. V tej slutnji je bil še bolj potrjen, ko mu je neki Štofau, ki je zastopal v svoji osebi natakarja, vratarja in domačeg-i hlapca. odkazal za stanovanje slabo opravljcno sobo v prvem nadstropju, jedino v celi hiši. Miha Drven je zmajeval z glavo ter v svojp no- voljo počasi uvideval, kako ga je speljal na led nagajivi prijatelj. Pa kaj si je mogel Drven, saj mu je Bregar prav odgovoril na vprašanje, kateri je rprvi" hotel v Beljah. Bližje kolodvora drugega ni bilo. Sedaj se je raoral ndati tudi ^zlatemn volkn". Pokrepčal se je v naglici nekoliko, nato se pa napotil, da si ogleda v večerni razsvetljavi krasoto beljškega mesta, kamor je prišel na svatbo. Kakih deset minut kasneje začuje vrli čnvaj Štefan gori v sobi gospoda Drvena nekov ropot. nE", misli pazni sluga, nnaš goat je ravnokar odšel, to je vendar čndao. Moram poglcdati, kaj je!" Radovedno se splazi po stopnicah v preo nadstropje ter pogleda pri ključavnici v sobo. Iq glej! čisto neznan mož stoji pri kovčega gospoda Drvena in kaj naglo brska po kovčegn. Ostrmei je skrbni Štefan, a le za trenutek, nato pa se spravil precej na delo. Zagromel je proti dvorišču: »Tatje, tatje, pamagajte !u nato pa bliskoma skočil v Drvanovo sobo, zgrabil ptnjcga vsiljenca s svojimi žuljavimi rokami in ga ne prerahlo položil na tla. V tem je pritekio vse osobje hotelsko, namreč debeli krčmar in prav tako rcjena kuharica. BPustite me vendar, ali se vam meša, kaj vendar hočete?" stoka nupadenec. BPoglejte, oče", kliče štefaa, Bta le je iskal po kov čegu našega gosta, to je slepsr, take-le poznam dobro!" BIn vi ste tepec", sili se vpiti na tleh ležeči, nsaj sem vendar jaz vaš gost, ali me ne poznate?" ,,No, le ne scgajte predalež", zavrača ga ljubeznjivi hlapec. nNaš gost ja imel goste lase, po vaši goli glavi pa jih ni kaj prida posajenih." Zastnejal se je Štefan, pritegaila sta mu gospodar in kuharica, plešeo pa zavpije ves obupan: rPa za božjo volj ', poglojte vendar na mizo, saj je tam moja lasulja!" Kar odnesio je Stefana pri teh besedah od uboge žrtve, in prav tako naglo je bil nesrečni cvetličar na nogah, ter si del naglo na glavo pokrivalo, po katerem ga je poznala Ijnbeznjivo gostoljubna družina. Zopet je bil znani gospod Mihael Drren. Za blagor prenočnjočih ptujce? prcskrbni Stefan jo je med tem v spremstvu rejene kuharice naglo potegnil iz sobe, krčmar pa stopi bliže nedolžni žrtvi ter jo prosi, naj hotelu odpusti neljubo zmoto. Mihael Drven, dobra dnša kakor je bil, pobotal se je precej. Pripovedoval je skesahemu krčmarju, da je bil re3 odšel od doma, a se kmaln domislil, da je potabil žepno ruto, zato se takoj vrnil. Na temnih stopnicah pa je zadel z glavo ob neki tram, da mu je lasnlja zdrknila z glave. Treba jo je bilo zopet pogladiti in popraviti. V trenntku pa, ko se je sklonil, da bi poiskal glavnik, bil je nepričakovano napaden. Debeli posestnik Bzlatega volka" je soSutno stisnil gospodu Drvenu roko ter odšel, še med vrati odpuščanja proseč. Gospod Mihael se ni hotcl podajati v nove nevarnosti, zato se ni napravil oni večer več v raesto. Bil je že dosti zdelan. zato se je ozrl po postelji. Našel jo je brez truda# iu v kratkem se je že zibal v skdkih sanjah. Drugi dan popoldue je bil Miha Drven na svatovščini. Dokončana je že bila slovesnost, pri kateri so ljubljenega brata za vedno vkovali v sladke spone /akonske, sedaj so se le razveseljcvali. Cvetličarja pa so napolDJevala kaj mešana čustva, da si je bilo vso veselo. Kako bi sc pa nbogi Drven raogel prav iz srca veseliti, ko je bil vedno za lasuljo v skrbeh! Kar najprevidneje je premikal glavo, da bi tbu ne zdrknila. In sedaj i?e to, ta mlada, lepa gospica na njegovi strani! Le dve uri sta sedela vkup, in gospod Drven zagledal se je v lspo stvarico, zapeljan po njenem tako lepo donočem imenu. Pa to bi ne bilo še nifi hudega, toda go-?pica Barbika Rimuta, ki se je morda nekje vinje šolala, nadlegovala je svojega soueda neprenehoma e tatc čudnimi ypra^anji, da je prišel ta iz jedno zadrege v drogo. Kako sodi o Karola Velikem, ali knj gori za veliko Mesijado, je-li res misli, da bi bila kvadratnra kroga nemogoča. Vroče je prihajalo gospodu Drvenu pri teh vprašanjih, na tihem je že zdihoval, da je tako neveden, včasih rekel: da, vdasih: ne, včasih pa prav skrivnostno zganil z rameni. A Jjnbeznjiva gospica ni mirovala. nGospod Drven, tako ste očeni, veliko učenejši kakor drugi možje in tudi ljnbeznjivejši. Cicero je znal tudi tako draže9tno — lepo govoriti. Ali bi ne napravili na navzoče gospe in gospice napitnice?" Zasvetilo se je v Drvenovi glavi. Da, to stori. Vedel je, da zna dobro govoriti, tudi nepripravljen. In tako lepa prilika se mu ponnja dokazati svoji tako Ijnbki kakor nčeni sosedi, da res ni popolnoma prazen. Vstane. ^krivnostna tišina vlada v sobi. V tem nsodnem trenntkn odpre nekdo na drngi strani mize steklenico s šampanjcem. Počilo je, nekaj završalo, in zamašek je gospoda Drvena tako nesrečno zadel, da je odletela daleč po sobani lasulja, katera je bila omajacji v svojem tcmclju že prejšnji dan in katero je tako skrbno čnval ves čas, kakor bi bil slntil nesrečo. Gospod Mihael Drvcn je pokazal, da je plešast! On ahnil je na svoj stol, obnpanost mu je bila brati z obraza, gostje okoli mize pa so skrivali svoj smeh za belimi prti in vinskimi kupicami V tej zadregi nekdo reveža na lahko prime za rame. Nesrečnež se ozre, bila je Barbika Ramutova. Držala je nezvesto lasnljo v roki in govorila s tako lepim glaeom, da je odmeval v cvetlidarjevih ušesih kakor godba: ^Zakaj ste vendar tako kazili svoj obraz s to grdo stvarjo? Sedaj mi šele ugajate. Kako krasno visoko čelo vendar imate! Gothe je imel v svoji staroeti tudi —." V hipu je bil gospod Drven po koncu. Tako nekaj težkega se mu je odvalilo od srca! Vtaknil je lasuljo v žep in vesel vskliknil: ^Odslej bodem nosil le tako lase, kakor mi jih je nstvaril Bog. To pa storim zato, ker je vam, gospica, tako všeč!" Odslej ni bilo veselejših evatov, kakor sta bila Miha Drven in Barbika Ramuta. Gospica ga ni več izpraševala učenih stvarij, pozvedovala je le še, kako more človek že tako zgodaj izgubiti lase. Na tem poljn se je pa presrečni cvetličar že lažje gibal; razlagal je svoji Ijnbeznjivi sosedi, kako hude nasledke ima pogosto vročinska bolezen. Tako je prišel zanimivi pogovor v tek. Drugi dan dopoldne je odrinil gospod cvetličar Mihael Drven domov, toda seboj nekaj vzel, česar v Belje ni bil prinesel — zlato srce Barbike Ramntove. Na svatbi sta si prisegla večno zvestobo. Ko je prijatelj Bregar čestital svojemn plešastemu znancn, pristavil je: BPrav za prav sem jaz zaroke kriv. Ako bi ne bili najeli stanovanja npri zlatem volku", stala bi bila lasulja trdno na glavi, potem bi je tndi zamašek ne bil odnesel, in rse bi bilo prišlo dragače!" In Mihael Drven je prikimal.