Kje najti ambicioznost
Delegatl vseh treh zborov mestne skupščlne bodo konec meseca sprejemali predlog smernic o polltlkl Izvajanja družbenega plana Ljubljane za prlhodnfe leto. Če Izpustlmo dejatvo, da mestne smernice še niso usklajene z občlnskiml smernlcami, Jim lahko največ zamerimo zaradl dejatva, ker nlso narejene kot reaoluclja. V njlh namreč nlsmo opredellll polltlke In ukrepov, s katerlml naj bl dosegll zastavljenl načrt družbenega razvoja Ljubljane.
Na vseh nivojih že nekaj časa poslušamo, da bo prihodnje go-spodarsko leto izredno težko. Takšne napovedi pa ne bi smele že kar vnaprej porajati neambi-cioznega načrta razvoja, saj prav ljubljansko gospodarstvo s stag-nacijo pomeni stagnacijo celotne-ga slovenskega gospodarstva. Ljubljana bi morala svoj program
postaviti bolj ambiciozno, saj bi morali v tistih načelnih usmeri-tvah povečanje izvoza, višja stop-nja rasti družbenega proizvoda, smotrnejše zaposlovanje, racio-nalno izkoriščanje delovnega ča-sa in surovin, kar naj bi pomenilo stalno nalogo boja za večji doho-dek, najti prednosti mesta v te-snejši povezavi z znanjem, ki ga v ljubljanskih visokošolskih usta-novah res ne manjka- Prave poti, kako to lastno pamet spraviti v uporabno oblikp za združeno de-lo, pa zaenkrat še nismo našli, saj drugače v štirih letih uresničeva-nja sedanjega srednjeročnega na-črta razvoja na področju pre-strukturiranja ljubljanskega go-spodarstva ne bi beležili samo ta-ko majhnih sprememb. Verjetno se ta neambicioznost Ljubljane kaže tudi v dejstvu, da o prestruk-tuiranju sicer veliko govorimo, nihče do danes pa še ni povedal katere gospodarske veje v bodoče v ljubljanskem prostoru nimajo več prostora in predvsem, kakšno industrijo v Ljubljani potrebuje-mo na novo (gledano tudi skozi ekološki trenutek mesta).
To, da ni končana nobena večja investicija v industriji v Ljubljani v prihodnjem letu daje seveda pe-čat na vse kazalce razvoja v 1980. letu. Realni družbeni proizvod bomo letos v Ljubljani dvignili predvsem zaradi konjunkture, ki je vladala ria domačem tržišču praktično tri četrtine leta, za 6,5 odstotkov. Prihodnje Ieto (zaradi napovedanih težav) naj bi realni družbeni proizvod porastel le za 4 do največ 5 odstotkov. Če bi hote-li izpolniti načrt iz srednjeročne-ga obdobja, bi morali družbeni proizvod prihodnje leto, (zadnje
leto izpolnjevanja sedanjega sred-njeročnega obdobja) povečati za nekaj več kot 5,2 odstotka.
Nekaj podobnega se kaže tudi na področju količinskega obsega industrijske proizvodnje. Letos bomo dosegli povečanje za 7 od-stotkov, prihodnje leto pa le za 4,5 odstotkov, s tem, da bi ga morali povečati, če želimo izpolniti sred-njeročni plan za kar 7,5 odstot-kov. Kaj drugega ob vsakoletnem prekoračevanju zaposlenosti v družbenem sektorju in že kar bo-lezenski fluktuaciji v Ljubljani ni-ti ne moremo pričakovati. Ceprav   smo se lani dogovorili, da bomo na novo zaposlili le za 2 odstotka več delavcev, jih bomo za okoli 3,5 odstotka. Tako ni nič čudnega, da tudi v smemice za 1980. leto' pišemo, da bomo zaposlenost po-večali le za 2 odstotka, pri čemer naj bi teh 4000 na novo zaposlenih delavcev imelo zagotovljene vsaj minimalne življenjske pogoje. Če bi hoteli uresničiti stopnjo rasti zaposlovanja iz srednjeročnega plana, pa že letos ne bi smeli za-posliti nobenega novega delavca.
Posebne težave bo ljubljansko gospodarstvo v prihodnjem letu doživljalo na področju zunanjetr-govinske menjave. Ob dejstvu, da na zunanjem tržišču nismo kon-kurenčni zaradi cen (naša proi-zvodnja je zaradi umetnega dvi-govanja produktivnosti skozi no-vo zaposlovanje, zastarelosti osnovnih sredstev, ... draga), da je letošnja konjunktura na doma-čem tržišču podrla marsikatero izvozno povezavo, da posamezni proizvajalci nastopajo ločeno in ne v obliki kompletnega inženi-ringa (SMELT je tu svetla izjema), bi morali izvoz v prihodnjem letu povečati za 7 odstotkov oh> samo 2
odstotnem povečanju uvoza. Sa-tno na ta način lahko Ljubljana krije sedanjo negativno zunanje-trgovinsko bilanco. Seveda to po-meni, da bo združenemu delu »za-škripalo« predvsem na področju surovin, saj je Ijubljanska indu-strija vse preveč navezana na su-rovine in reprodukcijski material iz uvoza.
Silvo Matelič