LJUBLJANSKI ČASNIK.
M SO.
T petih 20. Miimorcn
18SO.
»Ljubljanski časnik" izhaja vsak teden dvakrat, in sicer vtorik in petik. Predplačuje se za celo leto pri založniku Jožefu Blatniku li gold., za pol leta 3 gold., za četert leta 1 gold. 30 kraje. Za polletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odcajta še 15 kraje. Celoletno plačilo za pošiljanje po cesarski pošti znese 7 gold., za pol leta 3 gold. 30 kraje., za četert leta 1 gold. 45 kraje. — Vsaka cesarska pošta prejme naročilo in denar, in ako se na pismo zapiše, de so naročivni denarji (Pranumera-tionsgelder) v njem, ni treba nič poštnine plačati.
Vradne naznanila.
Dvorno žalovanje se bo po Nj. Veličastvu, kralju lijudoviku Filipu, po n. v. zaukaza od pondeljka, 16. Kimovca 1850 skozi dvanajst dni s sledečimi premenami obhajalo.
Pervih šest dni, t. j. od 16. noter do 21. kimovca nosijo naj višje in višje gospe, potem gospe černe sviljaste oblačila, s černim obglavjem in garniturami, potem s černim kin-čem.
Poslednjih šest dni, t. j. od 22. noter do 27. kimovca nosijo imenovane oblačila s obglavjem in garniturami iz špic ali blond in s pravim kinčem. ,
14. Kimovca 1850 je bil izdan in razposlan XX. del deželniga zakonika in vladniga lista za krajnske kronovino , ki zapopade:
Naznanjenje zapopada postav in ukazov v delih CVII—CXI občniga deržavniga zakonika in vladniga lista. — Razpis c. k. deželniga poglavarstva Krajnske kronovinc od 18. vel Travna 1850. Začasno uravnavo naloge iz-troškov za zdravstvo v Krajnski kronovini. — Razglas c. k. krajnskiga poglavarstva od 16 vel. Serpana 1850. Razjasnjenjc krivih misel zastran kontrole kupčijskiga blaga naprevožnji in v obertniških in prodajavnih hramih. — Razglas c. k. krajnskiga poglavarstva od 16 vel. Serpana 1850. Določenje konkurenčniga obkraja za priskerbljenje iztroškov za vkvar-tirovanje 11. c. k. žandarmerijskiga regimenta kteri županije zadenejo.
Danes 19. t. m. je XXI. del deželniga zakonika in vladniga lista izdan in razposlan bil, ki zapopade pod št. 406. Razpis c. k. krajnskiga poglavarstva, s kterim se razglasi mi-nisterski ukaz od 10. t. m. zastran naprave imenikov porotnikov za c. k. glavno mesto Ljubljano za čas do konca Grudna 1851.
C. k. vredništvo deželniga zakonika in vladniga lista za krajnsko kronovino.
V Ljubljani 19. Kimovca 1850.
18. septembra 1850 bo v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju CXXI del ob čniga deržavniga zakonika in vladniga lista, in sicer za zdaj v edino nemškem izdanju izdan in razposlan.
Zapopade pod
Št. 347. Odločbo ministra kupčije od 31. julija 1850, zadevajoč pooblastenje avstri-janskih brodov manjši sorte obiskovati barko-staje papeževe na bregih Pada.
Št. 348. Naredbo ministra ukain bogočastja od 3. septembra 1850, s ktero se naznani z porazumljenjem ministra notrajnih zadev naredba dvorniga vrada od 27. julija 1826 št. 21173 (moravsko-sileska politiška nabira po stav VIII. zvezek str. 188), po kteri se je judovskim babicam le pod gotovim omejenjem pomoč pri porodih keršanskih žen dopustila za dvignjeno.
Št. 349. Naredbo ministra pravosodja od 10. septembra 1850 glede ravnanja višjiga in
kassacionalniga sodništva, potem deželnih višjih sodništev v primerlejih zaprošeniga pregleda ali pritožbe zoper enake odločbe nižjih sodništev v deržavljanskih pravnih zadevah.
Št. 350. Odločbo ministra denarstva od 11. septembra 1850, s ktero se predpisi na premoženje gledati pri odmerjenju penzionov in dodatkov za odgojenje za vdove in sirote der-žavno-stanovskih, denarstvenih in mestnih vradnikov, potem častnikov in drugih vojaških oseb za dvignjene naznanijo.
Št. 351. Naredbo ministra kmetijstva in gor-ništva od 13. septembra 1850, s ktero se naprava gojzdniškiga vodstva za Avstrijansko pod Anižo z vradnim sedežem na Dunaju, potem prenaredba c. k. solniške višje vradnije v Gmundnu v solniško in gojzdniško vodstvo za Avstrijansko nad Anižo naznani.
S tem delam deržavniga zakonika bo tudi štir in štirdeseti dokladni del izdan in razposlan.
Zapopade naj ponižniši prednašanje ministra denarstva k odločbi ministra denarstva od 11. septembra 1850 pod št. 350 naznanjeni.
Dunaj 17. septembra 1850.
Od c. k. vredništva občniga deržavniga zakonika in vladniga lista.
Politiške naznanila.
Avstrijansko cesarstvo.
V Mirni 16. sept. — lOber. — V četertek je bila tukaj volitev župana, treh svetvavcov, 14 odbornikov in 10 namestnikov. Gospod Vesel, okrajni glavar, je bil osobito pričijoč. Pred volitvijo je on zbrane volivce po domače nagovoril, jim razloživši volitne postave. Njegovo priljudno vedenje in govor je vsim do-padel,samo nekaj se nam je čudno zdelo, de je soseskiniga predstojnica vedno in vedno „rihtarja ali pa purgerma.jstra" imenoval.
Rilo je volivcov okolj 130 skupej, ki so v nar lepšim redu in tako moško volili, kakor de bi bili v enacih opravilih popolnoma izurjeni. Volitev je bila ob 5 popoldan že končana , in prav po naši mir.li so bili tudi te časti vredni možje izvoljeni. Ž upan je gosp. Jožef Šular, kmetvavec, svetvavci pa so: visoko čast gosp. Franc Čuk, 1'ajmos'iter, gosp. Matevž Kušar, ranocelnik in gossp. Jožef Koračin, kerčmar, vsi štirje iz Mirne.
Po volitvi so tudi svetvavci in župan se v cerkev k persegi podali. Ko je k tej pomen Ijivi slovesnosti klenkalo, je ljudstvo kupoma v cerkev derlo in gosp. f ajmošter so po prisegi naslednje izustili:
Danes je za Mirno ix neniten dan. Z novo vladijo so tudi nove po, stave dane, med novimi postavami je ena n ar važnišihta, demo-rejo županije svobodne biti, ker svobodnažu-panija je podlaga vsta vne vladije. — Danes bo soseska veljavnost, krepkost in novo življenje dobila, ko so se možje izvolili, v ktere ste polno zaupanje postavili, ki bodo prihodnjič soseskine zadeve vladali, po previdnosti potrebno pretresovali ia krepko vpeljali. Pro-
sta je bila volitev odbornikov, kteri so tudi prosto med saboj župana in svetvavce volili, ki bodo za prid cele Mirniške županije sker-beli. In ravno to je poglavitni namen županije predstojnikov, kteriga morejo dans, ko v začetku važne dobe našiga vstavniga življenja, pa tudi prihodno pred očmi imeti in kteriga z božjo in z združeno močjo tudi gotovo dosegli bodo , če izrek sv. pisma vedno v spominu ohranijo: „Deržite se poklica, h kterimu ste poklicani".
Ljubi moji možje! Pred živini Bogam, kteri je vsigaveden plačevavec dobriga in ojster kaznovavec hudiga, in kteri v sv. zakramentu v tem svetišu stanuje, kakor tudi vpričo bla-gorodniga, prespoštvaniga gosp. okrajniga poglavarja in vsih tukaj pričjočih župljanovsmo danes s persego poterdili, de si z vso močjo prizadevali bomo, za blagor, mir in red mirniške županije skerbeti.
Ljubi moji! vsak začetek je težak, in če je še tako dober, ima veliko nasprotnikov, zato tudi naša služba za blagor županije skerbeti ne bo ravno lahka. Zvolili so nas predstojnike mirniške županije premožni pa tudi revni župljani; in ker vstava nobeniga razločka med deržavljani ne dela, ga tudi mi med bogatimi in uboziini delati ne smemo. — Vsi smo otroci eniga očeta, ki je v nebesih, vsi deržavljani eniga vstavniga cesarja, torej smo tudi vsi pod eno in ravno tisto postavo. — Kakor dober oče za vso svojo družino skerbi, de sleherni pri njem pravico najde; tako tudi mi, ko izvoljeni očetje na sleherni ud nam izročene županije pazljivo oko imejmo, de sc nikomur krivica ne godi. Ne bo se smelo pri razsodbah gledali na znance, prijatle, bogate in žlahtne itd., ampak po vesti pravico tistimu dati, kdor je bo vreden. — Podpirajmo dobro, hudo zavirajmo, ne ljudem, ampak Rogu zameriti se bojmo; izročenih postav se deržimo, pa tudi skerbimo, de se od vsih župljanov spolnujejo. Če duh novih naredb prav razu-mimo in z zvestim dopolnovanjem svojih dolžnost svojo ljubezen do mile domovine in celiga našiga avstrijanskiga cesarstva v djanju ska-žerno, bo mlada še le zdaj vsajena lipica žu-panijske naredbe na krajnski zemlji se dobro vkoreninila, visoko zrasla in svoje veje široko razprosterla, de se bomo lahko pod njo ra-dovaje senčili, pa tudi svetu pokazali, de smo Slovenci svobode vredni. — Nova doba se je začela, v kteri po strašnih pa srečno premaganih prekucijah se nove, važne naredbe snujejo in vterdujejo. De se je dozdaj vaša bistroumnost že per marsikaki priložnosti pokazala, nemore nihče tajiti, al pri vsim tem je na deželi pomankanje tacih mož, kterim politiške izobraženosti manjka, ktera je k natanjč-nim previdu , k pravim spoznanju okoljšin in k zveršenju potrebnih naredb neobhodno potrebna. Temu pomanjkanju tacih mož bo z časam le tako pomagano, de se mladost pridno v šolo pošilja, ktera je začetik ljudske izobraženosti, de se v podučenje ljudstva izdani časopisi, bukve in c. k. postave lahko bero, umejo, družim razlagajo — in tako s časam izverstni žu-
*
panijski predstojniki izredijo. Ti pa Vsemogočni oče nebeški! novo izvoljenim predstoj-nikam naše županije dodeli goreče serce do vsiga dobriga, kar je v Tvojo čast, sv. cerkve rast pa tudi v prid naše županije potrebniga, nam vsim pa daj ljubi mir, zlogo in ljubezen
do vsih avstrijanskih narodov, ohrani veliko
veliko let k naši sreči in blagostanu našiga vstavniga, premiliga Cesarja Franca Jožefa I Amen. Potem je bila zahvalna pesem in ljudstvo je zapustilo ginjeno prostore svetiša.
Ljubljana. Kavno zdej se razpošilja po mestu imenik volivcov, ki imajo pravico, od bornike prihodnje Ljubljanske županije voliti Volivcov iz 1. volitniga reda je 176, iz 2. reda 475, iz 3. pa 277. Dan volitve za 3 red (ki bo pervi volil) je 1. oktober; za 2 red 3. oktober, za 1. red 5. oktober. Osem dni pred volitvijo bo vsaki volivec dobil na dom povabilo k volitvi in listek, na kteriga bo tistih 10 mož zapisal, ktere on voli, na ta volitni listek, kteriga tudi zapečatiti zna, če hoče, ni treba volivcu svojiga imena zapisati, ampak on ga le izroči volitni komisii, ki ga — brez de bi ga odperla in pregledala, v na-beravnico verže. Volitev je v veliki izbani (Saal) mestne hiše (Bathhaus). Čas volitni list v gori oznanjenih dnevih oddali je vselej od 8. do 12. ure dopoldne. Popoldne obšti rili naj pridejo volivci še enkrat, ker se zna primeriti, de izvoljeni ni predpisane čezpolo-vičnice glasov dobil in bo še enkrat treba voliti. Volitna komisija bo razun cesarskiga komisarja obstala za vsaki red iz predsednika, ki se voli iz sedanjiga mestniga odbora, in iz 4 mož iz verste volivcov. Za predsednika volitne komisije 1. reda je izvoljen g. Dr. Kavčič, za predsenika 2. reda gosp. Kari Holcer, za predsednika 3. reda pa Dr. BIei-weis.	C^ov.)
Kar se nam pri tem imeniku skorej čudno zdi, je to, de so v njem profesorji in doktorji bogoslovstva popolnoma pozabljeni in izpušeni
Ljubljana. — C. — Mnogo se pripoveduje, kako je nek zvit tat v torek 17. t. m. tukajniga zlatarja, gospoda Tamborina pokra del. Se na tanjko prepričati od resnice lega in bolj natanjke okoljšine zvediti, de jih zamo-remo občinstvu verodostojno naznaniti, de se bo vedil vsak ravnati, ako bi kaj od ukradene reči slišal, stopimo v zlatarjevo stacuno, kjer smo zvedili: de je zviti tat že pred enim ted-nam popred k zlatarju prišel, kjer je pečatni perstan za petnajst goldinarjev in pol kupil in ga tudi plačal. V pondelik gre zopet inemo, in ko vidi zunaj zlo lepo zlato zapestnico, praša koliko de bi veljala. Ko mu povedo, de 200 gold. v srebru, se mu sicer vendar predraga zdi, al dopade mu pa le močno in silno ga mika. Drugi dan, to je v torek spet pride in prinese v roki nekaj v culi zavitiga ter na stran položi. Zopet praša za imeno vano zapestnico, si jo pusti pokazati in se dolgo zavolj cene poganja. Ko mu zlatar pravi, de mu jo da, ako mu v dvajseticah 175 gold. našteje, ker 18 cekinov vaga in zlato je št. 3., razun tega je pa tudi zlo le piga dela, reče zviti tat, de naj mu dovoli de jo nese h gosp. P. vagati; v poroštvo da culo, v kteri pravi, de so dvajsetice. Ker pa zlatar vendar le ni praviga zaupanja do njega imel, reče svojimu fantu, de naj gre gledat, ako bo res h gosp. P. šel. Ravno to je tudi hlapcu ukazal, ki je kmalo nazaj prišel, in poterdil, de je tat res h gosp. P. šel. Fant pa je med tem pazil, kdaj de bo kupec od gosp. P. šel. Ko ga pa le noče nazaj biti, pošlje zlatar gosp. P. prašat, če ni tak in tak človek pri njem bil. Gosp. P. poterdi, de je bil, in de je dal zapestnico vagati, in de je potem spet svojo pot naprej šel. Fant pa, ki je med tem nanj čakal, ga ni vidil nazaj priti,
Potegnil jo je z denarji; v culi pa, kjer je djal, de ima dvajsetice, so našli same krajcarje. Bilo jih je mende za 15 gold. Tat je bil srednje velikosti, star je bil okrog 30 let, imel je černe berke in černo brado. Na njem se je vidilo, de ni bil taciga stanu in tako premožen, de bi bile zanj tako drage zapestnice.
Štajarska. V Gradcu je bil dr. Ulm z ve liko večino glasov za mestniga župana z voljen.
Austrijanska. Tožbe, ki so pretekle dni zoper vodstvo narodne banke na Dunaju, posebno v časopisu Llovdu vstale, so bile takiga zapopadka, de seje vodstvo primoranovidilo, se na ministerstvo zavolj tega oberniti.
Visoko ministersko svetovavstvo je zavolj tega naznanilo: de je ravnanje vodstva narodne banke v pravilih banke, kakor tudi v težavnih razmerah preteklih let popolnama vte-meljeno.
Bankno vodstvo to spoznanje vestniga ravnanja naznani, de s tem obrekovavske napade odverne in razodene, de je vedno sporazum-ljenjem ministra denarstva ravnalo.
* Te dni bo, kakor se pripoveduje,gledišna postava izdana.
Serbska. Na predlog Schneebergerja, poli-tiškiga referenta petrovarazdinskiga polka se je posvetovalo, kako se ima zadevajoči para graf vstave za granico razumeti, po kterem je deželuimu jeziku pri sodnijah in poiitiških opravilih popolna veljava zagotovljena. Vsi referenti so svoje mnenje pismeno naznanili, de naj se serbski jezik koj za opravilni jezik polka rabi, in de naj se ta sklep naznani de-želnimu vojaškimi! poveljništvu v Banatu. Ta sklep se je od zdajniga poveljnika polka, čet-uika Egg vsim kompanijam 28. augusta naznanil, in potem takem se v petrovarazdinskem polku v javnih opravilih serbski jezik rabi.
Češka. 12. t. m. je bil drugi predposveto vavni zbor v zadevah českiga narodniga gle-diša. Gospod Trojan je sejo odperl s pred-našanjem njegoviga naznanila na c. k. deželno poglavarstvo čez volitev družbenih udov, v pervi seji predloženo, kakor tudi z prošnjo na c. k. deželno poglavarstvo, de bi v prid te zadeve doneske na kmetih zadevajoče c. k. vradnije nabirale, kar se je že večkrat pri nabirkih za javne namene dovolilo. Potem se je osnova družbenih postav, storjena od gospoda Trojana, Piceka in Jungmana, prebrala, in posvetovala. Doneski se bodo 4 leta za-poredama nabirali do konca leta 1853, in ako bi bilo še potem potrebno, bi se smelo pobi ranje podaljšati. Potem se je nasvetovalo ožji odbor sostaviti iz eniga predsednika, dveh na mestnikov, eniga opravnika, dveh tajnikov, eniga denarničarja, arhivarja in pisarja. Ta predlog je bil poterjen. Volitev ožjiga odbora je le za eno leto veljavna in vsako leto mesca septembra se bo volitev ponovila. Ožji odbor se ima iz dvanajst udov soslavili. Vsi udje so neplačani razun pisarja, kterimu se bo za opravila primerna plača dala. Posebno imenitno je bilo posvetovanje, kako bi po deželi zaupni možje doneske z posebno dobrim vspe ham nabirali. Potem se je sklenilo vse posvetovanja očitno naznaniti, vse doneske in daritelje zapisati. Po poterjenju in prenaredb postav so se odborniki volili. Enoglasno je bil gospod Palacky za predsednika, gospod Trojan za opravnika, gospod Picek in Jung-man za tajnika, gospod knjigoteržec Riw-nač za denarničarja in c. k. dvorni svetovavec vitez Sacher-Masoch z gospodama dr. Horaček inNowoty za uda ožjiga odbora zvoljen. Volitev obeh namestnikov in drugih devet odbornikov se bo tislikrat zgodila, ko se bo društvo popolnama vstanovilo. S tem se je končalo posvetovanje, ki je cele štiri ure terpelo.
Slovaška. Iz Presburga se piše, kakoverlo se obnaša tamošnji šolski ogleda dr. Kozaček. On ve dobro, kaj je novi Avstrii potreba. On je pravičen za Slovane kakor za Madjare, vravnuje gimnazije po potrebi prebivavcov. Ako bi ta mož svoje delo zapustil, kakor se pripoveduje, de je v drug kraj poklican, bi bilo zlo škoda zanj.
Sedmograško. »Siebenbiirger Bote" pravi: Dunajski časopisi so pred nekterimi dnemi prinesli novico, de je popisovanje v Erdelju dokončano, in so tudi število prebivavcov vsake narodnosti naznanili. Mi zamoremo zagotovo naznaniti, de popisovanje še do današnjiga dne ni končano, de toraj tudi še ni mogoče razmer prebivavcov na Sedmograškem naznaniti. Do zdaj se je 308,366 oseb popisalo, med kterimi je: Valahov 172,973, Madjarov 55,119, Saksov 44,425, Szeklerjev 17,468, Ciganov 13,494, Judov 2254. Ostali so Gerki, Armenci, Serbi, Čehi itd.
Tuje dežele.
Turška Serbska. Serbski knez je razne kraje Serbskiga obhodil. Zdi se, de zato, de bi se bil prebivavcam prikupil, ker, kakor se sliši, se neka stranka na tihem trudi, vlado prekucniti, in kneza Aleksandra umoriti. Že o Velikinoči se je kaj taciga pričakovalo, al novi paša in povzdignjenje Aleksandra za pašata treh konjskih repov in obljuba sultanova, de mu bo z vso močjo pomagal, ako bi mu nevarnost žugala, to je vstajo zaterlo.
Bosna. »Narodne Nov." pišejo: Iz bosniške meje smo zvedili po privatnem pismu, de gre Omer paša z 4000 vojaki v Ivrajno nad vstaj-nike, ki so se — njih 6000 na številu — pod Biščem utaborili.
Za kristjane še ni nič druziga storjeniga, kakor golo obetanje!
*	Gospod Atanackovič, avstrijanski konzul za Bosno je že v Sarajevo prišel. Turki v Krajni nočejo carskiga fermana spoznati in se hočejo v Bihaču upreti. Omer paša pa jim ostro žuga in hoče na vsako vižo, de se prenaredbe v življenje vpeljejo; on ne bo jenjal, ako bi bilo tudi potreba terdnjavo Bihač razdjati. Glavna moč Omer pašata bo ostala v Saraje-vem združena, kar bo kristjane hudo zadelo, ker bodo morali vojake sami kristjani pod streho vzeti, ker koran ne pripusti v turške hiše vojakov vkvartirati, ki pravi: „V eni hiši ne smete dve družini, ki niste po kervi v žlahti, stanovati". Tega pravila se terdno deržaje so Turki kristjane iz hiš zapodili in njihno orodje iz hiš zmetali. Kristjani bodo morali pod milim nebam čez zimo ostati. (Srb. Nov.)
*	Iz Sarajeviga se piše od 6. septembra v »Ileichszeitg." sledeče:
Omer paša je 1. t. m. svoje ležiše pri Travniku zapustil, in se napotil skoz Jaico, Ba-njaluko v Pridor. On upa z vstajniki, ki se tam znajdejo, kmalo svojo reč poravnati, in v enem mescu se spet v Sarajevo verniti. Ker se v javnih listih vedno krivo pripoveduje od njegove rojstne domovine, vam hočem naznaniti , kar sim iz njegovih lastnih ust slišal. On sam je rekel, de je doma v Jesenici poleg Plaši <ia v ogulinskem polku. V Gospiču je bil izrejen, kjer je bil tri leta pri zidarstvu v službi. On je bil potem četniku Kneziču, ki je, ni še davno, v Senju umeri, pridan cesto čez Velebit speljati. Ko postane častnik, gre v Turčijo sreče iskat, ker je njegov oče — častnik — iz službe odstavljen bil. Mladost, lahkomiselnost, častilakomnost in želje po slavi so ga iz njegove domovine speljale. On si ni nikdar mislil, de bo na tako visoko stopnjo prišel. On vroče in z odkritoserčno ljubeznijo na svojo domovino misli, poprašuje po častnikih , ki so mu znani, je ponižen, zlo Jju-beznjiv mož.
C. k. avstrijanski konzul se jc — ker je sedež bosniškiga deželniga poglavarja v Sa-rajevem — tudi tje podal, kjer že nektere dni stanuje. Pred mestam na griču leže ostali vojaki Omer pašata ; njih je nekoliko čez 3000. Skorej vsi imenitniki Bosne so še v Sarajevem zbrani.
Bulgarska. V „Wanderer" se iz Carigrada od 26. pr. m. glede pomirenja poslednje bulgarske vstaje sledeče piše:
Zdaj vam zamorem za gotovo naznaniti, de so pri pomirenju Bulgarov Serbi, posebno pa Poljaki Omer pašatu mnogo pripomogli. 600 Poljakov je bilo pri njem, še mnogo več jili je pa v Šumlji bilo. Z njimi je hodil Omer paša po deželi, oni so bili, ki so prebivavci umirili, pa ne na tako vižo, kakor sc do zdaj misli, ampak z močjo govora in prepričanja. Omer paša je terdno sklenil sultanove naloge doverš.ti in Bulgare umiriti. Turci bodo pokorjeni zavolj nečloveškiga rovnanja z Bulgari. Turška vlada hoče samovolji mejo postavili in se sama trudi boljši naprave na Bul-garskem vstanoviti.
Nemška. Bitva med Danci in Schlesvvig-llolsteinci se je unela. Holsteinci soEckenforde posedli, Danci so se v 31isunde obernili. Blizo Friedrichsstadta, pripovedujejo Angličani, ki so na parobrodu v Hamburg prišli, de so vidili velik ogenj in čuli topove grometi. Willi-sen se je v Misunde za Danci napotil, Danci so ga pa zagrabili in nazaj zapodili. On se je umaknil za Eckenlorde. Holsleinska armade je Eckenlorde zapustila iz se spet na prejšno mesto umaknila.
*	10. t. m. na večer se je v Hanoveru več trum zbralo in so z vpitjem, žvižganjem in kletjem Haynau-a klicali. Mestna straža je trume razgnala. Pa kmalo so se spet zbrali pred stanovanjem barona Haynan-a in enake reči počenjali; treba je bilo z orožjem mir storiti. Zavolj takih prigodb se jc baronHay-nau naprej podal.
*	Deržavni general prokuratur v Kaselnu je tri ministre: Hassenpllug - a, Haynau-a in Baumbacha zatožil, ker so samovoljno ravnali, in postave, ktere so sami dali, prelomili. Vlada se je, kakor se sliši na Bavarsko obernila, in tamošnjo vlado za pomoč prosila. V deželi se je obsedni stan razglas/1. Gosposke se vedno bolj terdno zoper ministerstvo uperajo.
„Mestno svetovavstvo je 8. t. m. sledeči razglas dalo :
Deržavljani! Naša domovina je od včeraj v obsednem stann. Mi pa smo se ministerstvu uperli, ker prebivavci niso ničesar zadolžili, de bi se bilo smelo kaj taciga storiti.
Deržavljani, Mi zaupamo Vašimu doskuše-nimu čutu za red in postavo!
Hodite zanaprej kakor do sedaj po postavni poti, potem ne bo, tega smo gotovi, sedajni, vesolni domovini nevarni stan dolgo terpel."
*	Telegrafiško naznanilo pove, de se bo 6 bataljonov Hanoverancov na mejo Hessen-a postavilo. Knez iz Hessen-a je 13. na večer v Hanover prišel. Kmalo za njim sta prišla Baumbach in Haynau. 14. so se pa vsi trije v Koln podali. Knez se je eno uro s kraljem pogovarjal.
*	V poslednji bitvi so Holsteinci 250 mož zgubili, ki zdaj v VVitlensee stoje, pričakuje se, de se bodo zdaj in zdaj spet zgrabili.
*	Iz Altone se piše v „Beiehszeitg." de se je 13. t. m. ob treh zjutraj bitva med Danci in Holsteinci pričela. Holsteinci so Eckenlorde posedli. Danski tabor pri Cosel-u je pogorel. Desno krilo Holsteincov stoji priMissunde,— levo se je pomaknilo skoz Fridrichsstadt v Husum. Takraj Schleie so Danci iztirani, un-kraj so rove naredili; 36 vjetih so na večer v Gliickstadt pripeljali.
# Poslednje novice iz Schlesvvig-Holsteina naznanijo, de je glavni stan holsteinske armade spet v ltendsburgu, armada stoji spet na ravno tistem mestu, kakor je stala pred 12. V Eckenforde so Danci tako streljali, de so ga Holsteinci morali zapustiti, in pravijo, de so ga že spet Danci posedli. Samo proti Missundc so se holsteinske predstraže naprej pomaknile, med tem ko so se Danci, ker jim je ležiše v Coselu pogorelo, v Danevirke umaknili.
T oje izid bitve, ki so jo s tolikim zaupanjem pričeli.
Ali so se peljali vojaki le na ogled? Ali so poskusili Dance čez reko Schlei vreči, kar so se zastonj prizadevali? Za pervo je bila moč prevelika, za poslednje premajhina. Vedno še Nemci upajo, de se bodo z noviga armadi sprejele in to dvomljivo reč razločile. Nobeden ne zapopade , čimu je vedno to posamezno bojevanje, ki druziga ne stori, kakor de se ljudje more.
Laška. Sliši se, de se bo sardinski poob-lastenec, Pinelli iz Rima na Sardinsko vernil, ker se papež z njim v nobene pogovore ne spusti, dokler nadškofa Franzoni-a turinska vlada ne oprosti in sikardiške postave ne prekliče.
Podonavske ktiezovine. Popotniki, ki so iz Moldavskiga prišli, pripovedujejo, de ruski vojaki dve uri od Fokšana proti Azudu na velki cesti baterije in rove delajo. Rovi in baterije leže na bregu Putne. Ruski vojaki v Bukarestu so se v ležiše pri Kolentini podali; ako bodo pozimi v glavnem mestu ostali ali ne, še ni gotovo.
iiaznc naznanila.
—	Goveja kuga se je tudi v pruski Silezii prikazala in sicer na meji Avstrije. Toraj se je potrebno storilo , de se kuga ne bo čez mejo razširila.
—	V Stonji se je spet potres pričel. Ena hiša se je pri enem potresu sosedla, ko so ravno nje prebivavci zunaj nje v senci pod dre-vesam sedeli.
—	V saboto teden so se v Pragi posvetovali zavolj zidanja českiga narodniga glediša. Sklenilo sc je več oseb povabiti k pristopu v društvo. Društvene postave sostaviti, so bili zvoljeni: gospod Trojan, profesor Jungman, in vrednik Picek. Kje de bo glediše stalo, od tega se nič ni govorilo.
—	V Pragi kolera vedno bolj ponehuje. Od 1. do 8. t. m. jih je le 11 fta novo zbolelo. Vsih kolere bolnih je bilo 29. Od teh se jih je 15 ozdravilo, 8 jih jeumerlo, 6 pa še bolnih ostalo.
—	Sliši se, de je gosposka zapazila, de se je zlo veliko pisemskih mark ponaredilo.
—	Na Semeringu je kolera pojenjala, de-lavcov je vsih skupej za to boleznijo 87 zbolelo , 47 se jih je ozdravilo, 40 pa jih je umerio.
—	Djakovarski in Sremski škof Jožef Juri Strossmayer bo 29. t. m. svoj slovesni vhod v Djakovu imel, h kteri slovesnosti on vse svoje osebne prijatle, kakor tudi v obče domorodce povabi.
—	Iz Semeringa se piše, de kolera lam po-jenjuje. Pričakovati je, de se bo delo, kjer se je opustilo, še ta mesec spet pričelo.
—	Starosta literature češke Pav. Šafarik je bil 7. t. m. z redam Franc Jožefa obdarovan.
—	Novo izvoljeni diakovarski škof, gospod Jožef Strosmayer je bil 8. t. m. na Dunaju po papeževem poslancu slovesno za škofa posvečen , ki se bo kmalo v svojo škofijo podal.
—	Iz DobromiU, sanoškiga okrožja se piše v „Ab. d. W. iz popolnama verjetniga vira:
Bil sim 31. julija popoldne ob 1 urivgojzdu^ kjer sim imel opravke. Hudo bučanje od iz-loda in težka nevihta od zahoda sta me opominjala se domu verniti. Bil sim precej globoko v gojzd zašel, ko sim zagledal od juga proti severju smrečje vejice od vetra nositi, ki so na tla padale. Ko kviško pogledam, vidim zlo visoko v zraku ne le vejice, ampak tudi smrečje verhe z neizrečeno hitrostjo se naprej poditi. Tedaj se mi je zdelo, de je poslednji čas, gojzd zapustiti. Hitro sim stopil in komaj pridem na polje, ko vidim gojzd se podrobiti.
Kar je ta nevihta zadela, je v malo trenutkih vse pokončala, ktero je ogenj spremlje-val. Memo vasi Sopotnik je divjala in eno hišo dosegla, ki je bila naenkrat vsa v ognju, tako de so nje prebivavci komaj skoz okna se rešili. 4 poslopja, ki so zraven te hiše stale, je nevihta poterla, les je 50 do 70 sežnjev daleč vergla. Celi Ceszcrynski gojzd je 20 do 50 sežnjev na široko pokončala.
Take prikazni so gotovo pri nas, posebno ako jih ogenj spremlja, zlo redke.
—	V Ljubljani se kalvinsko-luteranski tempelj , kterimu bota tudi stanovanje za pastorja in šola perdjana, urno zida. Vsih protestantov na Krajnskim je 100—115 oseb, kterih na Ljubljano s stanovitnim prebivanjem 40— 44 in na deželo 8, in z nestanovitnim prebivanjem na Ljubljano 44—48 in na deželo 9— 15 razpade. Podmojstri (kseli), ki vedno prihajajo in odhajajo, se tukaj ne smejo šteti. Celih rodovin (familij) je komaj do 10 pro-testanskih, kterih v Ljubljani s stanovitnim prebivanjem 3 in na deželi 1—2, in z nestanovitnim prebivanjem v Ljubljani 5—6 in na deželi 1—3 živi.	(Danica.)
—	Iz Tarnopola se v „Czas" piše od nove strašne nesreče. 30. pretekliga mesca se dvigne kmalo popoldne v Kokutkovvcah, maj-hini vasi, kake dve mili od Tarnopola velik vihar, kakoršniga še nikdo tukaj ni doživel. Tri ure in pol na dolgo se je voda v potokih iz neba ulila in divjošumeči valovi so vse, kar so zadeli, saboj odnesli. Nič ni moglo valov overati; tisučletne hraste so z korenimami vred iz zemlje stergali. Vse, vse je bilo plen po-vodnji. Rešiti kaj, je bilo zastonj. Iz hiše nobeden ni smel, ker bi ga bila voda odnesla. Po tej žalostni dogodbi so najdli deset let sta-riga fanta v nekem vertu mertviga, dveh drugih otrok iz vasi in nekoliko drugih iz druge vasi ne najdejo več; povsod leže na kupu krave, konji, ovce in druge reči z peškam ali skalovjem zasute. Polje je vse končano, ne ve se, kje je bila popred njiva.
—	»Vid. Dennik" naznani, de je profesor Macenauer iz Rerna v Brezlavo poklican za profesorja slovanskiga jezika in literature, kjer je popred Celakovvski bil.
—	Nesreča , ktera je mesto Krakavo zadela, je tudi unkraj morja pomilovanje našla. „Mor-ning Post" od 22. augusta naznani poziv kra-kovskiga odbora na vse Ijudoljube, pomagati nesrečnim prebivavcam Krakave, in kliče bri-tiškimu narodu, de naj pomaga. Gospodi Henry Hali in tovarši so naznanili, de hočejo doneske v ta namen zbirati, in so si prizadevali, ta poziv v angleške in šotiške časopise vriniti in ga v kaninotisu bogatim kupcam v Londonu poslali.
—	Na celem Avstrijanskem je že okrog 10,600 žandarmov.
—	Vse šole v Ljubljani, bogoslovske, latinske (gimnazialne) in ljudske se bodo mesca oktobro začele, in sicer tako, de bo perve tri dni imenovaniga mesca zapisovanje šoleov in trelji dan ravno tega mesca tudi velika maša za pomoč sv. Duha; četertiga pa t. j. v petik po sv. Mihelu se bomo sošli pervikrat k učenju v šolo. _
Narodska Epopea Serbov.
(Iz nemškega.)
Gospej v. M. od Dr. Siegfrieda Kapperja.
(Dalje.)
Car u Lazarje va ljubezen ni odšla i lahko je spoznal, da ga ravno ona k hrabrosti nar bolj naganja. Kako bi bil drugači mladenič brez slarišev na naj lepšo divico dežele upati smel? „Znam da ljubiš!" pravi Lazarju. Vidini rad da bi svojemu sercu blago divico zbral. Te-ško bi mi bilo mojega Lazarja z delavko ali govedarico oženiti,jaz iščem dobrih prijatlov, kteri bi z mano hladno vino pili. Jug Bogdan je ponesen, je vArkanii bogat, i moder; njegovih sinov želje so visoke. Zaludo (zastonj) snubiš ljubezen hčere, ako nisi očetove prijaznosti že usnubil; kadar se boš njemu prikupil , potem ti hočem jaz Milico prositi." Opaše mu svoj lastni, dragi meč, tisti meč, s katerim je on v Albanii enkrat mahal, ga blagoslovi, i Lazar se opremi v pervi boj.
V	bitvi je Lazar zmirom na strani stareca junaka, i ta pravi po dobljeni zmagi, da bi nikdar ne bil verjel, da bi se k devetim viharjem svojih sinov še deseti najdel. Jug imenuje v zboru junakov mladega Lazarja verle-ga, vsacega moža vrednega junaka.
Car Dušan ima eno deželo več i enega mogočnega sovražnika manj. Napravi v nedeljo v Prizrenu slavno pojedino, zmage. Danas misli Jugovo hčerko za Lazarja snubiti, ako bo vidil, da se mu je Lazar prikupil. Lepe ure jutra pred sv. leturgijo (mašo) voli Jug v lov obernuti. Dušan sam, devet Jugovičev i sto sokolonosov odide v lov. Lazar pa po vsi sili koplje i orožje i deset sokolov Jugavih nosi. To poželenje hrabrega junaka, zrna-govavcu čast skazati, Jugu dopade. Lazarja imenuje dvojnega junaka, zalo ker je ponižen. Lov so lovili po gori zelenoj že ne-ktero uro; pa ne zverine ne tiča vgledati ni danas v gori. Mirno se pripogibljejo veje, nobena perut, nobena sapa ne zašunii. Visoko v gnjezdih tiče prepevajo, pa nikjer ni nobenega v zraku.
Skrit stanuje še volk v svojem bcrlogu, lesica v svoji luknji i kuna v svojem duplu. Le k bregu mirno tekoče reke so prišli jeleni, hladne vode se napit. Pa glej čuda. Scer tako plahi i boječi se danas še bojnih trobent ne vstrašijo, ampak gledajo prijazno i pobožno bez straha lovce i hertove.
Osupnjen praša Jug svojega pratitelja, (spremljevavca) kaj to pomeni. Ali je zverina pomerla, ali je očarana? „Ni pomerla ne očarana!" Lazar odgovori, „le Bog te varje da duše ne zgrešiš, zato ti je zverino poskril. Nedelja je. Ni živali, da bi danas zavolj ropa berlog popustila. To vidiš tudi pri jelenih, da tudi jelenom je to znano, za to se danas lovčeve pušice ne ustrašijo. Mislim da bolje storiš, ako se koj verneš, da se v ljudstvu enkrat ne prepreva: Jug je bil bolj divji od zverine, manj pobožen od jelena v gori." Vsra-moten verne Jug svojega belega žrebca; ves lov gre za njim iz lova v cerkev i potem k pojedini. Lazar je Juga visoko čednost ker-sčanske pobožnosti učil, čuti se hvaležnega za obvarovanje veliciga greha i za moder nauk.
V	belem dvoru sedi Car z Jugom i devetimi Jugoviči, rujno vino v polnih čašah gre okrog. Car popraša starega prijatla Juga: ,,Povedi, kaj ti je vunder naj ljubšega v življenju, i kadar bi se ločiti moral, v čigavih rokah bi leto nar raji pustil?"
„Nar više cenim svojo slavo junačko, pravi Jug, i kadar umerjem je ta slava posestvo ljudstva, iz kterega sim rojen; potem pride truma mojih devet sinov. Enako junaški slavi i svojim sinovom čislam svojega naj mlajšega otroka, svojo hčerko Milico, i ako bi bilo umreti; dvakrat bi rad v jamo stopil, ko bi hrabrega i dobrega junaka moža imela; junaka kakoršen junak biti mora, enako hrabrega i ponižnega, enako pobožnega i starost spoštljivega.
„Vidite li moja bračo krasna! Vidite li kako knjiga kaže: Nastanuče pošljednje vrijeine Nestanuče ovce i všenice I u polju čele i cvijeta Kuni če kuma po sudu tjerati
A brat brata zvati po megdanu."_
Kje se bo tak junak dobil v hudobnem času?
Kralj da svojemu ljubemu Lazarju znamenje, (a hiti iz stanice, se kmalo zopet verne,pred Bogdana stopi, mu vina iz tako krasne kupe poda, iz kakoršne še noben junak ni pil.
„Ta kupa, Carovo darilo, je edino drago moje imetje. Vzemi jo od mene, naj manjšega. Naj se ti skaže, da ni še vsa pobožnost, ljubezen i spoštljivost žginula iz zemlje; še so moži modrosti prijatli, i še bodo dokler boš Ti na zemlji; še imate slava i hrabrost svojo veljavo, dokler tvoji sinovi meče nosijo, še spoštljivost starosti ni zginula dokler ti sme Lazar služiti; še so junaci, kterih serca se v čisti ljubezni unemajo, kterih roka bo žensko varovati znala, dokler bo Milica plačilo take ljubezni."
Lazarju od Milice govorečemu se oko una-me i njegove besede nadušeno teko.
Starec dvigne ponujeno kupo, pa vundar se obotavlja spili jo.
„Ne obotavljam se, ker tvojega darova uzeti ne mislim, ampak ker premišljam s čim bi te daroval. Ti dopade moj konjič, ki je belji od snega, hilreji od pušice? Tri tovore blaga je med brati vreden! Ti dopade moj hadjar, tri gradove vreden, ki bi kralju v slavo bil? Ali ti dopade moj pojas? Vsaki kamen v njemu je dva vinograda vreden i dve kleti hladna vina. Ti je jedno premalo, vzemi vse troje, ali imenuj alio ti kaj druziga dopade, kar tudi želiš, prisežem da bo tvoje!"
Potem mu Car v besedo seže:
„Naj vzame Lazar, kar mu ti ponujaš, konja pa ne v boj opremljenega, ampak s kitami i rožami ovenčenega, da bo vabil svate; orožje, pa ne da bi zmagoval sovražnika, ampak pri svatbi ž njim na kupe terkal; pas, pa ne da bi meč na njemu nosil, ampak v Iju-beznjivem objetji od nar ljubše devici razpa-sati! Ker pak vsemu temu tudi nevesta gre, vedi da Lazar nič manj ne želi, kakor tvojo milo hčerko Milico!"
„Nazaj pade Jug v svojem sedežu, njegovi sini zahrume kakor devet splašenih jastrebov, v divji jezi potegnejo svoje silne meče na Cara i na Lazarja."
Prosi Jug svoje sinove: Nikar sinci, ako Boga znate!
Vzame v roko bukve staroslavne, jih po-prašati kaj če i kako če.
„Milica je sojena Lazarju, preden sim bil jaz i preden vi rojeni: gospodar bo sluga po bogoslužnih delih, očeta bo pustilo dete, žlahno trumo bratov sestra, slugi v ljubezni zvesta biti! Blagor nam! v jasnem blisku vidim zvezde nad glavama niju, združene v slavno krono
Na Lazaru ostanut' če carstvo Sa njoine če carovali Lazo U Kruševcu kod vode Morave."
Še dolgo sedi Car z Jugom i njegovimi sinovi i se veseli hladna vina; Lazar pa ne praša ak sedijo, in ne praša kdo bo točil vina, od Prizrena hiti siv sokole, ide k Milici z leto novico.
(Dalje sledi.)
V poterjenje
moram reči, da sini iz Dunaja privatno pismo dobil, da naj se proti rabi besed „županija", „nadžupanija" itd. postavim. Ker pa sim menil in še danes menim, da je bilo v pismu dovolj jasno dokazano, da besede niso bile ravno srečno nasvetovane, in ker si nikdar nisim mogel misliti, da bi besede dunajskega dopisnika zamogle koga razžaliti, sim jih dal na-tisnuti, kakor so v pismu stale. Prepričal sim se pa, da se jih je gospod nasvetovavec preostro k sercu vzel. Ako iz besed „to je so-sebno žalostna zmota" sklene, da je „zmot-njavec" imenovan, bi rekel, da predaleč gre, ker zmoti se še vsak človek včasih, akoravno se zavolj tega še „zmotnjavec" ne imenuje. Toraj mirno, če hočemo kam priti in kaj doseči. Tirjati pa novo ime za „Bezirkshaup-mann" nasvelovati, menda ni treba, dokler je staro naj boljše.	C.
Slovstvo in umetnost.
Češki pesnik Wacek Kamenicky bo prestavljene sonete Petrarka na svitlo dal. Prav izverstno so menda prestavljeni.
* Krištofu Kolumbu se bo — čas je že —
spominek na Španskem postavil.
*	Nova kazenska postava se že v češko prestavlja. Gospoda dr. Strobach in Erben se posebno pri tem trudita.
*	Na Ruskem izhaja zdaj 154 občasnih listov, med temi 64 v Petrogradu, 13 v Moskvi, 5 v Odesi, 22 v nemških deželah, 50 v drugih krajih deržave. Med njimi je 108 ruskih, 29 nemških, 8 francoskih, 1 talijan-ski, 5 poljskih in 3 letiški.
*	Ravno se tiska pri žl. Kleinmajerju slovenski kolendar za leto 1851. Spisal ga je znani slovenski rodoljub in pesnik gospod Miroslav Vilhar. Razun navadnih reči nam posebno nježne pesmice dopadejo, ki imajo naslove vsih dvanajst mescev. Že zavolj teh pesmic je vreden, de si ga vsak domorodec oskerbi.
*	V tiskarnici Fr. Zupana v Zagrebu se tiska knjiga pod naslovom: „Glavne čerte književnosti serpske" od dr. J. Subotiča; tako naznani „ Vidensky Dennik." Ivar je nam znano je prišla pretekle dni nemška knjižica od dr. J. Subotiča na Dunaju pri Albertu Wenediktu na svitlo pod naslovom: „Einige Grundziige aus der Geschichte der serbischenLiteratur."
Oznanilo začetka
podkovijske in iivinozdra vniske učilnice v Ljubljani.
Začetek učilnice za prihodnje leto bo 7. dan prihodnjiga mesca kozoperska, to je, v pon-deljik po roženkranski nedelji. Zapisujejo se učenci, ki hočejo to učilnico obiskati, 2 ali 3 dni pred začetkam, na spodnjih Poljanah v podkovijski šoli.
Vsi učenci se razdele v 2 versti. Eni so kovači, drugi pa ne. Samo za podkovstvo terpi poduk 6 meseov: kdor se pa druzih ži-vinozdravniških vednost naučiti hoče, hodilO meseov v učilnico, tako de je konec maliga serpana tudi konec šolskiga leta.
Vsak, ki hoče prihodnjič pravico kovaškiga mojsterstva na Krajnskim zadobiti, se mora, kakor je tudi v druzih deželah predpisano, s pismam (patentam) skazati, de je to Ljubljansko ali pa kakošno drugo enako učilnico ohi-* skal, ki ima oblast, take pooblastivne pisma učencam dajati. Kovačam, ki tedaj hočejo prihodnjič mojstri biti, je tedaj potreba, v ti učilnici se umniga podkovstva zdravih in bolnih kopit učiti.
Kdor kovačev tedaj hoče v to učilnico vzet biti, se mora skazati: l)dese je pri kakšnim kovaču že Ikovaštva izučil, 2) de zna v domačim jeziku brati in pisati, in 3) de je le-piga zaderžanja.
Kdor se pa scer kmečkiga ali kakiga druziga stanu hoče v živinozdravniških vednostih podučiti, se mora skazati: 1) de zna v domačim jeziku brati in pisati, 2) de je nar menj saj 18 let star, 3) de je lepiga zaderžanja , in 4) terdne in močne postave.
Jemljejo se pa v to šolo ne le Krajnci, te-muč tudi iz vsake druge dežele, de učenec le slovenski jezik razume.
To učenje ne prizadene velikov stroškov, zato ker je ves poduk brez plačila. Le za to je učencu skerbeti, de se k večimu skozi 10 meseov v Ljubljani preživi.
Župani po deželi! prizadenite si, de pošljete iz svoje županije brihtne mladenče v to učilnico, de boste imeli potem dobre kovaške mojstre, v potrebi umne pripomočnike v boleznih in porodih živine, in pa zanesljive mesoglede, če zato postavljenih zdravnikov manjka. Vodija podkovijske učilnice in živinozdravniš-nice krajnske kmetijske družbe.
V Ljubljani 5. kimovca 1850.
Telegrafiško knrzno naznanilo deržavnih pisein 18. Kiinovca 1850.
Deržavne dolžne pisma po 5 od 100 (v srebrn) 96'/,
» » » » 4 '/, » » » 841"'/, 6
» » >, » 4 » » » —
Obligacioni avstrijanskih pnd ,	q	\	_
in nad Anizo, ceskih, morav- l p ,, }	.	f	_
skih, silezkih, štajarskih, ko- 1 *	g (? *	"	\	_
roških, krajnskih, goriških in \ * « *	*	/	*
dunajske višje kamorne urad- /	7 ,,	1
nije.	\ »	1 % »	»	/	35 ' *
Dnarna cena 17. Kimovca 1850.