V središču Ptuj, Grajena • En
sosed s kanalizacijo, drugi čez cesto brez
O Strani 6 in 7
M
Črna kronika Slovenija • V desetih letih 129 utopitev, tretjina na Obali
O Stran 24
> <E	V
m -j—> GO
o —	•	T •
S i o tajerski
Ptuj, torek, 17. julija 2018
Letnik LXXI • št. 55 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,20 EUR
t
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,20 10473 www.radio-ptuj.si
Podravje Dornava •
Dotrajan pesniški most kliče po obnovi
O Stran 7
Ljudje in dogodki Sveti Tomaž •
Želja po mirnem slovesu
O Stran 11
Podravje Ptuj • Teodor Pevec nov strokovni vodja Splošne bolnišnice Ptuj
O Stran 7
Ljudje in dogodki Podravje • Če
pride do poškodbe na dopustu
O Stran 10
v
Šport
NK Aluminij •
"Vsaka prvenstvena tekma se igra na rezultat"
O Stran 13
Ptuj • Občina brez konsenza z okoliškimi stanovalci
Skrivnostno odprtje prvega zavetišča za brezdomce
Ta mesec naj bi svoja vrata odprlo prvo ptujsko zavetišče za brezdomne osebe. Urejanja prostorov seje Mestna občina Ptuj lotila zelo skrivnostno. Center bodo umestili na Zadružni trg, tik ob parkirišče, gostišče, vrtec in igrišče, na poti, ki vodi proti Termam Ptuj. Več na straneh 2 in 3.
Foto: Črtomir Goznik
Kronika •
Lovke mamilar-skega kartela segajo tudi na Ptuj
O Stran 3
Cirkulane •
Kvadratni meter zemljišča kupili po 13, prodali ga bodo po pet evrov
O Strani 6 in 7
Podjetništvo •
Pri nas ima skoraj vsak električni avtomobil svoje polnilno mesto
o Strani 8 in 9
I M orodno
^jlasbe
Ptuj 2018

31. avgusta 2018 ob 19.30
TURNIRSKI PROSTOR PTUJSKEGA GRADU
2 Štajerski
Ljudje in dogodki
torek • 10. julija 2018
GLASILO OKRAJNEGA ODBORA OF, PTUJ
Leto I. — Štev. 4
Ptuj, 26. avgusta 1948
Cena din 2.-
Ptuj • Občina brez konsenza z okoliškimi stanovalci
Skrivnostno odprtje prvega ptujskega
Ta mesec naj bi svoja vrata odprlo prvo ptujsko zavetišče za brezdomne osebe. Urejanja prostorov se je Mestna občina gostišče, vrtec in igrišče, na poti, ki vodi proti Termam Ptuj. Veliko okoliških stanovalcev meni, daje ideja dobra, a daje zadrževali tudi narkomani; uporabniki centra bodo namreč imeli možnost tudi prenočevati v centru, celo do tri mesece.
Mestna občina Ptuj je na Zadružnem trgu 14 v svoji nepremičnini uredila Dnevni center in zavetišče za brezdomce, imenovan Kamra. Ocenjena vrednost urejanja prostorov je 25.000 evrov, natančen znesek pa naj bi bil znan po zaključku vseh del.
„Ključni cilj je zagotavljanje varne prenočitve brezdomnim osebam, ki jim bo ob tem v stanovanju na voljo tudi dnevni center. Ta bo deloval od ponedeljka do petka med 7. in 10. uro ter med 15. in 18. uro. Zavetišče bo delovalo 365 dni na leto. Dnevni center za brezdomne bo zaživel v juliju, namestitveni del pa v avgustu 2018," so odgovorili iz ptujske občine.
Doslej praznemu trisobnemu stanovanju so spremenili namembnost, v njem pa uredili sprejemališče in raz-delilnico donirane hrane. Glede na potrebe bodo uporabniki tam lahko prejeli tudi oblačila, obutev in drugo materialno ter svetovalno pomoč. „Ciljna skupina ljudi, ki jim je program namenjen, se srečuje s kompleksno problematiko, v družbi je pogosto tudi stigmatizirana. Gre predvsem za ljudi, ki se v življenju ne znajdejo in so potrebni vodenja in pomoči. To bo prvi namestitveni program na Ptuju," pojasnjuje Andreja Komel, direktorica občinske uprave MO Ptuj. Leto dni naj bi porabili za iskanje lokacije, preučevanje in zbiranje informacij
V tej stavbi bo urejen prvi ptujski center za brezdomce Kamra.
Cirkulane • Dvakrat nove cene vrtca
Starši otrok (in občina) si bodo malenkost oddahnili
Maja smo v našem časopisu objavili nove cene programov cirkulanskega vrtca, ki deluje pod okriljem Osnovne šole Cirkulane-Zavrč. Zdaj seje izkazalo, da niso bile pravilne.
Na majski seji je cirkulanski občinski svet zaradi napredovanja delavcev, višine regresa, preoblikovanja skupin in na podlagi stroškov za nemoteno poslovanje vrtca potrdil zvišanje cen programov vrtca, ki naj bi začelo veljati s septembrom.
Nedavno se je izkazalo, da sklep zaradi napačnih podatkov ni veljaven, cirkulanski občinski svetniki pa so na zadnji seji že potrdili nove cene vrtca. Te bodo resda za 3,84 % višje kot doslej, a bodo še zmeraj občutno nižje od tistih, ki so jih občinski
svetniki »potrdili« maja. Marija Ciglar iz računovodskega servisa Center poslovanja, ki je nov izračun ekonomske cene pripravila, je razložila: »Lani je bil sprejet sklep, da se s 1. marcem letos zaradi povečanega števila otrok cene znižajo. Jaz sem
Cenik programov v cirkulanskem vrtcu
Foto: arnes.si
Cirkulanski vrtec bo tudi v prihajajočem šolskem letu deloval s štirimi skupinami otrok.
Skupine	Doslej veljavne cene (v evrih)		Nove cene (v evrih)	
	Prejšnja (napačna) različica	Nova (popravljena) različica	Prejšnja (napačna) različica	Nova (popravljena) različica
1. skupina - homogena (1-2 leti)	441,57	423,91	458,53	440,19
2.	skupina - kombinirana (2-4 leta) 3.	skupina - hetero-gena (3-4 leta) 4.	skupina - homogena (5-6 let)	361,66	347,20	375,55	360,53
	361,66	347,20	375,55	360,53
	291,73	280,07	302,93	290,82
Vir: Osnovna šola Cirkulane-Zavrč
svoje delo nastopila z aprilom, izračun sem pripravila na podlagi starih cen.« Župan občine Cirkulane Janez Jurgec je povzel: »Za izračun cene je bilo vzeto napačno izhodišče. To je opazila direktorica občinske uprave Milena Debeljak - sicer takrat, ko je bil sklep že sprejet ...«
Pri izračunu cene programov so upoštevali povprečje zgornjega normativa vključenih oz. vpisanih otrok. V cirkulanskem vrtcu je lahko 76 otrok; 14 v prvi, po 19 otrok v drugi in tretji ter 24 otrok v četrti starostni skupini. Število otrok v Cirkulanah sicer narašča; lani so vseh 76 prostih mest uspeli zapolniti že do septembra.
Eva Milosic
Foto: CG
torek • 17. julija 2018
^lasiit SZDL jtujsdtitč >Hraia — UDravn ITj
Ptuj Prcíer lova 7 — Telefon 15® *TB P»ut «43-T-2W -
Si. 34 — Letnik VIII.
Šport, zanimivosti
z
IJlet
iediuK
Ptuj. 26. avgusta 1955
Štajerski	3
U«?)ujt jred n i >atx>r
— Odgovorni uradni* lote V rabi — Hokonusov Qe vračamo — Ttitk® Maribor^if ««kanu* — Cen* din 10 — — l/tn» naročnina 500 din do«-i>tna	din

Na pedroč u občine Ptuj bo
1. oktobra bo občinski
zavetišča za brezdomce
Ptuj lotila zelo skrivnostno. Center bodo umestili na Zadružni trg, tik ob parkirišče, izbrana lokacija povsem neprimerna. Strah jih je, da se bodo pred njihovimi hišami
o tem, kako takšni centri delujejo v drugih občinah. Glede na potrebe na Ptuju naj bi bil najprimernejši odprti tip namestitve.
Mesečna „najemnina" le 80 evrov
Doslej so težave posameznikov reševali z napotitvijo občanov v dijaški dom, gostišča, zasebne sobe ali k sorodnikom. Nov center pa je namenjen polnoletnim brezdomnim osebam in posameznikom, ki si zaradi različnih vzrokov težko zagotovijo osnovne življenjske pogoje. Ti se bodo lahko udeleževali delavnic, do tri ali štiri mesece pa v teh prostorih tudi prenočevali. Do tri noči bo za uporabnika prenočevanje brezplačno, mesečni prispevek pa znaša 80 evrov. Na občini trdijo, da rešujejo pomembno problematiko mesta in da so s tem priskočili na pomoč Centru za socialno delo Ptuj. Osebam, ki bodo vinjene ali pod vplivom nedovoljenih drog, naj bi vstop preprečili, kar bo najbrž velik problem, saj v zavetišču ne bo varnostnikov, le osebje društva. Zato naj bi bil sklenjen dogovor s policijo, ki naj bi se odzivala na morebitne
klice in obravnavala vse težave, ki bi se tam pojavile. Bivanje v zavetišču naj bi uporabniki izkoristili za to, da v sodelovanju s pristojnimi institucijami najdejo dolgotrajnejšo namestitveno rešitev za uporabnika. Zavetišče pa ne bo namenjeno beguncem ali državljanom drugih držav.
Posebno odprtje ni predvideno
„Mestna občina Ptuj je kot lokalna skupnost dolžna zagotoviti ustrezne socialnovarstvene programe za zaščito in varstvo brezdomnih oseb. Pobudo za to je dal tudi CSD, na problematiko in potrebo po ustreznih rešitvah za brezdomne osebe pa so ob njem že dalj časa opozarjali v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča, Zdravstvenem domu, Policiji, Rdečem križu in Karita-su," pojasnjuje Komelova. Za sodelovanje vseh omenjenih v tem projektu so se dogovorili 21. junija letos.
Dnevni center bo odprt v drugi polovici julija, v avgustu pa bo začel delovati še namestitveni program (zavetišče). „Zaradi spoštovanja zasebnosti uporabnikov in za preprečitev stigmatizacije posebno odprtje
ni predvideno," so pojasnili na MO Ptuj. Ob tem poudarjajo, da bodo za okoliške stanovalce pripravili dan odprtih vrat.
Okoliški stanovalci se bojijo, da bo to zbirališče narkomanov
S stanujočimi, ki prebivajo v stanovanjih v isti hiši na Zadružnem trgu 14, naj bi vodstvo občine opravilo razgovore, a velika večina okoliških stanovalcev ni seznanjena s podrobnostmi. Zanimivo; podobno pravijo tudi na občini: „Ljudje so imeli napačne informacije, kaj se bo v stanovanju dogajalo. Ob ustrezni obrazložitvi so zadevo razumeli in jo tudi dobro sprejeli. Razgovor še ni bil opravljen z eno stanovalko, kljub temu pa ne pričakujemo težav."
Bojan Svenšek, ki ima v tej stavbi Gostišče pri Tonetu, pravi, da z načrti občine ni seznanjen. „Razumem, da nekje pač morajo urediti prostor, bi pa bilo prav, da bi nas vse skupaj o svojih namerah obvestili," dodaja. Kot pravi, bo počakal na skupni sestanek s predstavniki občine, upajoč, da dejansko zaradi te odločitve ne
bodo imeli težave pri dejavnosti, ki jo opravljajo.
Spada zavetišče v okolje, polno turistov?
Sašo Pečnik in Petra Vajda, lastnika hiše, ki stoji nasproti omenjenemu centru za brezdomne osebe, pravita, da z načrt občine nista seznanjena. Samo idejo podpirata, izbrana lokacija pa se jima zdi povsem neprimerna, zaradi bližine vrtca, pump track steze, na kateri se zadržujejo otroci, pa tudi gostišča: „Brezdomni vsekakor potrebujejo pomoč in podpiram tovrstna prizadevanja, sprašujem pa se, zakaj so se odločili za umestitev dnevnega centra in zavetišča za brezdomce (Kamra) v okolje, polno turistov, otrok in storitvenih dejavnosti. Ali to sodi v tako okolje? Prav tako bi bilo lepo, če bi odgovorni poskrbeli za pravočasno korektno informiranje okoliških prebivalcev in se z njimi pogovorili o tem, kaj se bo tam dogajalo. Pričakujem, da si bodo vsi, ki so se odločili za umestitev Kamre v to okolje, prizadevali za varnost ne le znotraj nje, ampak tudi izven nje. To pomeni, da se kakovost življenja v
Prihodnje leto za dnevni center in krizne nastanitve 103.000 evrov
Program Zavetišča in dnevnega centra za brezdomce bo zagotavljalo Društvo za razvoj in izvajanje programov pomoči ARS VITAE. Predsednica Polona Toplak pravi, da bo dnevni center namenjen kriznim namestitvam, kot so npr.: deložacije ali primeri, ko posamezniki ali družine ostanejo brez strehe nad glavo zaradi požarov, naravnih katastrof... V prvi fazi bosta zaposlena dva javna delavca in ena strokovna delavka, prihodnje leto naj bi preko ministrstva dobili še dve zaposlitvi.
V letu 2018 je predvidena vrednost programa 30.000 evrov, sredstva so zagotovljena s sprejetim proračunom. Ob koncu leta se bo društvo ARS VITAE, ki bo vodilo ta center, prijavilo na razpis Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. „Za stroške dela strokovne sodelavke in nočnega delavca ter za povračila v zvezi s prostovoljskim delom je predvideno 31.800 evrov. V letu 2019 je okvirna vrednost programa 103.000 evrov, od katerih bo 59 % zagotovilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, MO Ptuj pa bo zagotovila 37 % (7.700 za sofinanciranje dveh javnih del in 30.000 evrov proračunskih sredstev), preostanek je zagotovljen z naslova donacij," so pojasnili na ptujski občini.
okolišu zaradi tega ne bo spremenila in se bomo prebivalci, turisti in vsi v tej okolici še naprej počutili varne, poslovne dejavnosti pa zaradi tega ne bodo oškodovane. Skratka, da bomo lahko brez težav bivali v sožitju."
Bali so se težav, zato niso obveščali javnosti ...
Tudi Milena Varvoda in Oton Ve-lunšek, ki stanujeta v neposredni bližini, pravita, da bi občina pri iskanju lokacije morala bolje premisliti in najti prostor, ki ni v tako gosto poseljenem naselju. „Parkirišče že dolgo ni več namenjeno zgolj parkiranju, hrup je vedno večji, tudi ker so si ga nekateri vzeli za igrišče. Po zaprtju mostu je tudi promet na Zadružnem trgu bistveno gostejši, nenehno se vozijo preko peš mostu, parkirajo ob
naših hišah, redarji pa glob ne pišejo. Bojimo se, da se bodo po novem tu potikali še narkomani, da se bodo pojavile kraje ipd.," pravita.
Vsi sogovorniki se strinjajo, da bi bilo prav, če bi jih vodstvo občine, preden se je lotilo projekta, seznanilo s svojimi nameni. Komelova odgovarja, da imajo, kjerkoli se tovrstnih projektov lotijo, težave, in priznava, da je to tudi eden izmed razlogov, da doslej javnosti o tem niso seznanjali.
Na vprašanje, ali bodo - glede na to, da bo občina za ta projekt namenila precej sredstev - od uporabnikov dnevnega centra zahtevali, da „oddelajo" in morda zaslužijo za stroške, ki jih bodo povzročili (kot npr. urejanje okolice pod okriljem občinskega podjetja), Komelova odgovarja, da v začetni fazi ne, vendar razmišljajo tudi o tem.
Dženana Kmetec
Podravje, Pomurje • Razkrinkali preprodajalce prepovedanega heroina
Lovke mamilarskega kartela segajo tudi na Ptuj
Murskosoboški kriminalisti so od začetka leta preiskovali sume kaznivih dejanj preprodaje prepovedanih drog. Zaključno akcijo s hišnimi preiskavami so izvedli pred tednom dni, ko so pridržali devet osumljenih. Policisti so hišne preiskave izvajali tudi na ptujskem območju.
Letne količine zasegov drastično upadle
Podatki o zasegu heroina kažejo, da je bilo rekordno leto, ko so policisti prestregli največ te prepovedane in nevarne droge, leto 2000. Prekupčevalcem so je pobrali dobrih 392 kilogramov. V času od osamosvojitve do preloma tisočletja soje letno zasegli od 14 do 20, 30 ali 40 kilogramov. Najnižji izplen v tem obdobju je bil 13,8 in najvišji 46,1 kilograma. Nato je sledilo rekordno leto 2000 z zaseženimi 392,6 kilograma. V prvem desetletju novega tisočletja se je količina zasežene droge povečevala - 89 kilogramov leta 2001 in 2003,144 v 2004,134 v 2005,182 v 2006 in 137 kilogramov leta 2008. Od takrat naprej je letna količina zaseženega heroina v upadanju. Najmanj tega belega blaga so policisti zaplenili leta 2011 (3,2 kg). Naslednje leto so bili sicer nekoliko uspešnejši (zaseženih 26,1 kg), v letih 2013 in 2014 so bili zasegi ponovno skromni (4,7 in 6,4 kg). Nekaj več so potem ponovno pobrali v 2016 (46,6 kg) in 2017 (10,5 kg). Če primerjamo letne količine zasegov v prejšnjem in tem desetletju, opazimo, da so se drastično znižale.
Foto: Črtomir Goznik
Najmanj heroina so policisti zasegli v letih 2011, 2013, 2014 in 2015, vsega skupaj 20,5 kilograma. Rekordno leto z zasegi heroina je bilo 2000, ko so ga preprodajalcem zaplenili skoraj 400 kilogramov.
»S pomočjo kriminalistov in policistov iz policijskih uprav Maribor, Celje, Ljubljana in Koper smo opravili sedem hišnih preiskav na območju Ljutomera, Ptuja, Ljubljane in Kopra. Devetim osumljenim smo zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja prometa s prepovedano drogo odvzeli prostost. Skupaj pa je sicer osumljenih 13 oseb, starih od 30 do 61 let. Pridržani so bili v sredo, 11. julija, privedeni k preiskovalnemu sodniku, ki je zoper vseh devet odredil pripor. Večina osumljenih je bila za istovrstna kazniva dejanja v preteklosti že kaznovana,« so v izjavi za javnost navedli na Policijski upravi (PU) Murska Sobota.
Med preiskavo, ki je trajala od januarja, vključno s torkovimi hišnimi preiskavami, so policisti zasegli 455
gramov heroina. Storilci so utemeljeno osumljeni preprodaje nekaj manj kot tri kilograme te prepovedane droge. Če bi jo na trgu prodali na drobno, bi zanjo iztržili okrog 125.000 evrov. »Dve organizirani hudodelski združbi sta delovali dolgoročno in dobro organizirano ter s prepovedanimi drogami trgovali kontinuirano. V obdobju pol leta, kolikor je trajala preiskava, je bilo storjenih več kot 120 kaznivih dejanj preprodaje. Organizacija trgovanja je potekala od štirih večjih dobaviteljev preko dveh organizatorjev preprodaje na drobno do več uličnih preprodajalcev,« so povedali policisti in dodali, da je za tovrstna kazniva dejanja predpisana kazen od enega do deset let zapora. Če se trgovanje izvaja v hudodelski združbi, kar se v tem primeru po ugotovitvah policije je, je predpisana kazen od pet do 15 let zapora. Na PU Murska Sobota so poudarili, da je heroin izjemno nevarna droga. Hitro povzroči fizično in psihično odvisnost. Uživalci, ki so brez denarja, pogosto postanejo tatiči, da si z denarjem od tatvine kupujejo odmerek. Nakup grama heroina v prodaji na drobno stane do 50 evrov.
Mojca Zemljarič
4 Štajerski
Ljudje in dogodki
torek • 10. julija 2018
Gorišnica • Pogovor z županom ob 23. občinskem prazniku
Za boljšo kakovost življenja občanov
V občini Gorišnica, kjer skrbijo za razvoj območja in urejenost kraja, praznujejo že 23. občinski praznik. Še posebej slovesno bo v petek, 20. julija, ob 18. uri na ploščadi pred občinsko zgradbo v Gorišnici, Iger bo potekala osrednja občinska proslava. Na njej bodo posvetili pozornost novim pridobitvam, v prvi vrsti pa ljudem, ki s svojim delom še posebej služijo skupnosti.
vsi športi razen tenisa; torej nogomet, rokomet, odbojka in košarka. V parku želimo zgraditi še tribune in slačilnice. Projekti so že izdelani. Podali smo tudi vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja.«
Nezadolžena občina
Ravno v teh dneh so uredili parkirišče v samem središču občine, začeli urejati Sokov mlin, ptujsko cestno podjetje pa naj bi začelo graditi po-slovno-stanovanjski objekt na nekdanjem mestu zadružnega doma: »Včeraj so začeli delati. Dela bi sicer izbrani izvajalec moral začeti že apri-
la. Vendar, kot veste, v gradbeništvu primanjkuje delovne sile ...«
Izvajajo tudi številne manjše investicije, kot je čiščenje jarkov in prepustov po neurju, poleg opravljanja rednih delovnih nalog (sociala, šolstvo in drugo) pa podpirajo tudi domača društva in vaške odbore. »Z izvedenim sem zelo zadovoljen, glede na to, da ni bilo nobenih razpisov, kjer bi lahko pridobili kakšna sredstva. Občine doslej nismo zadolžili,« je zadovoljen Kokot.
V tem letu želijo obnoviti in dograditi ceste na Forminu. Čaka jih še izgradnja namakalnega sistema Go-rišnica-Moškanjci III. v vrednosti dob-
rega pol milijona evrov: »Projekti so nared, vlogo na razpis za nepovratna sredstva smo že oddali in je popolna, tako da pričakujemo, da bomo januarja začeli delati. Ko bomo zgradili ta namakalni sistem, bomo imeli dobrih 90 % vseh kmetijskih zemljišč pokritih z namakalnim sistemom.«
V prihodnjem letu nameravajo urediti nevarno križišče v neposredni bližini bencinskega servisa Žiher, kjer bodo skupaj z direkcijo za infrastrukturo zgradili krožišče, v teku pa so že dogovori v zvezi z ureditvijo križišča pri Gumi, kjer bodo uredili še avtobusni postaji.
Monika Levanic
Nov uaško-gasilski dom Mala vas že ima fasado.
Tudi v tem in prejšnjem letu jim je v občini Gorišnica uspelo izpeljati več pomembnih naložb za boljšo kakovost življenja občank in občanov. Tako so v preteklem letu zgradili kanalizacijo v Zamušanih in Tibolcih v vrednosti pol milijona evrov, letos
pa bodo uredili ceste in vse, kar sodi zraven (optika in razsvetljava). Prav tako so zgradili nivojski pločnik v Muretincih ter nadeli novo podobo zdravstvenemu domu v Gorišnici.
Tudi v tem trenutku na veliko investirajo. Svojo končno podobo že

It 0« Oi
deponiranje, predelava in proizvodnja gradbenih reciklatov
Formin 8 b, 2272 Gorišnica Tel. št.: (02) 740 40 77, mobitel: 041 393 205
Ob prazniku občine Gorišnica se podjetje Zuran d.o.o. iz Formina zahvaljuje svojim partnerjem in sodelavcem za sodelovanje ter zaupanje. Sokrajanom pa želijo prijetno praznovanje. S svojimi storitvami se priporočajo še vnaprej.
dobivata vaško gasilska domova v Mali vasi in Zagojičih, ki ju je občina začela graditi v lanskem letu. »Letos bomo poskrbeli še za notranjo ureditev in fasado, zunanja ureditev pa je predvidena prihodnje leto. Odprtje obeh domov tako načrtujemo do prihodnjega občinskega praznika,« je pojasnil župan občine Gorišnica Jožef Kokot.
Veliko vlagajo tudi v izgradnjo sodobnega športnega parka Gorišnica, ki počasi dobiva končno podobo. V lanskem letu so zaključili gradnjo atletske steze ter uredili pomožno igrišče z namakalnim sistemom, v letošnjem letu pa jim je uspelo urediti novo igrišče, ki so ga med prvimi preizkusili številni vaščani na sobotni vaški olimpijadi: »Novo igrišče je že v svoji funkciji. Na njem se lahko igrajo
' STROJNE INSTALACIJE * GRADBENIŠTVO * IZKOPI
DONA] s p
STANISLAV DONAJ s.p. Gajevci 24/a 2272 Gorišnica, Tel: 02/7408-163, Fax: 02/7408-164
Gsm: 041/ 705-491, 041/ 793-461, 041/ 790-995 Email: donaj@teleing.com, stanko.donaj@gmail.com http://www.VODOVOD-DONAJ.COM
Iskrene čestitke ob prazniku občine Gorišnica.
TVP - Vzmetni inženiring d.d. Formin 39d Gorišnica
Tel.: 02 741 71 50 www.tvp-vzmeti.si
Vsem občankam in občanom želimo prijetno praznovanje občinskega praznika, županu in občinski upravi pa še naprej tako uspešno delo!
Poslovnim partnerjem in cenjenim strankam hvala za izkazano zaupanje in dobro poslovno sodelovanje!
Foto: ML
Ormož • Brezplačni in plačljivi počitniški tabori in delavnice
Kje lahko otroci aktivno preživljajo poletne dni
Otroci že uživajo v zasluženih šolskih počitnicah, starši pa se ubadajo s tem, kako jim zapolniti poletne dni. Da otroci ne bi le čepeli doma pred televizorji, računalniki in drugimi napravami in bi kakovostno preživljali prosti čas, so tudi na ormoškem koncu nekateri zavodi in društva poskrbeli za vrsto delavnic.
Številne brezplačne dogodke tudi letos organizira Ljudska univerza Ormož, enota Mladinski center. V tem času so nekatere aktivnosti že izvedli, a bo pestro vse do septembra. Naslednja delavnica je že ta teden, od ponedeljka do četrtka. Na štiridnevnem brezplačnem 3D računalniškem tečaju, ki bo potekal v popoldanskem času (od 16. do 19. ure), udeleženci s pomočjo tehnologije tiskajo plastične figure. Program pripravlja MCO v sodelovanju z Markom Jenušem.
Po nova znanja in spretnosti so po-čitničarji vabljeni tudi konec meseca
(od 23. do 27. julija), ko bo na sporedu raziskovalni tabor z zgovornim naslovom Mojstrospretneži. Vse dni v tem tednu bodo namreč v sodelovanju z Grajskim centrom za družine Ormož poskrbeli za zabavne raziskovalno spretnostne naloge, izzive in uganke. Že prvi dan jih čaka zanimiva delavnica lego robotike. Tabor bo potekal vsak dan med 10. in 13. uro.
Zanimivo bo tudi v času festivala O.F.A.K., ko bo mladinski center prvi dan v mesecu avgustu pripravil Mehiške animacije, nekaj dni zatem razstavo kač (7. avgusta), 9. avgusta pa bodo še izdelovali sladoled. Tudi
letos bodo prišli na svoje ljubitelji fotografiranja. V prostorih ormoške ljudske univerze bo namreč med 13. in 17. avgustom potekala delavnica fotografiranja in virtualna realnost.
Plačljive delavnice od 100 evrov naprej
Kaj pa plačljive aktivnosti? Tudi teh ne manjka. Od 9. do 14. julija je Planinsko društvo Maksa Meška Ormož pripravilo poletni tabor v Trenti. Dogodek je bil namenjen predvsem otrokom od 3. razreda naprej in srednješolcem, cena šestdnevnega ta-
--s
Foto: ČG
Fotografija je simbolična.
borjenja je bila 130 evrov. Tudi letos Območno združenje RK Ormož in Medobčinska lokalna akcijska skupina za preprečevanje zasvojenosti na področju občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž v času od 23. do 28. julija pripravlja tradicionalen otroški počitniški tabor na Treh kraljih na Pohorju. Cena dogodka je 103 evre. Za popestritev še zadnjih počitniških dni pa Ljudska univerza Ormož organizira še poletno plesno šolo s Plesnim klubom Moreno. Kolikšna bo cena omenjene šole, za zdaj še ni znano.
Monika Levanic
torek • 10. julija 2018
Ljudje in dogodki
Štajerski	5
Juršinci • S seje občinskega sveta
Kapelice ne bodo prestavili,
v	v •! • •	1 #1 •
pac pa porušili in zgradili novo
Pričenja se celostna ureditev Gabrnika. Tamkajšnje kapelice, kije napoti izgradnji krožišča, ne bodo prestavili na primernejše zemljišče, temveč jo bodo preprosto podrli in zgradili novo.
Župan Alojz Kaučič je svetnike seznanil s potekom investicij. Kot je dejal, so dela stekla na cestah v Bodkovcih in Hlaponcih, v teh dneh
pa se bo začela letošnja največja investicija, celostna ureditev Gabrnika z izgradnjo krožišča, sanacijo mostič-ka, pločniki, cestno razsvetljavo ter
Dozidava doma upokojencev dražja
Županje svetnike seznanil tudi z novico o načrtovani dograditvi juršinske enote doma upokojencev. Kot je povedal, so zadeve usklajene z Zavodom za varstvo kulturne dediščine OE Maribor: »Bili so dani novi pogoji zaradi vpliva izgradnje na veduto kraja oz. da objekt ne bi zakrival cerkve. Projektant je to preprojektiral in sedaj ni več nobenih težav. Nastala pa je bistveno večja vrednost investicije, svet zavoda je novo ceno že potrdil, tako da projekt teče naprej.«
komunalno infrastrukturo. »Takoj ko dobijo dovoljenje za zaporo državne ceste, bodo začeli delati,« je pojasnil Kaučič. V sklopu 1,6 milijonskega projekta, ki ga vodi Direkcija za infrastrukturo, pa tamkajšnje kapelice, ki je na poti za izgradnjo krožišča, ne bodo prestavili, kot je to bilo sprva
mišljeno, pač pa jo bodo porušili in na primernejšem mestu zgradili novo.
Kaučič je še dejal, da je v teku sanacija cest in obcestnih jarkov po neurju, ki so ponekod zamašeni: »Vse ceste smo pregledali in popisali, deloma tudi opravili manjše sanacije. Vse ceste so tako prevozne, sedaj pa pride na vrsto še izkop jarkov.«
Svetnica Dragica Toš Majcen pa je ob tem še opozorila na problematičen potok, med domačini znan kot Lokavec, ki pogosto poplavlja. »Predlog je, da zaščitimo Majnikovo hišo na tak način, da tam postavimo cestne robnike. Še nekaj, pa naj mi ne zameri nihče - občina za čisto vse, kar se zgodi na občinskih cestah, ne bo mogla odgovarjati. Ljudje me kličejo, ker je enemu z njive odneslo blato do njegove hiše,« je še dejal Kaučič.
Legalizirali bodo črno gradnjo športnikov
Precej časa pa so se svetniki zadr-
Juršinski svetniki so se na zadnji seji občinskega sveta seznanili z realizacijo proračuna občine v prvem polletju, kije na prihodkovni strani 44,8-odstotna, na odhodkovni pa komaj 32,5-odstotna. Skupni prihodki občine Juršinci za letošnje leto so načrtovani v višini nekaj več kot dva milijona evrov, realizacija ob polletju pa znaša okoli 910.000 evrov.
Kapelico bodo porušili in na primernejšem mestu zgradili novo.
žali pri sprejemanju pravilnika o oddajanju športnih igrišč in drugih športnih objektov v najem. Kot je pojasnila direktorica Saša Golob Hodnik, je športne površine že doslej upravljajo tamkajšnje športno društvo, zdaj pa morajo to tudi uradno dokumentirati. Društvo bo po novem plačevalo letno najemnino v višini 200 evrov, tako kot že doslej pa bodo pokrivali tekoče stroške. Občina bo igrišča in objekte dala v najem športnemu društvu za dobo petih let z minimalno najemnino. »V najemno pogodbo bomo hkrati zapisali, da najemnik ne more oddati v najem teh površin brez soglasja občine. Absolutno pa
bomo zapisali v pogodbo tudi to, da imajo vsa društva v občini pravico koriščenja teh površin. Pri tem bodo nastali določeni stroški elektrike, odvoza smeti itd., za kar pa bo športno društvo - tako kot doslej - določilo primerno ceno za najem,« je pojasnil župan in še dodal, da bo občina pristopila tudi k legalizaciji objekta ob igrišču. Ko bodo črno gradnjo legalizirali, nameravajo omenjeno nepremičnino prepisati na športno društvo, ki je postavilo objekt in ga od vsega začetka upravlja: »Občina nima nobene želje, da postane lastnica tega objekta.«
Monika Levanic
Foto: CG
Središče ob Dravi • Urejanje okolice doma v Obrežu in vežice
Zaradi zime še vedno peče glava
Glavni vzrok za letošnji rebalans proračuna je bila uskladitev porabe sredstev po 23. členu Zakona o financiranju občin, torej sredstev za porabo investicij. »Urejali bomo okolico kulturne dvorane v Obrežu in mrliške vežice,« je obrazložil župan Jurij Borko.
Sprva so nameravali iz 23. člena financirati kulturni dom Obrež in Orlano, vežico pa iz lastnih občinskih sredstev. S sprejetim predlo-
gom rebalansa bodo iz tega člena financirali kulturni dom in vežico. Razpis za ureditev okolice kulturnega doma v Obrežu in poslovilne
vežice v Središču ob Dravi je že objavljen, kmalu bodo izbrali ponudnika. Rok za dokončanje del je 30. september. Kot smo že poroča-
li, bodo v celoti uredili okolico pri kulturnem domu v Obrežu, torej tlakovce, asfaltiranje in zelenico, okrog vežice pa bodo uredili nove tlakovce. Župan je obe investiciji ocenil na 90.000 evrov. V predlogu rebalansa proračuna je razvidno, da so sredstva pri Orlani zmanjšali, ker bi nadaljnja obnova stala več, kot so sprva predvidevali. Izvedli so le nujna krovska dela.
Za zimsko službo letos 56.000 evrov več
Drugi vzrok za predlog rebalansa proračuna pa je bil, da so bile nekatere postavke previsoke ali prenizke. Za zimsko službo so porabili več sredstev, kot je bilo predvideno, saj je ta znašala od tri- do štirikratnik predvidenih sredstev. »Navadno planiramo šest akcij pluženja in posipanja, letos jih je bilo bistveno več. Izvajalcem smo delo poplačali in je bila potrebna korekcija,« je dejal Borko. Strošek zimske službe se je povečal za dobrih 56.000 evrov, letnega vzdrževanja cest pa za 5.000 evrov.
Na drugi strani pa je manj prihodkov iz naslova možne prodaje nekaterih kmetijskih in stavbnih zemljišč. Manj prihodkov je tudi zaradi nepre-jetih sredstev iz kohezijskega sklada (LAS projekti), ki bodo prejeta šele naslednje leto. Večji priliv od pred-
Prvič se je zgodilo, da je prišlo premalo svetnikov
Prvič v zgodovini občine seje zgodilo, da so sejo zaradi nesklepčnosti (službene obveznosti, dopusti) premaknili v istem dnevu na kasnejšo uro. Sprva sojo načrtovali za 16. uro, nato sojo premaknili na 20., ko je prišlo dovolj svetnikov in svetnic.
Okolica doma v Obrežu bo jeseni že lepša.
videnega je bil le pri davčnih prihodkih, in sicer pri okoljskih dajatvah za onesnaženje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda.
Prihodkovna stran proračuna je po rebalansu nekaj čez 1,9 milijona evrov, odhodkovna pa čez 2,1 milijona. Povišali so zadolževanje občine s 100.000 na 145.000 evrov in dodali skoraj 26.000 evrov za del, ki ne gre v kvoto zadolževanja po prej omenjenemu 23. členu.
Vedno manj denarja za • ,» «i investicije
Svetniki in svetnice so sprejeli tudi zaključni račun občine za leto 2017, investicijskih sredstev je bilo lani med 17 in 18 odstotki. Ta delež se iz leta v leto manjša, ker je obveznosti vsako leto več. Borko je dejal, da so imeli v letih 2007, 2008, 2009 sicer manjši proračun, nekje v višini 1,5 milijona, sredstev za investicije pa je bilo takrat več, od 400.000 do 500.000 evrov. »Seveda so stroški predvsem v zavodih in pri sociali višji. Samo postavki šolstvo, šola, vrtec, vse kar gre pod to dejavnost, in soci-ala sta v zadnjih treh letih zrasli za 30 odstotkov,« je dejal Borko. Nadzorni odbor v poročilu zaključnega računa proračuna za leto 2017 navaja, da ni našel nepravilnosti, podali so samo nekaj ustnih priporočil.
KŠ
Foto: KS
Ptuj • Staro mestno jedro
Rušitev dela stare steklarske
Mestna občina (MO) Ptuj je v petek začela rušiti dotrajan del stare steklarske delavnice ob Ulici Tomaža Šalamuna, neposredno ob ptujskem butičnem lokalu in hostlu Muzikafe.
„Začeli smo odstranjevati dotrajan gospodarski objekt, ki je nastal kot prizidek zgradbama na Slovenskem trgu 1 in Aškerčevi ulici 2. Odstranitev je potrebna zaradi odločbe Inšpektorata za okolje in prostor. Objekt je dotrajan in za okolico nevaren. Za odstranitev objektov je bilo pridobljeno kulturnovarstve-no soglasje Ministrstva za kulturo, nadzor nad deli bo izvajal Zavod za varstvo kulturne dediščine. Med po-
goji kulturnovarstvenega soglasja je tudi zahteva, da se v skladu z možnostmi ohrani zunanji stavbni zid, ki meji na Ulico Tomaža Šalamuna. Odstranitev dotrajanih objektov bo predvidoma končana do konca tega tedna, petka, 20. junija. V času del velja popolna zapora Ulice Tomaža Šalamuna, delno je moten tudi promet na Vrazovem trgu. Vse udeležence v prometu pozivamo, da dosledno upoštevajo postavljeno
prometno signalizacijo," so poudarili v ptujski Mestni hiši in navedli, da rušilna in odstranitvena dela v vrednosti dobrih 38.000 evrov izvaja podjetje Bolkop iz Spuhlje (Bolcar).
Po odstranitvi objekta bo zemljišče urejeno v skladu s pogoji Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Na MO Ptuj še proučujejo možnosti za prihodnjo ureditev oziroma pozidavo zemljišč.
Mojca Zemljarič
Foto: Črtomir Goznik
Del stare steklarske delavnice bodo te dni porušili.
6 Štajerski
Ljudje in dogodki
torek • 10. julija 2018
Cirkulane • S 24. redne seje občinskega sveta
Kvadratni meter zemljišča kupili po
Cirkulanski občinski svet je na zadnji seji kljub pomislekom potrdil predlog oz. ceno prodaje nepremičnin v poslovno-e podjetij, vendar njihova imena še naprej ostajajo poslovna skrivnost.
Komunalno urejene parcele bodo na občini podjetnikom prodali po ceni pet evrov za kvadratni meter, čeprav so jih odkupili po občutno višji ceni, večinoma za 13 evrov po kvadratu zazidljivega zemljišča. Župan občine Cirkulane Janez Jur-gec je povedal: »Odkupna cena za zemljišča je bila enotna, samo del kmetijskega zemljišča smo odkupili po drugi ceni. Razlika v ceni in
ureditev poslovne cone sta doprinos občine k razvoju podjetništva. Če gledam na razpisu pridobljen evropski denar in upravičene stroške pri odkupu zemljišč, mislim, da ne moremo govoriti o minusu ali plusu. Na to cono nismo gledali čisto ekonomsko oz. finančno. Računam, da bo občina nekje na nuli, bo pa dolgoročno to za občino seveda velik plus.«
Na cirkulanski občini so v gradivu seje pojasnili, da s prodajo nepremičnin pod tržno vrednostjo zasledujejo več ciljev: pospeševanje podjetništva, zmanjševanje brezposelnosti (v coni bo vsaj 31 delovnih mest, a najbrž vsa od njih ne bodo ustvarjena na novo, temveč prenesena od kod drugod), zaustavitev »bega možganov« iz občine, ohranjanje poseljenosti območij ob meji
Kdo ima več zaslug za cono ...
Zadnja seja cirkulanskega občinskega sveta je postregla tudi s (predvolilnim?) strankarskim obračunavanjem med županom Cirkulan Janezom Jurgecem (SDS) in občinsko svetnico Miro Petrovič (SMC). Županje stranki SMC očitalda si lasti tuje zasluge, npr. za pridobitev celega programa zdravnika v Cirkulanah. Zmotilo gaje tudi, daje omenjena stranka dnevni red zadnje seje občinskega sveta, sicer javni dokument, javno objavila na spletnem družabnem omrežju. Petrovičevaje Jurgecu očitala javno blatenje stranke SMC, vlade in države v uvodniku občinskega glasila ter neobjavo svojega prispevka v isti publikaciji.
V stranki SMC so v zvezi z incidentom že podali izjavo za javnost. Poudarili so, da so tudi sami prispevali k projektu razširitve dolanske poslovne cone, saj naj bi leta 2015 minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek Cirkulane obiskal prav na njihovo pobudo. Koordinator SMC Cirkulane Jernej Golc je dejal: »Župan skladno z načeli stranke SDS, katere član je, žali in verbalno napada občinske svetnike in Vlado RS, kije omogočila pridobitev sredstev za izvedbo investicije v Dolanah.« Opozoril je, da naj bi župan s tem prekoračil vsa osnovna demokratična načela delovanja občinskega sveta.
s Hrvaško itd. Dejali so, da se koristi tega projekta »kažejo na dolgi rok in jih je težko ustrezno ovrednotiti, saj ima večina teh koristi indirekten vpliv na blagostanje prebivalstva ter razvoj občine in regije«. Nova cona naj bi tako ugodno vplivala na BDP ter gospodarski in turistični razvoj občine.
Končno so našli dodano vrednost
S prvim dnem tega meseca je začel veljati Zakon o spodbujanju investicij, ki občinam prodajo nepremičnin pod ekonomsko ceno pod določenimi pogoji dejansko dovoljuje. Kljub temu so imeli občinski svetniki o ceni kar nekaj vprašanj in pomislekov. Podžupan Franc Miloš-ič je opozoril, da bi morali biti o ceni zemljišč prvi obveščeni občinski svetniki, torej še pred pogajanji občine s podjetniki. Župan je odvrnil, da so ceno lahko pripravili šele po sprejetju novega zakona.
Mira Petrovič je poudarila, da ne gre za ekonomsko ceno, temveč ceno, s katero zasledujejo določene ukrepe: »Prav zato je naša posebna odgovornost, da smo pri tem pose-
Dela v dolanski poslovni coni bodo končana do konca septembra, nekaj podjetij naj bi k
Ptuj • Pripravljajo projekt za gradnjo 33 km kanalizacije in 17 črpališč
Vrednost 10 mio evrov, od tega 6,5 mio evrov evropskih sredstev
Čeprav je mestna občina (MO) Ptuj v minulih desetih letih v gradnjo kanalizacijskega sistema vložila več deset milijonov evrov, jo naloga gradnje kanalizacije čaka tudi v prihodnje. V vodstvu občine ocenjujejo, da sta na sistem priključeni slabi dve tretjini uporabnikov javnega vodovoda.
»Na podlagi evidenc obračuna v MO Ptuj pošiljamo račune za 7.041 od-čitkov vodomerjev. Od tega jih je na kanalizacijski sistem priključenih 4.452 ali 63 odstotkov. Pri tem moramo upoštevati, da navedene številke ne predstavljajo niti števila objektov niti hišnih številk niti števila gospodinjstev. Razlike so predvsem zaradi večstanovanj-skih stavb in večjih porabnikov vode
v gospodarstvu ter negospodarstvu. Ocenjuje se, da bi bilo treba na območjih, ki jih je nujno priklopiti, kanalizacijo zgraditi še za 931 objektov. Ti so tudi predmet pridobljenih gradbenih dovoljenj oziroma gradbenih dovoljenj v pridobivanju. Okrog 900 objektov v razpršeni gradnji bo potrebovalo male komunalne čistilne naprave (MKČN),« so povedali v ptujski Mestni hiši in po-
jasnili, da nameravajo v prihodnjih štirih letih iz Dogovora za razvoj regij za gradnjo kanalizacije (projekt Ptujsko polje II. faza) pridobiti okrog 6,5 milijona evrov evropskih sredstev. »Skupna vrednost investicije znaša deset milijonov evrov, od tega sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) 6,5 in lastna sredstva MO Ptuj 3,5 milijona evrov. Trenutno projektiramo od-
seke, za katere še ni pridobljeno gradbeno dovoljenje; gre za krajše kanale (Ptuj, Kicar, Sp. Velovlek in del Nove vasi). Za jesen načrtujemo pridobitev manjkajočih gradbenih dovoljenj, sledi priprava vloge za neposredno odobritev (in financiranje) projekta. Gradnja je predvidena v letih 2019-2021, predaja v uporabo pa v obdobju 2021-2022. V sklopu projekta načrtujemo nadgra-
Grajena: en sosed s kanalizacijo, drugi čez cesto brez
MO Ptuj je na območju Grajene kanalizacijo gradila pred petimi leti. A na sistem seje lahko priključil le del naselja. Tako so se lahko objekti, ki so na desni strani glavne ceste Ptuj-Vurberk (gledano v smeri Vurberka) na sistem lahko priključili, njihovi sosedje, ki so na levi strani glavne ceste, pa ne. Zakaj je tako, smo poizvedeli na MO Ptuj. Odgovorili so, da zato, ker sistem še ni v celoti zgrajen. Zgradili so namreč samo primarni vod, ne pa tudi sekundarnih. Objekte, ki jih je bilo moč navezati na primarni cevovod, so priključili. Za priključitev preostalih bo treba zgraditi še sekundarne cevovode, kar na ptujski mestni občini načrtujejo do leta 2024. Nekaj objektov bodo opremljali tudi z MKČN.
Projekt Ptujsko polje II. faza, predvidena gradnja 2019-2021
Območje	Dolžina kanalov (m)
Kicar, Sp. Velovlek	18.500
Žabjak, Nova vas	3.400
Turnišče, naselje do sv. Roka	2.000
Del Nove vasi	1.700
Štuki	1.500
Sovretova ulica	1.300
Budina - ob Rogoznici	900
Cesta 8. avgusta	560
Budina	430
Kicar	380
Žabjak, Svržnjakova ulica	370
Ob Dravi	370
Ulica Šercerjeve brigade	190
Podvinci	190
Anželova ulica	150
Žunkovičeva ulica	140
Pot v toplice	140
Mlinska cesta	120
Na postajo	120
Maistrova ulica	100
Mestni Vrh	90
Zagrebška cesta	80
Žabjak	82
SKUPAJ	32.700
Ptujsko občino čaka v prihodnjih letih obsežen zalogaj gradnje kanalizacijskega sistema. Fotografija je simbolična.
dnjo obstoječega sistema. Zgrajenih bo blizu 33 kilometrov kanalizacijskih cevovodov in 17 črpališč.«
Kljub obsežnemu deset milijonov evrov težkemu vložku bodo na določenih območjih MO Ptuj še naprej ostale sive lise brez kanalizacijskega sistema. Med drugim v Grajeni in Suhi veji pri Turniščah. V Grajeni nameravajo sistem do leta 2024 dograjevati postopoma, enako tudi v Suhi veji, kjer se zaključek gradnje predvideva leto dni prej (2023). Za oba projekta je bila v letu 2016 izdelana PGD- in PZI-doku-mentacija, julija lani je občina pridobila gradbeni dovoljenji, letos aprila
Vir: MO Ptuj
je mestni svet za oba projekta potrdil DIIP. Na območjih razpršene gradnje se sistem ne bo gradil. Okrog 900 objektov se bo opremljalo z MKČN, za kar je bila leta 2014 izdelana študija. Ta obravnava območje delov Krčevine pri Ptuju, Grajene, Mestnega Vrha, Nove vas, Rogozni-ce in v celoti Krčevino pri Vurberku ter Grajenščak. MO Ptuj ima sprejet pravilnik, v skladu s katerim lahko lastniki pri zamenjavi greznice z MKČN ali pri novogradnji za MKČN pridobijo 50 odstotkov občinskega sofinanciranja oziroma največ 1.500 evrov.
Mojca Zemljarič
Foto: MZ
torek • 17. julija 2018
Šport, zanimivosti
Štajerski	7
Stroji bodo brneli do konca septembra
Na Občini Cirkulane so za razširitev dolanske poslovno-ekonomske cone uspeli pridobiti 1.158.521 evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Na 19.088 kvadratnih metrih bodo uredili vodovodno in kanalizacijsko omrežje, cestne povezave in priključke, telekomunikacijska omrežja in javno razsvetljavo. Podjetja bodo morala objekte zgraditi in tja prenesti svoj sedež v roku dveh let,
konomski coni v Dolanah. Tja naj bi svoje sedeže v roku dveh let preneslo sedem v nasprotnem primeru Mo zemj&a spet prenu vat omne.
V coni bo mogoče opravljati le tiste dejavnosti, ki ne potrebujejo okoljevarstvenega soglasja.
13, prodali po pet evrov
malu zatem že začelo graditi.
bej pazljivi, da preprečimo morebitne zlorabe.« Namignila je, da sam postopek izbire podjetij morda ni bil najbolj transparenten: »Verjamem, da je interesa za tako ugoden nakup zemljišč precej. Mislim tudi, da prodaja zemljišč po ključu 'kdor prvi pride, prvi melje' ni najbolj ustrezna.«
Anton Bratušek je komentiral: »Obrazložitev je bila zelo lepa, se pravi: smo v stanju napisati zelo lepo obrazložitev, tudi omenjati dodano vrednost, za katero običajno govorimo, da je nikjer ni. Tu pa zdaj bo in hvalabogu, da bo.« Dodal je še, da bo takšno ceno težko pojasnil svoji mami, ki bo za nadomestilo za stavbno zemljišče plačala polovico pokojnine ... Kljub vsemu povedanemu so občinski svetniki predlog cene potrdili (glasovanja se je vzdržala Petrovičeva, ker natančnih odgovorov na zastavljena vprašanja naj ne bi dobila, na seji ni bilo Estere Črnivec).
Cono bodo še širili
Parcele v dolanski poslovni coni naj bi kupilo sedem mikro, malih in srednje velikih podjetij; tri iz cir-kulanske občine, ostala iz občin
Markovci, Ptuj in Zavrč. Konkretna imena in dejavnosti podjetij še naprej ostajajo poslovna skrivnost. Direktorica cirkulanske občinske uprave Milena Debeljak je dejala: »O imenih v tem trenutku še ne bi javno razpravljali, ker postopki še niso dokončani.«
Župan je povedal: »Vsi, ki so imeli interes, so mesto v coni dobili - razen dveh podjetnikov, ki bi potrebovala bistveno večji prostor in se v tej coni pač nista videla. Sicer pa nismo odklonili nobenega podjetnika. Interes je izkazan še za eno parcelo, ki v tem projektu ni zajeta, saj je zaradi hipoteke nismo mogli odkupiti. Bomo jo pa takoj, ko bo to mogoče; ali za razširitev dejavnosti podjetja, ki bo že v obrtni coni, ali za novega vlagatelja.« Jurgec je sklenil, da zdaj sledijo še parcelacija, prodaja in vpis v zemljiško knjigo: »Nekateri podjetniki medtem pridobivajo gradbena dovoljenja, zato računam, da bodo prvi začeli graditi že letos.«
Eva Milosic
Štajerski
v digitalni knjižnici:
.Cllib.a
Ptuj • Nov član vodstva ptujske bolnišnice
Teodor Pevec je novi strokovni vodja SB Ptuj
Najresnejši protikandidat izbrane direktorice Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj Teodor Pevec je novi strokovni vodja tega zavoda. Kot je dejal, bo na novi funkciji lahko uresničil večino ciljev, ki si jih je zadal.
Marca letos je svet zavoda SB Ptuj spremenil statut in vanj vnesel novo delovno mesto strokovnega vodje. Maja so nato sprejeli sklep, da se javni razpis za strokovnega vodjo objavi naslednji dan po pridobitvi soglasja ministrice k imenovanju direktorice. Za direktorico je bila izbrana Anica Užmah.
»Razpis za strokovnega vodja je bil objavljen 6. junija. Na podlagi pozitivnega mnenja strokovnega sveta je svet zavoda na svoji 8. dopisni seji 22. junija za strokovnega vodja imenoval edinega kandidata prim. asist. dr. Teodorja Pevca, dr. med., specialista

Ttodor Pevec, novi strokovni vodja Splošne bolnišnice Ptuj
splošne kirurgije in travmatologije,« je pojasnila Užmahova.
Pevec: „Stroka se ne
razvija od zgoraj, ampak • »» i i • • » jo razvijajo ambiciozni
posamezniki«
Kot pravi Pevec, se je za kandidaturo za strokovnega vodjo odločil na pobudo nekaterih predstojnikov oddelkov, dobil pa je tudi podporo strokovnega sveta bolnišnice, kar je, kot pravi, bil njegov pogoj, saj je prepričan, da te funkcije ni moč zasesti brez podpore predstojnikov oddelkov in ambulant.
Polovico delovnega časa ostaja Pevec zaposlen na kirurškem oddelku, kar se mu zdi pomembno, da lahko ohrani delo z bolniki. „Delo strokovnega vodje je statutarno urejeno na novo. Sedaj je to povsem samosvoja funkcija, z mnogo večjo odgovornostjo, predvsem pa je potrebna si-nergija, da se v sodelovanju z. direktorico bolnišnico vodi v želeno pot. Skozi to delo je možno uresničiti večino ciljev, ki sem si jih zadal. Ker vem, da so v bolnišnici zaposleni zelo prizadevni in sposobni sodelavci, verjamem da bo vodstvo skupaj uspešno," o svojih pričakovanjih pravi Pevec.
Naloge, ki ga čakajo, bo razdelil na reševanje sprotnih težav, delo na projektu urgence in sanacijski program. „Hkrati pa vendarle moramo skrbeti, da v bolnišnici ne rešujemo samo požarov, ampak skrbimo, da pobude posameznikov o strokovnem razvoju dobijo vsebino. Namreč stroka se ne razvija od zgoraj z vrha, ampak jo razvijajo ambiciozni posamezniki, ki jih bolnišnica ima. Na vodstvu pa je, da ustvarja pogoje za uresničevanje njihovih idej," še pojasnjuje novi strokovni vodja ptujske bolnišnice.
Posvetil se bo tudi kadrovski problematiki, saj meni, da je večina težav posledica premajhnega števila zdravnikov, predvsem na internem oddelku, kjer je na Ptuju občutno manj zdravnikov kot v primerljivih regionalnih bolnišnicah, zato je delo posameznikov zelo težko. Upa, da bodo stanje izboljšali tudi na drugih podhranjenih področjih: nevrologiji, infektologiji ... „Skratka ne glede na težak finančni položaj želimo ohraniti oz. še razširiti obseg bolnišnice, ponuditi bolnikom še več storitev, zato pa bo treba vlagati tako v zaposlene kot v infrastrukturo. Oboje je bilo iz številnih znanih objektivnih razlogov zanemarjeno," zaključuje Pevec.
Dženana Kmetec
Vir: Občina Cirkulane
Območje poslovne cone Dolane so sprva razdelili na enajst zemljišč različnih velikosti. Zdaj je že znano, da si bo zemljišča razdelilo sedem podjetij, na osmi enoti naj bi uredili zbirni center komunalnih odpadkov.
Dornava • Dotrajan pesniški most kliče po obnovi
Skoraj vsak četrti most na glavnih in regionalnih cestah dotrajan
Most čez Pesnico v občini Dornava je v vse slabšem stanju. Poleg močno načete ograje je temeljite obnove potrebno vozišče, poškodbe pa so vidne tudi na drugih delih objekta, še posebej na opornikih...
Domačini že nekaj časa opozarjajo na dotrajan most čez Pesnico v dornavski občini, preko katerega pelje državna cesta. Most, zgrajen leta 1965, je več kot očitno načel zob časa. Da je most v slabem stanju in potreben obnove, se strinjajo tudi na državni Direkciji za infrastrukturo. »V največji meri je dotrajana oprema mostu, kot na primer ograja, robni venci, vozišče, dilatacije, poškodbe pa so tudi na drugih delih mostu, še posebej opornikih, vidi se sledi premikanja prekladne konstrukcije,« poškodbe in stanje mostu, starega več kot pet desetletij, opisujejo na Direkciji, hkrati pa trdijo, da je objekt še v takem stanju, »da trenutno ni potrebno vzpostaviti omejitve in je za udeležence v cestnem prometu varen«.
Čeprav je zaradi dotrajanosti most nujno potreben hitre obnove, pa so na Direkciji obnovitvena dela napovedali šele v letu 2019 oz. 2020: »V le-
tošnjem letu bo naročena novelacija projektne dokumentacije za izvedbo mostu. Razpis za obnovo mostu je predviden v zaključku leta 2019 oz. takoj po ureditvi zemljiškoknjižnih zadev na osnovi revidirane projektne dokumentacije.«
20 mostov tako dotrajanih, da so morali omejiti promet
A dotrajan dornavski most v naši državi je le eden izmed mnogih. Samo na državnih cestah je skoraj vsak četrti most potreben obnove, za kar bi potrebovali okoli 190 milijonov evrov! Koliko je občinskih mostov, ki so zaradi dotrajanosti zelo nevarni, sploh ni znano. »Vseh premostitvenih objektov, dolžine nad pet metrov, je na glavnih in regionalnih cestah 1403. Trenutno je potrebnih obnove 372. Direkcija RS
za infrastrukturo redno spremlja stanje premostitvenih objektov. Glede na vrste materiala se na eno ali dve leti izvajajo redni pregledi, vsakih pet ali šest let pa glavni pregledi. Na podlagi ugotovitev teh pregledov se za izbor najbolj ogroženih objektov izdela analiza varnosti, ki je podlaga za nadaljnje ukrepanje, na primer omejitev prometa oziroma največje dovoljenje osne obremenitve ali skupne teže vozila. V preteklih letih je bila zaradi slabega stanja omejena največja dovoljena prometna obtežba na 20 premostitvenih objektih na glavnih oziroma regionalnih cestah. Vsi ti objekti so večinoma že nadomeščeni z novimi, nekaj pa jih je trenutno še v gradnji,« še razlagajo na direkciji.
Sicer pa v letos gradijo oziroma rekonstruirajo 46 mostov na državnih cestah, za kar imajo predvidenih 19,3 milijona evrov.
Monika Levanič
Most je dotrajan, na direkciji pa »mirijo«, da »trenutno ni treba vzpostaviti omejitve in je za udeležence v cestnem prometu varen«.
Foto: EM
Foto: CG
Foto: ML
8 Štajerski
Ljudje in dogodki	t
orek • 10. julija 2018
Spodnje Podravje, Slovenija • Električna mobilnost
Pri nas ima skoraj vsak električni
Električnih in hibridnih avtomobilov že lep čas ne vozijo le navdušenci nad novimi tehnologijami, temveč tudi tisti, ki so kako se bo čez nekaj let?
V Zavrču so za polnjenje električnih vozil letos odšteli kak evro
V Zavrču, eni manjših slovenskih in doslej edini haloški občini z električno polnilno postajo, smo povprašali, koliko je polnilno mesto dejansko v uporabi. Električno polnilnico ob završkem športnem igrišču so postavili lani. Vrednost investicije je znašala 3.235 evrov, od tega je 2.870 evrov prispeval Eko sklad, preostali del pa občina. Na završki občini so pojasnili, da lahko vsa polnjenja in količine prenesene energije spremljajo na administratorski spletni strani:»V marcu so bila tri polnjenja: en avtomobil in dve manjši električni vozili (kolesa, skuterji).« Povedali so, da polnilno mesto uporabljajo tako njihovi kot občani sosednjih občin ter turisti. Koliko električnih vozil imajo občani Zavrča, ni mogoče ugotoviti.
Letos so uporabniki na završki polnilnici prenesli 11,73 kilovatnih ur električne energije, večinoma za manjša električna vozila. Na Občini Zavrč so povedali: »Strošek te energije znaša okoli 60 centov, z omrežnino in davki bi to bilo nekaj več kot en evro. Električni avtomobil porabi v eni uri polnjenja za 10 do 20 centov električne energije. Strošek je res zanemarljiv.«
Trenutno na polnilnici porabljeno elektriko plačujejo iz občinskega proračuna, a so na završki občini povedali, da so v polnilnico vgradili tudi plačilni sistem: »Ta omogoča zaračunavanje energije končnim uporabnikom. Gre za najsodobnejšo rešitev na trgu, ki omogoča tudi rezervacije, cenovno motivacijo za optimalno uporabo polnilnic, spletni pregled za končne uporabnike in več rešitev, ki bodo v prihodnosti omogočile lažji prehod na elektromobilnost.«
J C
Foto: CG
Cene električnih avtomobilov padajo, a po mnenju strokovnjakov ne dovolj hitro.
Gorišnica • Za ureditev parkirišča in odkup zemljišča 75.000 evrov
Dodatnih 32 parkirnih mest
Gorišniška občina je uredila parkirišča v samem središču občine na zemljišču ob nekdanji zadružni prodajalni. Naložba je občino skupaj z odkupljenim zemljiščem stala okoli 75.000 evrov.
Problema s parkiranjem v samem središču občine Gorišnica ne bo več. Občina je namreč pred krat-
kim zgradila parkirišče v neposredni bližini šole in športne dvorane na zemljišču ob nekdanji kmetijski
Dela so zaključena
zadrugi. Kot je sporočil direktor uprave občine Gorišnica Matevž Cestnik, je odslej na voljo 32 dodatnih parkirnih mest. Gradbena dela, ki so bila zaključena minuli teden, sta izvedla domači podjetnik Žuran in Cestno podjetje Ptuj.
Investicija je ocenjena na 40.000 evrov, strošek odkupa zemljišča s površino 964 kvadratnih metrov pa je znašal dodatnih približno 35.300 evrov, kar pomeni 36,60 evra za kvadratni meter. Naložbo je v celoti pokrila občina iz občinskega proračuna. »S parkirišči smo zagotovili varno odlaganje otrok v Osnovno šolo Gorišnica,« je pomen investicije razložil Matevž Cestnik.
Monika Levanic
Po podatkih registracij vozil so prva električna vozila v Sloveniji registrirali leta 2007. Na zadnji dan lanskega leta je bilo po podatkih Statističnega urada RS v naši državi registriranih 780 električnih osebnih in specialnih avtomobilov, 94 tovornih motornih vozil in trije avtobusi. Na isti datum je bilo registriranih osebnih in specialnih avtomobilov na hi-
bridni pogon 3.042, tovornih vozil pa šest. O številu električnih motorjev, skuterjev in koles lahko bolj ali manj le ugibamo, saj uradnih podatkov ni. Na Slovenskem okoljskem javnem skladu (Eko skladu) ocenjujejo, da naj bi lani v državi skupno imeli okoli 1.600 električnih vozil.
Omrežje električnih polnilnic je pri nas kar dobro razvito, čeprav polnil-
Število električnih vozil v Sloveniji narašča
	2014	2015	2016	2017
Osebni in specialni avtomobili	133	288	457	780 (0,07 % vseh registriranih vozil)
Tovorna motorna vozila	18	38	53	94 (0,09 % vseh registriranih vozil)
Avtobusi	2	2	4	3 (0,11 % vseh registriranih vozil)
nih mest doslej očitno ni natančno preštel še nihče. Na mednarodnem spletnem zemljevidu MapCharge je trenutno označenih 298 polnilnic s 728 priklopi, spletna stran gremo-naelektriko.si našteva 298 polnilnic, European Alternative Fuels Observatory pa 483. Razlike v številkah so najbrž posledica različnih pojmovanj polnilnic in polnilnih mest, saj lahko ena polnilnica zajema več polnilnih mest. V Spodnjem Podravju imamo po (najbrž nepopolnih) podatkih spletne strani www.polni.si električne polnilnice na Ptuju, v Zavrču, Središču ob Dravi, Lovrencu na Dravskem polju in na Hajdini.
Vir: Statistični urad RS
Kmalu tudi v Vidmu pri Ptuju
Nova električna polnilna postaja se obeta na parkirišču ob športnem objektu v Vidmu pri Ptuju, uredili jo bodo za dva avtomobila. Na Občini Videm so za investicijo že pričeli pridobivati elektroenergetsko soglasje; polnilna postaja bo predvidoma v uporabi septembra.
Okvirna vrednost investicije znaša okoli 6.000 evrov, so povedali na Občini Videm: »Za postavitev električne polnilne postaje smo od Eko sklada pridobili nepovratno finančno spodbudo v višini 3.000 evrov. Za preostali del investicije ima občina sredstva zagotovljena v proračunu. Glede uporabe postaje bo zaenkrat tako, da bo stroške krila občina, kasneje pa bomo videli, kako se bo odvijalo.«
Električne polnilnice so namenjene počasnemu,
Ptuj • Nov sistem izposoje koles
Na „pecikl" za zdravo telo
Na Ptuju bo konec poletja zaživel brezplačen avtomatiziran sistem izposoje koles. Gre za precej drago, 54.000 evrov vredno investicijo, za katero bo zajeten kup denarja prispevala Evropa. Izbrana so že tudi imena koles, vozili se bomo s „pecikli".
20 koles, ki jih bodo nabavili v sklopu tega projekta, bo postavljenih na štirih postajah. Po pet koles bo na Zadružnem trgu - parkirišče P&R, Mestnem trgu - Mestna hiša, v Kraigherjevi ulici - ČS Ljudski vrt in na Potrčevi cesti - pri Bolnišnici Ptuj. „Sistem omogoča izposojo kolesa za uporabo v mestnem okolju, do 14 ur na teden za uporabnika. V sistem so vključena kakovostna kolesa slovenskega proizvajalca Krpan. Izbrani izvajalec za vzpostavitev sistema izposoje koles je Vizija sport, d. o. o., iz Logatca," so po zaključku razpisa pojasnili na ptujski občini. Pogodbena cena za vzpostavitev sistema izposoje koles znaša 54.021 evrov.
Sofinancerski delež Evropskega sklada za regionalni razvoj in Ministrstva za infrastrukturo je zajeten, saj znaša kar 35.424 evrov, preostalo bo zagotovila MO Ptuj. Sistem naj bi zaživel že konec poletja, namenjen pa bo vsem uporabnikom, ki se zavedajo pomena trajnostne mobilnosti in gibanja.
To bo vsekakor dobrodošla nadgradnja že vzpostavljenega sistema izposoje kolesa, ki ga imamo na Ptuju od leta 2016. A za razliko od tistih koles, ki so bila pravzaprav povsem dotrajana, nato pa popravljena, bodo nova neprimerno udobnejša in moderna. So pa bili to pomembni zametki, s katerimi so tudi Javne
Kolesarnica na Zadružnem trgu je bila že urejena v sklopu ureditve P&R parkirišča. Tudi tam bodo postavljena nova kolesa.
službe Ptuj kot pomemben deležnik pokazale, da tako kot v drugih mestih tudi na Ptuju potrebujemo tak sistem izposoje koles. Razpoložljivost novih koles bo možno preveriti tudi preko aplikacije na računalniku ali telefonu.
Kolesa bodo, kaj pa kolesarske steze?
Načrtujejo pa na ptujski občini urejanje kolesarskih poti po mestu, v dolžini 2,3 kilometra, prav na relaciji, kjer bodo tudi postaje za kolesa; od Zadružnega trga do Mestne hiše, pa nadalje do Gimnazije Ptuj ter vse do Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj. Letos naj bi za izgradnjo kolesarskih povezav v samem Ptuju namenili 237.000 evrov, za regionalne kolesarske povezave v naslednjih letih pa dodatne 3 milijone evrov.
Dva milijona evrov bo predvidoma stala dograditev kolesarskega omrežja in preplastitev cestišča na območju Volkmerjeve ceste in Ulice 5. prekomorske. Projekt, ki bi izboljšal stanje kolesarskega omrežja v s skupni dolžini 1,5 km, naj bi začeli naslednje leto.
Dženana Kmetec
Foto: DK
Foto: ML
torek • 17. julija 2018
Šport, zanimivosti
Štajerski	9
avtomobil svoje polnilno mesto
se za nakup takšnega vozila odločili iz ekoloških razlogov in/ali na podlagi ekonomske računice. Kako se ta izide danes in
Polnilnice bodo potrebne tudi pred stanovanjskimi bloki
Po priporočilih Evropske unije naj bi na eno javno polnilno mesto prišlo do največ deset avtomobilov, v večini evropskih držav ta standard tudi zagotavljajo. Stanje v Sloveniji so v okviru projekta LIFE Podnebna pot 2050 preverili strokovnjaki iz konzorcija več ustanov in podjetij pod vodstvom Inštituta Jožefa Stefana. V poročilu Podnebno ogledalo so pojasnili: »Slovenija ima zaradi hitre rasti števila polnilnic nekaj nad
eno vozilo na vsako polnilno mesto, kar je blagodejno tako za turistične tokove kot tudi za razpršeno poselitev.« Napovedali so, da se bo z umiritvijo rasti novih polnilnic in povečevanjem števila električnih vozil to razmerje povečevalo.
Vladna Strategija o alternativnih gorivih sicer predvideva, da bo do leta 2030 v Sloveniji okoli 200.000 baterijskih in hibridnih priključnih električnih vozil. Ob upoštevanju evropskega priporočila bi torej v naši državi potrebovali kar 20.000 polnilnih mest. Za primerjavo: trenutno imamo okoli 700 črpalk za klasična pogonska goriva. Polnilnice bo zato
srednjemu ali hitremu polnjenju, žal so se razvili različni tipi priključkov.
treba postavljati tudi na parkiriščih blokovskih naselij, ne le na javnih parkiriščih. Trenutna ureditev v Sloveniji temu sicer ni ravno naklonjena: parkirna mesta pred bloki, sploh starejšimi, so namreč velikokrat v skupni lasti, kar pridobivanje ustreznih dovoljenj otežuje.
Lani smo »prihranili« 200 ton ogljikovega dioksida
Tako število vozil kot število letno prevoženih kilometrov na posamezno vozilo (lani nekaj več kot 17.500 kilometrov) v Sloveniji nezadržno naraščata, s tem se seveda povečujejo tudi emisije toplogrednih plinov. Po podatkih Podnebnega ogledala so predlani samo osebna vozila v Sloveniji v ozračje spustila 3,67 milijona ton ogljikovega dioksida. Z električnimi vozili pa naj bi lani »prihranili« 200 ton ogljikovega dioksida.
Do leta 2022 se bodo
,	VI • •	V»|»
stroski izenačili
Električna vozila trenutno resda še dosegajo visoke cene, a so v konzorciju partnerjev projekta LIFE Podnebna pot 2050 ugotovili, da se te iz leta v leto znižujejo: »Skupna cena lastništva za električna vozila je za obdobje štirih let sicer višja kot za primerljiva vozila z notranjim
izgorevanjem, vendar se da slednjim približati s spodbujanjem nakupa električnega vozila.« Najbolj prodajani električni avtomobili v Sloveniji so BMW i3, Renault Zoe, Volkswagen e-Golf, Nissan Leaf (čeprav tega modela na slovenskem trgu uradno ni) in Peugeot iOn.
Strokovnjaki so analizirali cene avtomobila Renault Zoe: »Osnovna cena tega vozila je leta 2014 znašala 21.422 evrov, po cenikih v letu 2018 pa osnovna cena znaša 19.838
evrov, kar je za 1.584 evrov manj. Vendar je ob tem treba vedeti, da so cene baterij padle za polovico (odvisno od vira), hkrati pa so prodali približno 90.000 vozil, tako da bi morala ekonomija obsega doseči večje pocenitve. Podobno mnenje imajo tudi v večjih svetovalnih podjetjih, kjer napovedujejo, da se bo cena lastništva med električnimi vozili in vozili z motorji na notranje izgorevanje izravnala do leta 2022.«
Eva Milosic
Slovenija v zlati sredini
Za električna vozila številne ugodnosti
Ukrep	Obrazložitev
Subvencije za fizične in pravne osebe	Subvencije Eko sklada za baterijske električne osebne avtomobile znašajo 7.500 evrov, za lahke dostavnike in štirikolesnike, priključna hibridna vozila in vozila s podaljševalnikom dosega pa 4.500 evrov.
Nižji davki na vozila	Davek na električna motorna vozila znaša 0,5 %. Za vozila z motorjem na notranje izgorevanje je davek praviloma precej višji.
Oprostitev letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu	Dajatev za osebne avtomobile z motorjem na notranje izgorevanje glede na prostornino motorja znaša od 62 do 565 evrov.
Krediti za nakup vozil	Eko sklad za financiranje nakupa električnih vozil poleg subvencioniranja ponuja tudi ugoden kredit. Ukrepa se med seboj ne izključujeta.
Brezplačno polnjenje baterij	Praviloma oz. do nadaljnjega.
Vir: Podnebno ogledalo 2018
V tujini poznajo tudi druge spodbujevalne ukrepe za nakup oz. uporabo električnih vozil. V San Franciscu smejo električna vozila uporabljati rumene pasove za javni prevoz. V Amsterdamu je parkiranje za električna vozila na javnih parkirnih mestih brezplačno, tovrstna vozila imajo tudi prioriteto pri parkirnih dovoljenjih. V Londonu mora biti od vsakih petih novih parkirnih mest vsaj eno opremljeno s polnilno postajo.
Država	Skupni tržni delež hibridnih in električnih osebnih vozil (v %)
Norveška	39,19
Islandija	14,05
Švedska	5,28
Belgija	2,68
Finska	2,57
Švica	2,55
Nizozemska	2,20
Avstrija	2,06
Portugalska	1,91
Velika Britanija	1,90
Luksemburg	1,88
Francija	1,75
Nemčija	1,56
Madžarska	0,98
Ciper	0,78
Slovenija	0,74
Irska	0,72
Latvija	0,61
Španija	0,61
Danska	0,57
Slovaška	0,41
Romunija	0,36
Litva	0,28
Italija	0,25
Češka	0,23
Grčija	0,22
Poljska	0,21
Estonija	0,20
Hrvaška	0,05
Turčija	0,01
Vir: Evropska komisija, 2017
Foto: CG
Slovenija, Podravje • Za nočitvene kapacitete 11 milijonov evrov evropskega denarja
Za prihranke energije, vode in manj odpadkov
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologije (MGRT) je objavilo javni razpis za sofinanciranje naložb v obstoječe turistične obrate, ki nudijo prenočitve. Na voljo je dobrih 11 milijonov evrov denarja iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Od tega se bo predvidoma blizu osem milijonov namenilo za vhodni in slabe tri milijone evrov za zahodni del države.
Na razpisu lahko sodelujejo zasebna mikro, mala in srednje velika podjetja ter samostojni podjetniki, ki imajo sedež, podružnico ali po-
slovno enoto v obmejnem območju. Kandidarajo lahko z različnimi tipi nočitvenih kapacitet: hoteli, počitniškimi domovi, letovišči, od-
dajanjem zasebnih sob, mladinskimi prenočišči in planinskimi domovi. Prijavitelj se mora z dejavnostjo oddaje nočitvenih kapacitet ukvarjati
vsaj leto dni pred objavo razpisa. Drugi pogoji so še, da ni v finančnih težavah in ima poravnave finančne ter davčne obveznosti. Med pogoji za pridobitev sredstev je kapaciteta osmih stalnih ležišč, vrednost naložbe mora biti najmanj 50.000 evrov, vključno z DDV. Denar, pridobljen po razpisu, bo možno vložiti v izboljšanje energetske učinkovitosti objektov, v katerih so nočitvene kapacitete (izolacija, fasada, stavbno pohištvo, streha, kurilne naprave in ogrevalni sistemi, razsvetljava, klimatski sistemi, sistemi za izkoriščanje odpadne toplote ...). Do
sofinanciranja bodo upravičene tudi naložbe, ki vodijo k ukrepom zmanjšanja porabe pitne in sanitarne vode ter odpadkov. Z evropskimi sredstvi bo država sofinancirala obnove obstoječih objektov, medtem ko novogradnje ali dograditve objekov za vzpostavitev novih turističnih kapacitet po tem razpisu ne bodo sofinancirane. Država bo pokrila tudi stroške informiranja in komuniciranja ter zunanjih izvajalcev - a le v primeru, da ponudnik prejme sredstva za obnovo, ki jo je dolžan tudi izvesti. Tisti, ki bodo obnavljali oziroma energetsko sanirali
Z modro barvo so označene občine u obmejnem problemskem območju, kjer bo možno pridobiti evropska sredstva za obnovo turističnih objektov z nočitvenimi kapacitetami.
Razpis, pogoje in zahteve ter elektronsko izvedbo izpolnjevanja vloge so sodelavci MGRT predstavili tudi na sedežu občine Zavrč.
svoje obstoječe nočitvene kapacitete, bodo lahko pridobili še denar za izdelavo ali nadgradnjo spletnih strani, oglaševanje, grafično oblikovanje in tiskovine, pokritje stroškov nadzora in svetovanja pri obnovi, izdelavo projektne dokumentacije ... Pričakovani rezultati razpisa so pridobitev mednarodno uveljavljenih okoljskih certifikatov za obnovljene turistične nastanitve, novo ustvarjena delovna mesta, manjša poraba energije, vode in odpadkov ter izboljšanje tržnega položaja. Na razpisu lahko sodelujejo ponudniki iz 85 slovenskih občin - da imajo v navedeni obmejni občini sedež, poslovno enoto ali podružnico. V Pod-ravju so to občine iz območja Haloz in ormoškega konca - Žetale, Pod-lehnik, Majšperk, Makole, Videm, Cirkulane, Zavrč, Sv. Tomaž, Središče ob Dravi in Ormož. Vloge na razpis je možno oddati do 10. avgusta, odobrena sredstva se bodo lahko koristila letos in prihodnje leto. Država bo naložbe sofinancirala do 75 odstotkov njihove vrednosti.
Mojca Zemljarič
Foto: MZ
10 Štajerski
Ljudje in dogodki
torek • 17. julija 2018
Slovenija, Podravje • Ne pozabite na evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja
Če pride do poškodbe na dopustu
Pred odhodom na dopust in počitnice v tujino sije treba priskrbeti brezplačno evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja. A v večini primerov ta kartica ne zadostuje.
Še preden spakirate kovčke, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) zavarovanim osebam svetuje, da za čas začasnega bivanja v tujini pravočasno uredite tudi svoje zdravstveno zavarovanje in pridobite evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja. S tem se lahko izognete neposrednemu plačilu praviloma visokih stroškov za opravljene nujne oziroma potrebne zdravstvene storitve v tujini.
Evropska kartica je brezplačna in jo je mogoče enostavno naročiti na spletni strani zavoda ali z mobilnim telefonom. Upoštevati je treba tudi čas od naročila do prejema kartice, ki znaša najmanj štiri delovne dni.
350.000 Slovencem do konca julija poteče veljavnost kartice
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je v letu 2017 izdal zavarovanim osebam 529.673 evropskih kartic in 100.205 papirnatih certifikatov, ki začasno nadomeščajo evropsko kartico, za uveljavljanje zdravstvenih storitev v tujini. »Za večino zavarovanih oseb je evropska kartica veljavna eno leto. Zavarovane osebe naročijo največ evropskih kartic vsako leto junija in julija, zato bo med 15. junijem in 31. julijem letos pretekla veljavnost skoraj 350.000 karticam,« so sporočili z ZZZS.
Potrkajte na vrata ambulant, ki so del javne mreže
Postopek uveljavljanja in obseg pravic do zdravstvenih storitev je odvisen od tega, v kateri državi zavarovane osebe uveljavljajo zdravstvene storitve. V večini evropskih držav imamo z omenjeno kartico pravice do brezplačnih nujnih zdravstvenih storitev v zdravstvenih ustanovah, ki
Lani čez 4.600 zahtevkov za povračilo stroškov, največ iz Hrvaške
V lanskem letu so zavarovane osebe pri ZZZS skupaj vložile 4.632 zahtevkov za povračilo stroškov nujnih in potrebnih zdravstvenih storitev, ki so jih uveljavljale v tujini, od tega 3.152 zahtevkov za storitve v državah EU, EGP in Švici. Največ zahtevkov se nanaša na storitve, opravljene na Hrvaškem (2.043), sledita Bosna in Hercegovina (1.185) ter Nemčija (286).
Na ZZZS so v letu 2017 za zavarovane osebe, ki so na podlagi evropske kartice uveljavljale zdravstvene storitve na Hrvaškem, prejeli obračunske liste za 11.693 primerov za plačilo 1.279.635,38
evra.
Sicer pa je ZZZS na podlagi prejetih zahtevkov zavarovanim osebam v lanskem letu povrnil 312.131 evrov.
Foto: Črtomir Goznik
so del javne mreže in pripadajo obveznemu zdravstvenemu zavarovanju. Če boste iskali pomoč v zasebnih ambulantah, pa boste storitve plačali iz lastnega žepa.
V turističnih ambulantah evropske kartice ne sprejemajo
Zavarovane osebe so že lani opozorile na težave pri uveljavljanju pra-
vic z evropsko kartico na Hrvaškem. Da bi bilo tovrstnih težav čim manj, je zavod pridobil od Hrvaškega zavoda za zdravstveno zavarovanje (HZZO) zagotovilo, da je v vseh ordinacijah, ki so dolžne nuditi nujne oziroma potrebne zdravstvene storitve na podlagi evropske kartice, na vidnem mestu nameščena oznaka - uradna nalepka, da sprejemajo evropsko kartico. »Zavarovane osebe lahko izvajalce zdravstvenih storitev, ki imajo sklenjeno pogodbo s HZZO, poiščejo na njihovi spletni strani. Posebej velja opozoriti, da tako imenovane turistične ambulante na Hrvaškem nimajo sklenjene pogodbe s HZZO, zato je treba v teh ambulantah stroške opravljenih zdravstvenih storitev v celoti plačati. Turistične ambulante imajo jasno vidno obvestilo o neupoštevanju evropske kartice. Nekatere turistične ambulante so v prostorih zdravstvenih domov, zato morajo biti zavarovane osebe še posebej pozorne, ali so obiskale ambulanto,
ki ima sklenjeno pogodbo s HZZO in ki sprejme evropsko kartico,« še pojasnjujejo in dodajajo, da je treba doplačati vse stroške, ki jih plačajo tudi hrvaški zavarovanci.
Stroške participacije nosite sami
Kljub vsemu pa boste morali tako kot v nekaterih drugih državah tudi na Hrvaškem prispevati določeno vrednost zdravstvene storitve oz. participacijo na primer za pregled pri zdravniku in zobozdravniku, izdani recept, bolnišnično zdravljenje ... Prav tako evropska zdravstvena kartica med drugim ne krije stroškov prevoza zavarovane osebe iz tujine v domovino.
Sicer pa na zavodu kljub urejeni evropski zdravstveni kartici priporočajo vsem tistim, (ne glede na državo začasnega bivanja), ki želijo biti deležni dodatnih ugodnosti, sklenitev komercialnega zavarovanja z medicinsko asistenco v tujini.
Monika Levanic
Ptuj • Moja dežela - lepa in gostoljubna 2018
Za urejeno okolje smo odgovorni vsi
V občinah na Ptujskem se tudi letos niso pretirano resno ukvarjali s pozivom Turistične zveze Slovenije, da se vključijo v projekt Moja dežela - lepa in gostoljubna, ki tudi letos poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednika RS Boruta Pahorja, saj prijav občin skorajda ni. Letošnje tekmovanja v urejenosti slovenskih krajev je že 27. po vrsti. Tudi letos v njem sodeluje Ptuj na predlog regijskega koordinatorja. Lani je med srednjimi mesti zasedel drugo mesto.
Ptuj je letos lepo ocvetličen. Tudi kraj cvetlic iz cvetličnih korit je bilo letos manj kot v prejšnjih letih. V Mestnem parku pa se je nekdo znesel nad eno najlepše cvetočih gred in delno uničil nasad kar z uporabo škropiva, so ugotovili cvetličarji, ki so že poskrbeli za obnovo nasada. Še vedno se tako najdejo posamezniki, ki svoje nezadovoljstvo in frustracije izkazujejo na uničevalen način. Upati je le, da gre za enkratno dejanje, ki se ne bo ponovilo. Kljub
izpostavljanju skrbi za lepo in urejeno okolje pa je v mestu še vedno najti neurejena območja. Eno najvidnejših je neurejena okolica „rdeče" šole ob poti na grad. Tako je že nekaj let, od takrat, ko so jo izpraznili. Vsak, ki doma kaj prodaja in želi čim prej najti kupca, poskrbi za to, da je vse kolikor toliko urejeno. Že vrsto let pa vpije po obnovi neorenesanč-na stavba, ki jo v največji meri zaseda Upravna enota Ptuj in za katero se MO Ptuj in država že desetletje
„Projekt Moja dežela - lepa in gostoljubna spodbuja sodelovanje in povezovanje prebivalstva pri varovanju, ohranjanju in urejanju naravnih vrednot in kulturne dediščine v turizmu. Projekt je pomembna sestavina upravljanja s turistično destinacijo kot tudi integralnega turističnega proizvoda. Najbolje ocenjeni kraji dobijo pravico, da predstavljajo Slovenijo na mednarodnem tekmovanju Entente Florale. Poleg krajev, ki so razdeljeni v šest kategorij (večja mesta, srednja mesta, manjša mesta, izletniški kraji, zdraviliški kraji in turistični kraji), mestnih, vaških in trških jeder, tekmujejo tudi kampi, glampi, mladinska prenočišča, tematske poti in Petrolovi bencinski servisi). Na tekmovalnem situ so turistična ponudba in urejenost kraja (kot celote, pa tudi posameznih okolij in objektov), kakovost turistične ponudbe, kakovost življenja v kraju za prebivalce in goste, varovanje naravne in kulturne dediščine, varovanje okolja in gostoljubnost. Ocenjuje se ulice in trge, objekte različnih dejavnosti, hortikulturo, skrb za dediščino, komunalno in turistično infrastrukturo itd. Pri tem pa je posebna pozornost na pravilnem zbiranju, odstranjevanju in deponiranju odpadkov ter skrb za ohranjanje in varovanje čiste vode in zraka," izpostavljajo v Turistični zvezi Slovenije.
neuspešno dogovarjata za obnovo. V letu 2009 pa so ji zaradi varčevanja države skoraj v celoti „ukinili" ocvetličenje. Od 56 korit so jih lahko nasadili le 14; namesto 800, kolikor bi jih porabili za celotno ocvetliče-
nje, so jih lahko porabili le še 200. V preteklih letih pa so cvetlice v celoti izginile, lani so jih v minimalni obliki znova zasadili na pobudo TD Ptuj, ki je tudi zagotovilo sezonske sadike rož, pa še za to so morali pridobiti
„protikorupcijsko" mnenje, ker bi cvetlice lahko predstavljale protiko-rupcijsko tveganje. Na kratki razdalji si tako nasproti stojita dve neurejeni mestni stavbi, ki ju na poti na grad, po kateri se pripelje večina turistov, ni mogoče spregledati. Mesto pa bo moralo v čim krajšem času poskrbeti za ponovno odprtje javnega stranišča za potnike na ptujski avtobusni postaji. Tudi to je svojevrsten paradoks oz. kar nespoštovanje človeka in njegovih potreb, ki ga v 21. stoletju ne bi smelo biti. To ni poseg za bankrot nekega okolja, ne glede na vse izgovore, ki se pojavljajo ob tem, odgovornost in neodgovornost, tega problema v najstarejšem slovenskem mestu in mestu z največ
priznanji za urejeno okolje v Sloveniji, s tem pa za gostoljubnost, sploh ne bi smelo biti. Ob skrbi mesta za okolje pa lahko veliko naredi vsak občan tudi sam z doslednim ločevanjem odpadkov, njihovim odlaganjem na določena mesta, tudi cigaretnih ogorkov in pasjih iztrebkov, ki jih na mestnih ulicah in trgih občasno ne manjka. Pri neurejenih fasadah in objektih pa je tako, da jih je več v lasti MO Ptuj kot zasebnikov. Ob Potrčevi pa najbolj bode v oči visoka trava ob območju in tudi na območju nekdanjega bencinskega servisa, kjer v zadnjem času parkirajo številni avtobusi, četudi ne gre za uradno avtobusno postajališče.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Odkar je „rdeča" šola prazna, nihče redno ne skrbi za njeno okolico; prvo košnjo letos so opravili šele pred dnevi.
torek m 17. julija 2018
Ljudje in dogodki
Štajerski	ll
Slovenija • Zavzemanje za evtanazijo
Želja po mirnem slovesu
Upokojena učiteljica Alenka Čurin Janžekovič iz Svetega Tomaža se zavzema za uzakonitev evtanazije v Sloveniji. Že od rojstva živi z boleznijo, za katero še vedno ni zdravila. Sama si ureja papirje za evtanazijo v Švici.
Evtanazija ni nič novega, vse civilizacije pred nami so poznale dejanje mirne, prijazne, lahke smrti. Nekoč so ljudje odhajali tako, da so se izključili iz svoje družbe, odšli v samoto in tam zaspali. »Redki so danes ljudje, ki to storijo, so pa, jih tudi osebno nekaj poznam,« je dejala Alenka Čurin Janžekovič in dodala, da evta-nazija pomeni, »da ti nekdo pomaga pri tem, da se posloviš, ali je to zaradi neznosnih bolečin ali preprosto zaradi tega, ker si v visoki starosti in ne vidiš nobenega smisla življenja.« Svojo borbo čuti kot poslanstvo, da združi enako misleče ljudi, ozavešča o tem in aktivno sodeluje pri razvoju zakonodaje o evtanaziji.
Alenka je o evtanaziji zase razmišljala že nekaj časa. Kaplja čez rob je bilo lansko prestajanje bolezni, ko je bila priklenjena na posteljo. Že od rojstva namreč boleha za neozdravljivo boleznijo, ki jo lahko zdravijo samo ortopedi in nevrokirurgi -morquijev sindrom. Bolečine ji tako lajšajo le skalpel in protibolečinska sredstva. »Vse več ljudi se zaveda, da to ne pomeni kar tako umirati in ubijati, ampak da je to postopek, ki traja, o katerem morajo odločati predvsem vsak človek sam v tistem obdobju, ko je za to še sposoben, kajti ko si enkrat vezan na bolniško posteljo, vam iz lastnih izkušenj povem, to ne gre več.«
Alenka Čurin Janžekovič se zavzema za uzakonitev evtanazije v Sloveniji.
O evtanaziji se govori bolj v zaprtih krogih, v določenih društvih, organizacijah, a premalo javno, meni Alenka. Premalo je tudi odprte razprave, kjer bi soočili zagovornike in nasprotnike. Pozdravlja pa vedno
Slovenija, Podravje • Letos skorajda ni vinograda brez peronospore
V boj nad peronosporo s škropljenjem in zelenimi deli
Letos so zaradi velikih količin padavin in sončnih dni zelo ugodne vremenske razmere za bujno rast poganjkov in listov vinske trte, na drugi strani pa hitro spreminjajoče se vreme ustvarja pogoje za razvoj bolezni. Tako praktično ni vinograda, ki ne bi bil okužen s peronosporo.
Prva opozorila za nevarnost okužbe s peronosporo so na zavodu izdali že maja, saj je v okolici Ptuja padlo približno 175 mm/m2 padavin, ob tem da je bila povprečna maksimalna temperatura 23 °C. »V maju so bili idealni pogoji za primarno okužbo s peronosporo, konec junija pa je nastopila sekundarna okužba, kar se odraža na listih kot ,oljni' madeži,«
je povedal Matej Rebernišek s KGZS, Zavoda Ptuj. O posledicah sekundarne okužbe s peronosporo pa je dejal: »Pri sekundarni okužbi pride tudi do napada kabrnikov in grozdičev in ne samo listov kot pri primarni. Tako je ta sekundarna okužba veliko bolj nevarna z gospodarskega vidika, saj zmanjšuje količino pridelka. Povzroči tudi odpadanje listov, s tem je
Foto: Mojca Vtič
Letošnje vreme nudi idealne pogoje za razvoj najpogostejše bolezni vinske trte - peronospore.
ovirana fotosinteza in posledično je kakovost grozdja slabša, saj grozdje ne dozori in ostane kislo. Zaradi odpadanja listov si trta ne more zagotoviti potrebnih hranil in je pozimi bolj podvržena pozebam, spomladi pa slabše odganja.«
In zaradi številnih padavin je letos še toliko pomembnejša zaščita vinske trte. »V takšnih razmerah je priporočljivo omejiti škropljenje na sedem dni, oziroma sedaj ko se vegetativna rast umirja, lahko intervale s škropljenjem podaljšamo do 10 dni. Proti peronospori priporočamo škropljenje s sistemičnimi oz. polsis-temičnimi pripravki. Za preventivno škropljenje priporočamo tudi bakrova kontaktna sredstva.«
A niso samo fitofarmacevtska sredstva tista, s katerimi lahko omejimo razvoj bolezni. Pomembna so tudi zelena dela, ki jih je treba letos, zaradi bujne rasti, temeljito opraviti. »To pomeni, da moramo odstraniti hirave mladike (če do sedaj nismo tega opravili, mladike odstranimo s škarjami, da ne naredimo prevelikih ran); pletev zalistnikov; čiščenje debel, vršičkanje vrhov,« je naštel Rebernišek.
Mojca Vtič
spodbuditi razpravo o evtanaziji oz. samomoru s pomočjo in je očital državi, da mu ta ne omogoča, da bi se dostojno poslovil od življenja. Sin Andrej mu je stal ob strani; odločitev očeta z razumevanjem sprejel, saj je zaradi bolezni spremljal tudi mamo, ki se je težko poslovila od življenja, in potem še očeta. Po tem je spoznal, da moramo nekaj storiti v Sloveniji in postati ljudem prijaznejša družba.
Vnaprejšnja zavrnitev zdravstvene oskrbe
Vsak polnoletni državljan ima možnost vnaprej zavrniti zdravstveno oskrbo, na primer vzdrževanje pri življenju z aparati, če ga nesreča ali bolezen pahne v trajno vegetativno stanje. S tem obrazcem, ki ga morata podpisati tudi osebni zdravnik in zastopnik pacientovih pravic, lahko delno uravnavaš svoje želje po tem, kdaj bi se poslovil. A za to ve zelo malo ljudi. Od sprejetja zakona o pacientovih pravicah leta 2008 imamo to pravico. V teh dokumentih lahko izraziš svojo željo, v katerih
primerih dovoljujemo oz. zahtevamo, da nas ne ohranjajo pri življenju. »Recimo, če povem en primer: prometna nesreča, kjer so zdravniki stoodstotni, da človek ne bo funkcioniral kot do nesreče. Ali da bo paraplegik, tetraplegik, odpoved možganov, da je priključen samo na aparate. Ja, imamo to možnost, ampak jo premalo poznamo, predvsem mi uporabniki, bolniki, zdravniki pa se seveda izogibajo. In se, vsaj tako sem jaz doživela pri zadnji operaciji, čudijo, da kakšen papir to sploh je. Kje je resnica, ne vem, a obstaja možnost,« je dejala Alenka.
V Švici je evtanazija uzakonjena
Sama je skoraj že pri koncu z urejanjem dokumentov za evtana-zijo v Švici. Je potrebno kar veliko dokazovanja, zdravstvenih izvidov, da res spoznajo, da imaš takšno bolečino, takšno trpljenje, da zadostuješ njihovim pravilom. »Problem je seveda denar, ker to se plača, zato Švicarje grdo imenujejo, da se grejo turizem s smrtjo ... Ne vem, če se
grejo ... Zame je to edina rešitev, ker si pač ne želim biti odvisna od tujih ljudi, če mojega moža Marjana ne bo, saj je že zelo težko biti odvisen od svojca. Prelepo sem živela, da bi lahko sprejela, da bom 10, 15 let v domu in me bodo ohranjali pri življenju, tega si ne želim, zato si urejam potrebne dokumente v Švici.« Za Švicarje to možnost, če jo izberejo, plača zdravstveno zavarovanje. Sama je bila presenečena, da Nemčija sicer nima sprejetega nobenega zakona o evtanaziji, a da tam zdravnik brez slabe vesti in brez preganjanja na prošnjo bolnika, v določenem stadiju bolezni, bolniku nastavi tablete, ki jih bolnik sam zaužije in se mirno poslovi. Že nekaj držav na svetu je uzakonilo evtanazijo, a vsi imajo omejitve, Švica je, kar se tega tiče, še najbolj odprta.
Alenka si v prihodnje želi, da bi tudi zdravniki aktivneje pristopili k reševanju te tematike in da bi se razvila o tem konstruktivna debata, ki bi privedla do oblikovanja osnutka zakona, ki bi zajemal evtanazijo.
KŠ
Prlekija m VinoBus od kleti do kleti
Poskušali so tamkajšnja vina
Foto: arhiv Alenke Curin Janžekovič
večjo pojavnost te teme v medijih. Meni, da je dr. Janko Pleterski zaznamoval zgodovino evtanazije, saj je narekoval javno pismo o tej problematiki. Na koncu namreč ni videl in ne slišal. S pismom je želel
Društvo vinogradnikov in prijateljev vina Ljutomer je pripravilo zanimivo popotovanje z avtobusom »Vi-noBus«, ki je udeležence v enodnevnem izletu popeljal po vinskih kleteh nekaterih ljutomerskih vinogradnikov. Gostitelji, ki so popotnikom v pokušino nudili lastno žlahtno kapljico, so bili: Vinogradništvo Ozmec iz Novcev, Turistična kmetija Frank-Oz-mec iz Slamnjaka, VINOreja Kaučič iz Gresovščaka, Vina Marič z Zgornjega Kamenščaka, Vinogradništvo Kova-čič iz Presike in ljutomerska Enoteka.
NŠ
Ptuj • Vodenje v duhu starega Rima
Mesto se približuje pomembni obletnici
Ob bližajočem se jubileju 1950. obletnice prve pisne omembe mesta Ptuj je Zavod za turizem Ptuj ponudbo klasičnih vodenj obogatil s posebnim tematskim vodenjem po Rimski Petovioni.
Kostumirani turistični vodniki, oblečeni v replike oblačil iz antičnega časa, obiskovalce popeljejo po poteh starih Rimljanov in jim približajo njihov način življenja, oblačenja, prehranjevanja in obrti. Ogled znamenitih zgodovinskih lokacij v vlogi mitoloških junakov še dodatno popestrijo nastopi animatorjev. Ker je nastanek rimske naselbine na ozemlju današnjega Ptuja močno povezan
z vojaško postojanko, je v ogled vključen tudi ogled vojaške oprave legionarjev. Na svoj račun bodo prišli ljubitelji žlahtne kapljice v opojni rimski različici, obogateni z zelišči in začimbami. Tematska vodenja se izvajajo v devetih evropskih jezikih (slovenščina, angleščina, nemščina, hrvaščina, italijanščina, francoščina, portugalščina, češčina in slovaščina). »Današnje turiste je težko navdušiti
zgolj s klasično turistično ponudbo. Vedno več je tistih, ki iščejo posebna doživetja z dodano vrednostjo. Prav slednje je namen tematskega vodenja, ki obuja slavno antično zgodovino in Ptuj postavlja na zemljevid najbolj zanimivih slovenskih zgodovinskih mest,« je povedel Aljoša Ci-glar, organizator turističnega vodenja na Zavodu za turizem Ptuj.
MZ
Ptujski turistični vodniki v replikah oblačil iz obdobja antike.
Foto: Boris Voglar
Foto: NS
12 Štajerski
Kultura
torek • 17. julija 2018
Ptuj • Uspešno leto za Mestno gledališče Ptuj
S koprodukcijami do zahtevnejših in kakovostnejših predstav
Če pustimo ob strani probleme z gledališko stavbo, podfinanciranjem dejavnosti Mestnega gledališča Ptuj ter zadnje kadrovske zaplete v svetu zavoda, je bilo letošnje leto doslej na odrskem področju nadvse uspešno.
„Začelo se je že s tednom slovenske drame, kjer je predstava Stenica, avtorski projekt Jerneja Lorencija, prejela obe nagradi, ki se podeljujeta na tem festivalu: nagrado občinstva in Šeligovo nagrado za najboljšo predstavo tega festivala. Na 19. festivalu Zlati lev, mednarodnem komornem festivalu v Umagu, je festivalski grand prix prejela Nataša Barbara Gračner za vlogo Kraljice
mame v naši novi produkciji z Gledališčem Koper. Regina Madre je bila 20. junija premierno uprizorjena na Primorskem poletnem festivalu. Po oceni žirije je s svojo virtuozno igro v vlogi Kraljice matere ustvarila vrhunsko gledališko predstavo. Partner Nataše Barbare Gračner v predstavi Kraljica mati je Aleš Valič, ki je prav tako zaigral kraljevsko. Predstavo je režiral legendarni hrvaški režiser
Ptujsko gledališče si pri Ministrstvu za kulturo, ob dogovorih za povišanje koeficienta, prizadevajo tudi za to, da bi jim priznali status ambasadorja slovenske kulture. MG Ptuj je glede na vsa mednarodna gostovanja in nagrade, ki so jih prejeli v preteklih letih, že izpolnilo vse pogoje za to. Gospodarstvo pa še ni prepoznalo prednosti koprodukcij oz. nagrajenih predstav, da bi lahko že v tem trenutku pričakovali tudi večjo podporo iz tega okolja, odgovarja direktor MG Ptuj na vprašanje o tem, koliko so takšne predstave tudi „privlačne" za gospodarstvo.
Damir Zlatar Frey, ki je tudi ustanovitelj festivala Zlati lev. Pohvalimo se lahko tudi s tem, da je bila predstava Naš razred, ki jo bomo prav tako lahko jeseni videli v ptujskem gledališču, izbrana v tekmovalni program Borštnikovega srečanja med 10 najboljših predstav te sezone. Po oceni društva kritikov in teatrologov je bila izbrana tudi med pet najboljših predstav pretekle sezone, med katerimi bodo izbrali predstavo, ki bo dobila nagrado za najboljšo predstavo sezone po izboru društva kritikov in teatralogov," je zadovoljen povedal direktor MG Ptuj Peter Srpčič.
Gostovanja v poletnih mesecih
Četudi so vrata MG Ptuj v tem času navidezno zaprta, to ne pomeni, da ne delajo. V tem času na-
mreč gostujejo na domačih in tujih odrih. Na festivalu Ormoško poletje
so 6. julija predpremierno uprizorili komedijo o umetnosti Art v svoji
Foto: arhiv MG Ptuj
Nataša Barbara Gračner je za vlogo v predstavi Regina Madre (Kraljica mati) prejela najvišjo festivalsko nagrado - grand prix - 19. mednarodnega komornega festivala Zlati lev v Umagu.
produkciji, ki bo na ptujskem odru premierno uprizorjena oktobra. S koprodukcijsko predstavo (MG Ptuj, Mini teater Ljubljana, Novo gledališče Zagreb in Zadar snova) Zapiranje ljubezni so od 6. do 10. julija nastopili na Festivalu de Almada v Libanonu. Konec julija bo nova predpremiera koprodukcijske predstave (Mini teater Ljubljana, Novo gledališče Zagreb in MG Ptuj) Naj bo konec lep na Korčuli. Gre za hrvaško različico predstave, ki je bila doma premierno uprizorjena že konec lanskega leta. Sledile bodo predstave oz. gostovanja na festivalih v Splitu, Mostarju, na Silbi, in Silski alki. S predstavo Trnuljčica bodo sodelovali na Poletnem lutkovnem festivalu v Mariboru, zadnjega avgusta pa si bodo komedijo I love Njofra lahko ogledali na gradu Rajhenburg.
MG
Ptuj • Likovna razstava v vzhodnem stolpu ptujskega gradu
Odstiranje Oeltjenovega kiparskega dela
V vzhodnem grajskem stolpu na ptujskem gradu je od 5. julija na ogled likovna razstava Oeltjenova ptujska nagrobnika, ki jo je Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož pripravil v sodelovanju z umetnikovo pravnukinjo Martino Mehrmann-Schmidt in upokojenim pastorjem Ulrichom Hollwegom iz Nemčije.
Oba sta se tudi udeležila odprtja razstave, Ulrich Hollvveg pa je predstavil razstavljena dela. Gre za uvodno razstavo ob 50-letnici smrti
enega najpomembnejših ptujskih umetnikov prve polovice 20. stoletja, Jana Oeltjena. Že v dvajsetih letih prejšnjega stoletja so bile Haloze
eden od pomembnejših motivov v njegovem delu, leta 1932 je prvič na Ptuju razstavljal s ptujskimi slikarji, na katere je tudi sicer pustil velik vtis.
Po II. svetovni vojni se je zaposlil v ptujskem muzeju kot restavrator, tudi atelje si je uredil na ptujskem gradu. Od njegovih del so pretežno
znane njegove slike, grafike, tudi serije lesorezov. Manj znano pa je njegovo kiparsko delo, ki pa ga v vsej veličini odkriva ta razstava. Postavil jo je umetnostni zgodovinar Branko Vnuk, ki je skupaj z Ulrichom Hollvve-gom tudi opravil izbor razstavljenih del. Vnuk je tudi uredil katalog, ki spremlja razstavo, avtor besedila je pastor Hollvveg. Razstave pa ne bi bilo brez pomoči pravnukinje Martine Mehrmann-Schmidt. Na razpolago je dala grafične mape, ki se nanašajo na oba nagrobnika, ki sta na razstavi predstavljena s fotografijo Borisa Fariča.
Vzhodni stolp na ptujskem gradu, ki je bil doslej premalo izkoriščen v razstavne in druge namene, bo od jeseni, skupaj s preostalimi prostimi prostori v nekdanji konjušnici, pisal drugačno zgodbo. V prihodnje se bo v njem venomer nekaj dogajalo.
Uvodna razstava Oeltjenova ptujska nagrobnika je uvod v to novo zgodbo dogajanja, je povedal direktor PMPO Aleksander Lorenčič. Za kulturne utrinke ob odprtju razstave Oeltjenova ptujska nagrobnika je poskrbel mladi violinist Matija Fridl iz Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj.
MG
<5H

ft
Zaljubil se je v tri reči: Elzo, gorice in Ptuj
Nagrobnika, ki ju je leta 1946 ustvaril Jan Oeltjen, stojita na starem ptujskem mestnem pokopališču, ki te dni že dobiva videz spominskega parka. Prvi nagrobnikje postavil v spomin Alojzu in Terezi Kasimir, ki sta umrla v letih 1930 in 1940, drugega pa leta 1944 umrli ženi Elzi, rojeni Kasimir.
Jan Oeltjen je bil najstarejši sin kmeta iz Oldenburškega marša; ki je, kot je zapisal Ulrich Hollweg, občudoval pokrajino v severnonemški nižini, vendar seje v krajih, od koder je izviral, počutil vedno znova kot tujec. Čutil je, da ga tamkajšnji ljudje ne sprejemajo kot umetnika. Domovino je našel v Sloveniji, ki si jo je sam izbral. Z ženo Elzo Kasimir je severno Nemčijo zapustil leta 1931. Ob neki priložnosti je dejal, da seje zaljubil v tri reči: v Elzo, gorice in Ptuj. „Ko sem stal na dravskem mostu in gledal proti mestu, sem se zavedel: tukaj lahko živim," so bile njegove besede.
Foto: Črtomir Goznik
V vzhodnem grajskem stolpu na ptujskem gradu je do začetka septembra na ogled likovna razstava Oeltjenova ptujska nagrobnika.
Ptuj • V Fiirstovi hiši razstava Koroških 7
Povezovanje umetnikov dveh partnerskih mest in ljudi
Na tematiko letošnjega že 16. festivala sodobne umetnosti Art Stays se navezujeta tudi razstavi Kol'kor kapljic, tol'ko let, razstava pivskega posodja iz ptujskega muzeja iz različnih zgodovinskih obdobij v Salonu umetnosti in razstava sedmih umetnikov iz partnerske občine Jezernica (Seeboden) na avstrijskem Štajerskem.
Medtem ko je razstava pivskega posodja odprta že nekaj časa, so razstavo Koroških 7, Carinthian 7, v Furstovi hiši na Ptuju, odprli 6. julija, ko je na široko vrata sodobni umetnosti odprl tudi 16. festival Art Stays. Na njej se s svojimi
deli v različnih tehnikah (fototisk, lesorez, akril, mešane tehnike) predstavljajo: Wolfgang Daborer, Erika Drumel, Margret Joch, Astrid Pazelt, Luize Pinkas, Gerhart Weihs in Gerold Sternig. Umetniki so pri svojem ustvarjanju sledili letoš-
ter povabila predstavnika družine med partnerskima občinama, ki se Razstava Koroških 7 je na ogled Fürst, Gerharda Fürsta, ki skrbi za je zgodil zunaj „občinskih" stavb. vsak dan med 10. in 17. uro, razen
Furstovo hišo v Krempljevi ulici 1 na Ptuju. Gre pa tudi za prvi dogodek
Ptujski umetniki se bodo v Jezernici predstavili septembra letos.
nedelje, do 3. septembra.
MG
nji nosilni temi festivala sodobne umetnosti Fragile (Krhko). Kot je povedala Saška Šteger iz Furstove hiše, je razstava nastala na podlagi prijateljstva partnerskih mest (občin) Jezernica (Seeboden) na avstrijskem Koroškem in Ptuja
Foto: Črtomir Goznik
V Fiirstovi hiši razstavlja sedem umetnikov iz partnerske občine Jezernica na avstrijskem Štajerskem.
ft
r.ii r
Welcorne
the World Cup 20U
Nogomet
Veličastni finale, kar šest zadetkov
Stran 14
Nogomet
SP je bil priložnost za kazanje moderne Rusije
Stran 17
Urednik športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik
Nogomet • NK Aluminij
tednik
Powerlifting
Katja Babič osvojila zlato
Stran 16
Nogomet
Nogometaši šesti na svetu, glasbeniki v vrhu
Stran 17
íPoiluíají¿ naí
na vjitovnm. íjilitu!
RADIOPTUJ
tea. ¿fitetu.
www.radio-pluj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
»Vsaka prvenstvena tekma se igra na rezultat«
V petek se bo s tekmo Aluminij - Celje ob 18.00 v Kidričevem začela nova sezona v 1. slovenski nogometni ligi.
Nogometaši Aluminija so v lanski sezoni končali na 8. mestu, s čimer so si zagotovili neposredni obstanek v elitni druščini. O željah in načrtih za novo sezono smo se pogovarjali s kapetanom Mati-cem Vrbancem in trenerjem Oli-verjem Bogatinovim.
»Za nami so kar dolge priprave, trenutno so noge pošteno težke. A smo z glavami že osredotočeni na prvenstvene tekme. V pripravah smo odigrali različne tekme, preizkus proti Puskas Akademia je bil npr. res močan, gre za resno ekipo, in če proti takšni zmagaš, moraš pokazati dokaj dobro in kompaktno igro. Težko bi to tekmo ocenil kot najboljšo v pripravah, to bi rekel za tekmo z iransko
ekipo Persepolis (5:1, op. a.),« je o pripravah dejal Matic Vrbanec.
Matic Vrbanec: »Sposobni smo dobrega starta«
Kakšna pa bi bila napoved za novo sezono? »Imamo višje cilje kot v prejšnji sezoni, radi bi naredili korak naprej. V vseh okrepitvah klub vidi dodano vrednost, fantje so se dobro vklopili v ekipo, kljub mladosti pa ima vsak tudi kar visoke osebne cilje, kar je vsekakor dobro.
Kar se pa tiče tekmecev, je dejstvo, da Maribor in Olimpija nekoliko izstopata, dobre so tudi Domžale. Ostale ekipe smo si na nek način precej podobne, tudi po kakovosti zasedb, zato bo vsaka tekma zelo pomembna. Tukaj je sedaj tudi Mura, ki pa ima višje ci-
Novinec še Marcel Kene
V preteklem tednu je pogodbo z NK Aluminij sklenil še Marcel Kene.
Gre za 20-Ietnega ofenzivnega vezista, ki je igral za mladinsko vrsto Domžal, v lanski sezoni pa je bil član drugoliga-ške ekipe Bravo. Zaradi težav s poškodbo je odigral le 12 tekem, pri čemer je dosegel dva zadetka.
lje kot le obstanek v ligi. Prepričan sem, da bo Mura močan tekmec za vse ekipe, predvsem na njihovem stadionu. Vsekakor bo treba imeti v določenih trenutkih tudi nekaj športne sreče, da se bodo stvari 'poklopile' v pravo celoto. Če se bo to zgodilo, potem ni bojazni, da ciljev ne bi izpolnili.«
V petek bo šlo zares, prihajajo Celjani s trenerjem Dušanom Kosi-čem na čelu. »Tako uvodna tekma s Celjem kot tudi naslednja - gostovanje pri Triglavu - sta za nas kar pomembni. Z zmagama bi si okrepili samozavest, s porazi pa takoj prihaja nekaj negotovosti. Vsekakor verjamemo, da smo sposobni dobrega starta,« je zaključil Vrbanec, ki najresnejše neposredne konkurente za sredino lestvice vidi v ekipah Gorice, Krškega in Triglava.
Oliver Bogatinov: »Pravo merilo bodo le prvenstvene tekme«
Pripravljalne tekme je ocenil tudi trener Oliver Bogatinov: »Zaenkrat gre vse po načrtu. Glede na to, da so to bile pripravljalne tekme, smo si pred vsako postavili različna vprašanja in nato skozi igro iskali odgovore nanje. Igrali smo proti močnejšim in malo manj močnim tekmecem, vsaka tekma pa je nekaj doprinesla h končni pripravljenosti. Težko pa bi izpostavil katero izmed srečanj, lahko bi vse ali pa nobeno. Vsaka
Nogomet • NK Drava, prijateljski tekmi
Visoki uvodni zmagi Drave
Drava Ptuj - Rogaška 3:0
DRAVA: Šeliga, Plaznik, Pirtovšek, Martič, Mate, Mrakov-ič, Kukovec, Filipovič, Kolar Ane., Oduh, Cuffaro; Igrali so še: Šporn, Vezjak, Fanimo; Trener: Simon Sešlar
Dravinja - Drava 1:6
DRAVA: Hrastnik, Vezjak, Mate, Pirtovšek, Rešek, Šporn, Loven-jak, Sešlar, Fanimo, Cuffaro, Bizjak; igrali so še: Mrakovič, Filipov-ič, Brest, Oduh, Kolar Ane.; Trener: Simon Sešlar
Konec tedna so nogometaši Drave izpeljali dvojni spored pripravljalnih tekem: v soboto so na
Mestnem stadionu na Ptuju gostili Rogaško, v nedeljo dopoldan pa so v gosteh v Slovenskih Konjicah igrali še z Dravinjo.
Ptujčani so obe tekmi visoko dobili, o samih tekmah pa je trener Drave Simon Sešlar dejal: „Na obeh tekmah smo igrali dobro. Proti Rogaški je zaigrala kombinirana ekipa, ki se še ni dobro poznala, tako da nismo bili preveč uigrani. Glede uigranosti še tudi nismo veliko delali na treningih, saj smo še v dokaj zgodnji fazi priprav. Na tekmi z Dravinjo se je videlo, da so zaigrali igralci, ki se bolje poznajo, tako da je igra bolje tekla in sem s prikazanim lahko zadovoljen.«
Za Dravo je proti Rogaški Cuffa-ro dosegel zadetek z leve strani, potem ko je streljal v dolgi kot,
Foto: Črtomir Goznik
Oliver Bogatinov: »Glede na lansko sezono lahko med začetno enajsterico pričakujemo pet sprememb: odšla sta oba centralna branilca (Zeba, Šme), Jurčevic se je vrnil v Olimpijo, Štor v Maribor, neznan pa je še status Tahiraja in Mensaha.«
le dva, Maribor in Olimpija. Kje so preostali? »Z vsem dolžnim spoštovanjem do vseh drugih klubov menim, da sta Olimpija in Maribor res razred zase. Mura je klub s tradicijo, je novinec v ligi in na nek način neznanka. Vsi drugi se poznamo že iz lanske sezone, zato tudi pričakujem nekaj podobnega. Možna pa so odstopanja,« ocenjuje trener Aluminija, ki je na vprašanje, katera uvrstitev njegove ekipe bi ga zadovoljila, brez oklevanja izstrelil: »1. mesto!«
Prijateljska tekma: Aluminij - Roltek Dob 2:1 (1:0)
STRELCA ZA ALUMINIJ: 1:0 Rogina (8.), 2:0 Leko (50.).
ALUMINIJ: Janžekovič, Gliha, Jakšič, Grgic, Martinovič, Petrovič, Klapan, Rogina, Vrbanec, Mensah, Kidrič. Igrali so še: Kovačič, Krajnc, Ploj, Kontek, Kene, Marinšek, Leko, Ivančič, Nunič, Trdina, Tahiraj, Bračko. Trener: Oliver Bogatinov.
Kidričani so v soboto odigrali še zadnjo pripravljalno tekmo pred sezono 2018/19. Z goloma Antona Rogine in Nikola Leka so ugnali drugoligaša iz Doba.
tekma poda nek odgovor, pravo merilo pa bodo seveda prvenstvene tekme.«
V petek gre zares, začne se nova sezona, v Kidričevo prihajajo Celjani. »Prve tekme na nek način nakažejo nadaljevanje, zato se vsekakor želimo pokazati v najboljši luči. Nobena skrivnost ni, da si želimo uvodne zmage, a tako bo tudi na vsaki naslednji
tekmi. Imamo svoje načrte, s katerimi želimo prelisičiti in premagati tekmeca, koliko nam bo to dejansko uspelo, pa bo pokazal čas,« je dejal Bogatinov, izognil pa se je nakazati smernice igre, ki naj bi jo letos kazala ekipa Aluminija: »Vsaka tekma se igra na rezultat, v mislih bomo imeli zmago na vsaki tekmi.«
Favorita za končni naslov sta
dvakrat pa se je med strelce vpisal Oduh, ki je po predložkih s strani dosegel zadetka s streloma z glavo.
Na drugi tekmi z Dravinjo se je med strelce dvakrat vpisal Fanimo, po enkrat pa Šporn, Cuffaro, Sešlar in Brest. Kapetan Šporn je zadel z enajstmetrovke, vsi preostali zadetki pa so bili dani iz izigranih akcij. Ob šestih zadetkih je imela Drava, ki je bila absolutno boljši tekmec v polju, še nekaj dobrih situacij za zadetek.
V sredo čaka Ptujčane zanimiva tekma, saj se bodo v Mariboru pomerili s splitskim Hajdukom. V vrste Drave pa je v zadnjih dneh prišel nov igralec, branilec Timotej Mate, ki je bil do sedaj član Ankarana Hrvatinov.
David Breznik
Nogometaši Draue (u belih dresih) so u soboto na Mestnem stadionu ugnali goste iz Rogaške Slatine.
Pet sprememb v začetni enajsterici
Ekipa je doživela nekaj sprememb. »To so vse spremembe, ki so v skladu s politiko NK Aluminij. Glede na lansko sezono tako lahko med začetno enajsterico pričakujemo pet sprememb: odšla sta oba centralna branilca (Zeba, Šme), Jurčevič se je vrnil v Olimpijo, Štor v Maribor, neznan pa je še status Tahiraja in Mensaha. Za nas je dodatni hendikep še poškodba Horvata,« je hitro oceno podal Bogatinov in nadaljeval: »Vsak trener išče nekakšno ravnotežje v ekipi: če ima ekipa močnejši napad od obrambe in obratno, bo zagotovo imela težave, vse je treba umestiti v enotno celoto. Sam si želim, da bi nam to skozi prvenstvo čim bolj uspevalo.«
Okrepljena trenerska ekipa
V novo sezono pa ne odhajate samo z okrepljeno ekipo, ampak je močnejši tudi trenerski štab, v katerem sta po novem Miran Emeršič in Simon Vidovič. »To je velika pridobitev za naš klub in za naše igralce! Tako bomo lahko še v večji meri izkoristili naše odlične infrastrukturne pogoje in jih bomo podkrepili še s človeškimi viri.«
Jože Mohorič
Foto: AM
14 Štajerski
Šport
torek • 17. julija 2018
Svetovno nogometno prvenstvo FIFA - 201S
Veličastni finale, kar šest zadetkov
Že samo odprtje finala svetovnega nogometnega prvenstva je dalo slutiti, da bomo na stadionu Lužniki spremljali veličastni športni dogodek.
V finalu sta zaigrali ekipi, ki sta si to tudi najbolj zaslužili. Galski petelini so imeli tokrat več športne sreče. Nesrečni avtogol Maria Mandukiča in 11-metrovka po pregledu s tehnologijo VAR sta povsem normalno pustila posledice na »ognjenih«, ki po tretjem in četrtem zadetku Francozov niso več mogli spremeniti poteka tekme. Tri tekme, ki so jih Hrvati dobili po podaljških, so preveč izčrpale ekipo, ki je kljub temu v finalu prikazala dobro igro. Za sanje pa tokrat »ognjeni« niso bili sposobni ...
Kljub temu so Hrvati pustili odličen vtis in si zaslužijo vse čestitke za srebro, na drugi strani pa so Francozi povsem zasluženo pristali na vrhu in drugič v svoji zgodovini osvojili najpomembnejši pokal na svetu (prvič leta 1998 na domačem SP). Finale, v katerem pade šest zadetkov, je zagotovo spektakel, ki se bo za vedno zapisal v zgodovino. Tako eni kot drugi bodo v svoji domovini sprejeti kot veliki junaki. Kylian Mbappe in Antonio Griezman pri Francozih ter Luka Modric, Ivan Perišič in Mario Mandukič pri Hrvatih so bili osrednji junaki velikega finala. Nekdanja zvezda Bayerna Stefan Effenberg je za hrvaškega »super Maria« izjavil: »Stokrat raje imam v ekipi Mandukiča kot Neymarja. Kateri idiot ga je prodal iz Bayer-na. Ne morem verjeti!« Hrvati so poraz sprejeli zelo moško, čeprav so bila njihova srca popolnoma potrta. »Dali smo vse od sebe. Močno smo si želeli zmago, toda športna sreča tokrat ni bila na naši strani. Takšen je šport, čestitam tekmecem, še posebej pa naši celotni ekipi. Ponosen sem in srečen, da sem bil del tega zgodovinskega rezultata za hrvaški nogomet,« je po tekmi dejal vidno utrujen Ivan Rakitič. Eden največjih trenerjev sedanjega časa Jose
Mourinho je že pred tekmo dejal, da so Francozi v veliki prednosti, saj so imel dan počitka več, pa tudi trije podaljški so na Hrvatih pustili veliko sled.
Deschamps za zgodovino
Francoski trener Didier Deschamps je s finalno zmago postal šele tretji človek na tem planetu, ki je lovoriko svetovnega prvaka osvojil kot igralec in trener. Prej sta glede tega kraljevala Nemec Franc Beckenbauer in Brazilec Mario Zagallo. »Lepo je za igralce, lepo je zame. Najpomembneje pa je, da nam je uspelo. Občutki so izjemni. Zopet sem svetovni prvak. Čudovito,« so bile besede francoskega strokovnjaka, ki je galske peteline pripeljal na vrh sveta.
Luka Modric najboljši na svetu
Veliko priznanje je po koncu finala prejel kapetan hrvaške reprezentance Luka Modrič, saj je bil proglašen za najboljšega igralca tega svetovnega prvenstva. Hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarovič je ob močnem nalivu na podelitvi Luko močno objela in zajokala od sreče. »To si je naš
Finale: Francija - Hrvaška 4:2 (2:1)
Stadion Lužniki, gledalcev 78.011, sodniki: Pitana, Maidana, Be-latti (vsi Argentina).
STRELCI: 1:0 Mandžukič (18., a. g.), 1:1 Perišič (28.), 2:1 Griezmann (38., 11-m), 3:1 Pogba (59.), 4:1 Mbappe (65.), 4:2 Madžukič (69.).
FRANCIJA: Lloris, Pavard, Varane, Umtiti, Hernandez, Pogba, Kante (od 54. Nzonzi), Mbappe, Griezmann, Matuidi (od 73. Toli-soo), Giroud (od 81. Fekir). Selektor: Didier Deschamps.
HRVAŠKA: Subašič, Vrsaljko, Lovren, Vida, Strinič (od 81. Pjaca), Rakitič, Brozovič, Rebič (od 71. Kramarič), Modrič, Perisič, Man-dzukič. Selektor: Zlatko Dalič.
Tekma za 3. mesto: Belgija - Anglija 2:0 (1:0)
STRELCA: 1:0 Meunier (5.), 2:0 Hazard (82.).
BELGIJA: Courtois, Alderweireld, Kompany, Vertonghen, Meunier, Tielemans (od 78. Dembele), Witsel, Chadli (od 39. Vermaelen), R. Lukaku (od 60. Mertens), De Bruyne, E. Hazard. Selektor: Robert Martinez.
ANGLIJA: Pickford, P. Jones, Stones, Maguire, Trippier, Loftus--Cheek (od 84. Dele Alli), Dier, Delph, Rose (od 46. Lingard), Sterling (od 46. Rushford), Kane. Selektor: Gareth Southgate.
Nogomet • SP 2Q1B v Rusiji
Najboljši igralec svetovnega prvenstva Luka Modric in najboljši mladi igralec Kylian Mbappe.
Najboljši igralci SP:
1982 ŠpanijaPaolo Rossi (Ita)
1986 MehikaDiego Maradona (Arg)
1990 ItalijaSalvatore Schillaci (Ita)
1994 ZDA Romario (Bra)
1998 FrancijaRonaldo (Bra)
2002 Japonska/Južna KorejaOliver Kahn (Nem)
2006 NemčijaZinedine Zidane (Fra)
2010 JARDiego Forlan (Uru)
2014 BrazilijaLionel Messi (Arg)
2018 RusijaLuka Modric (Hrv)
kapetan zaslužil. Hvala mu za vse, kar je storil za hrvaški šport. Zelo smo ponosni na njega,« je ob tem
dejala prva hrvaška dama. Najboljši mladi igralec je postal Francoz Kylian Mbappe, najboljši vratar pa Belgijec Thibaut Courtois. Strelsko lovoriko si je prislužil Anglež Harry Kane s šestimi zadetki.
Bron zasluženo osvojili Belgijci
Belgija je na tem SP prikazala odlične igre, »uničila« tudi petkratne svetovne prvake Brazilce in na koncu povsem zasluženo,v tekmi za 3. mesto, premagala še Anglijo. Varovanci trenerja Roberta Martineza so na krilih Hazarda in De Bruyna prikazali moderno in napadalno igro ter navdušili svoje rojake, ob tem pa dosegli najboljši rezultat v zgodovini belgijskega nogometa.
Taktiziranje Angležev že v skupinskem delu se je pokazalo kot zmotno. Četrto mesto, ki so ga dosegli, pa je njihov maksimum. Res pa je, da je v Rusiji igralo največ igralcev iz najmočnejše angleške Premier lige. Kljub temu se tudi Angleži vračajo domov z lovoriko, ki jo je osvojil Harry Kane, kot najboljši strelec svetovnega nogometnega prvenstva, s šestimi zadetki.
Rusi pa si zaslužijo vse čestitke za izjemno organizacijo svetovnega prvenstva, še posebej prestolnica Moskva, ki je v zadnjih štirih letih prehitela sama sebe in postal ena od najlepših prestolnic na svetu.
Nani Franc Matjašič
Mladen Dabanovič: »V enomesečnem ciklusu je treba igralce ustrezno fizično
•	' 4 '	1 V»i • •	i • • A »
pripraviti, odpociti in motivirati«
Mladen Dabanovič je nekdanji nogometni reprezentant, član naše »zlate generacije«, sedaj pa vodja nogometne šole NK Aluminij in komentator različnih nogometnih dogodkov na slovenski medijski sceni.
Kakšna bi bila kratka ocena letošnjega SP v Rusiji?
M. Dabanovič: »Najkrajša ocena bi bila, da smo s tekmami v Rusiji doživeli vse, kar se v nogometu sploh da doživeti. Uvedene so bile inovacije, pri čemer mislim na VAR, pomoč sodnikom z ogledom posnetkov, kar je za nogomet mala revolucija. Potem smo videli velika ekipna razočaranja in prav tako številne posamezne zvezdnike, ki so razočarali s svojo igro. Na drugi strani imamo mlade vzhajajoče zvezdnike in številne dobre tekme, predvsem v skupinskem delu tekmovanja. Morda je v izločilnih bojih kakovost nekoliko padla, a smo zato videli številne drame v podaljških in enajstmetrovkah. Imeli smo tudi ekipe, ki so zelo pozitivno presenetile - vse skupaj zame pomeni, da je svetovno nogometno prvenstvo upravičilo sloves največjega športnega dogodka.«
Nikakor se ne moremo izogniti oceni nastopov Hrvaške, ki ni bila v skupini ožjih favoritov za finale.
M. Dabanovič: »Zdaj je najbolj zabavno brati napovedi izpred enega meseca, ko se prvenstvo še ni začelo. Takrat smo vsi imeli svoj krog favoritov, pri večini so
Foto: Črtomir Goznik
Mladen Dabanovič: »Zadnje štiri reprezentance, ki so do konca ostale na turnirju, so imele v svojih vrstah vratarja, ki je bil v tem trenutku v vrhunski formi.«
bili v njem Brazilci, Nemci, Španci, Argentinci ..., ki pa so bili vsi doma že pred polfinalom. V drugem, širšem krogu so bili Angleži, Francozi, Hrvati, Urugvajci ... Ne glede na pregovorno velik optimizem Hrvatov, pa je bilo pred SP le malo Hrvatov samih, ki so verjeli v nastop v finalu. Zame so oni prijetno presenečenje, ne glede na to, da imajo visoko kakovost in da številni njihovi posamezniki igrajo v velikih evropskih klubih. Težko bi tudi to ekipo primerjal s tisto zvezdniško iz leta 1998, ki je v Franciji osvojila 3. mesto. V sedanjem primeru se mi zdi, da gre bolj za zmago ekipnega duha in nekakšnega enkratnega vzduš-
Najboljši strelci SP:
1982 ŠpanijaPaolo Rossi (Ita) - 6
1986 MehikaGary Lineker (Ang) - 6
1990 ItalijaSalvatore Schillaci (Ita) - 6
1994 ZDAHristo Stoičkov (Bol) - 6
Oleg Salenko (Rus) - 6
1998 FrancijaDavor Šuker (Hrv) - 6
2002 Japonska/Južna KorejaRonaldo (Bra) - 8
2006 NemčijaMiroslav Klose (Nem) - 5
2010 JARWesley Sneijder (Niz) - 5, David Villa
(Špa) - 5, Diego Forlan (Uru) - 5, Thomas Muller
(Nem) - 5
2014 BrazilijaJames Rodriguez (Kol) - 6 2018 RusijaHarry Kane (Ang) - 6
Selektor hrvaške nogometne reprezentance Zlatko Dalič, ki je Hrvaško popeljal do zgodovinskega finala svetovnega prvenstva v Rusiji, je v domovini postal pravi heroj. Čestitke in priznanja se mu kar kopičijo, Varaždin in Varaždinska županija pa sta ga razglasila za častnega meščana.
Dalič je sicer rojen v Livnu v BiH, večino nogometne kariere je preživel v Varteksu, z družino pa živi v Varaždinu. Selektorja Hrvaške v torek po vrnitvi v domovino čaka v Varaždinu posebna slovesnost, kjer mu bodo uradno podelili naziv. V četrtek je Slavonski Brod za častnega meščana imenoval Maria Mandžukiča.
Infantino: »To je najboljše svetovno prvenstvo«
Predsednik Mednarodne nogometne zveze (Fifa) Gianni Infantino je izredno navdušen nad svetovnim prvenstvom v Rusiji. Po njegovem mnenju visokih apetitov ni zadovoljila samo kakovost nogometa, ampak tudi organizacija, ki je po njegovem mnenju na zelo visoki ravni.
»Pred leti sem govoril, da bo to eno najboljših svetovnih prvenstev doslej, zdaj lahko rečem, da je to najboljše prvenstvo doslej. Velika hvala Rusiji, ruski vladi, predsedniku Vladimirju Putinu in vsem drugim, ki so zaslužni, da smo priča velikemu spektaklu. Rusija se je s tem prvenstvom izstrelila med nogometne države,« je na novinarski tekmi v Moskvi dejal Infantino.
V Rusiji na 64 tekmah 169 golov
Na svetovnem nogometnem prvenstvu v Rusiji je na 64 tekmah padlo 169 golov oziroma 2,64 na tekmo. Med vsemi tekmami se je zgolj ena končala z najmanj priljubljenim rezultatom 0:0 (Francija - Danska v 3. krogu v skupini C). Štiriinšestdeset tekem v Rusiji si je ogledalo vse skupaj 3.031.768 gledalcev oziroma 47.371 na tekmo. Od 169 golov so jih 155 dosegli nogometaši evropskih klubov. Največ, po 12, so jih dosegli igralci angleškega Tottenhama in francoskega PSG.
V primerjavi s SP 2014 v Braziliji so nogometaši letos dosegli dva gola manj. Največ so jih dali leta 1954 v Švici. Takrat je padlo 140 golov na 26 tekmah ali v povprečju 5,38 gola na tekmo. Tekme si je v Rusiji na tribunah ogledalo 3.031.768 gledalcev ali 47.371 na tekmo. V Braziliji se je na tekmah zbralo okrog 400.000 gledalcev več, a so tudi stadioni na SP 2014 sprejeli več gledalcev. Najbolj gledano SP med vsemi je bilo leta 1994 v ZDA. Tekme si je takrat ogledalo 3.587.538 ljudi oziroma 68.999 na tekmo.
sta
ja ter borbenosti - seveda ob nesporni kakovosti, ki jo za finale SP moraš imeti.«
SP je v prvo vrsto postavilo ekipe, v katerih so se znali najboljši posamezniki podrediti kolektivu.
M. Dabanovič: »Na tem nivoju en igralec ekipi ne more zagotavljati zmag v seriji; lahko odloči kakšno tekmo ali dve, ne more pa zmagati v turnirskem sistemu - to se je jasno pokazalo. Sam sem že pred prvenstvom govoril o tem, da je v takšnem enomesečnem ciklusu treba igralce ustrezno fizično pripraviti, odpočiti in motivirati. Ekipe, ki jim je to uspelo, so bile uspešne, preostale so predčasno zaključile nastope.«
Sam si bil v svoji karieri nogometni vratar: kako gledaš na letošnje predstave svojih stanovskih kolegov?
M. Dabanovič: »Za tako veliko število tekem na tako visokem nivoju je bilo število drastičnih napak, po katerih si ponavadi zapomnimo vratarje, izjemno majhno. Sam vem za dve napaki, ki sta bili res očitni, Urugvajec Muslera je tako izpustil žogo na četrtfinalni tekmi s Francijo, Ar-gentinec Willy Caballero pa je storil napako pri izbijanju na tekmi s Hrvaško. Sicer so bili vratarji na izredno visokem nivoju in tudi zadnje štiri reprezentance, ki so do konca ostale na turnirju, so imele v svojih vrstah vratarja, ki je bil v tem trenutku v vrhunski formi.«
Anglija je imela vedno precej težav z izborom vratarjev. Letos je Jordan Pickford eno izmed najbolj prijetnih presenečenj celotnega turnirja.
M. Dabanovič: »Tukaj se vidi tiha prenova reprezentance Anglije, ki jo je izvedel selektor Ga-reth Southgate. Spomnimo se samo kvalifikacijskega srečanja za letošnje SP med Slovenijo in Anglijo v Stožicah, na katerem je bil Joe Hart najzaslužnejši, da je Anglija ostala neporažena, čeprav bi si zmago zaslužili naši izbranci. Potem pa je skozi kvalifikacije Pickford izrinil Harta iz ekipe in ga sedaj sploh ni bilo zraven v Rusiji. To je najboljši kazalnik, kako je Southgate delal v reprezentanci, kakšne cilje je zasledoval in kako jasno pot je začrtal. Pickford je sicer zelo racionalen, moderni tip vratarja, spreten tudi v igri z nogo. Brani na visokem nivoju, Angleži ga tudi po višini njegovega transferja zelo cenijo (lani je Everton plačan Sunderlandu 15 milijonov za prestop, op. a.). Zagotovo bo po svetovnem prvenstvu na nogometni tržnici postal zanimiva tarča večjih klubov.«
Jože Mohorič
torek • 17. julija 2018
Šport
Štajerski	15
Atletika • Svetovno mladinsko prvenstvo
Kristjan na Finskem nepričakovano obstal v kvalifikacijah
Breme velike tekme je imelo nedvomno posledice na Kristjana Čeha, ki je na svetovno prvenstvo v atletiki za mladince odpotoval v vlogi favorita za medaljo. Po izvrstnem nastopu na sredozemskih igrah in osvojeni srebrni medalji je bil ta optimizem tudi upravičen.
Na SP z drugim dosežkom sezone
S trenerjem Gorazdom Rajher-
jem je bil mladi atlet skozi vso sezono najbolj osredotočen na tekmovanje v Tampereju. Na papirju je imel z rezultatom 66,06 metra
drugi najboljši prijavljen rezultat in to je bil še dodaten razlog za optimizem.
A na Finskem se je 19-letniku zalomilo v kvalifikacijah. Pritisk na Čeha je bil očitno prevelik, saj je šlo za njega do sedaj za največje tekmovanje, na katerem je nastopil. V kvalifikacijah je disk vrgel 51,77, 56,47 in 54,38 metra, za uvrstitev v finale, med najboljšo dva-najsterico pa je bil potreben met, dolg 56,71 metra ... Član Atletskega kluba Ptuj je tako z rezultatom 56,47 metra zasedel 15. mesto, kar je daleč od njegovih želja in kakovosti v metu diska.
Čeh: »Pričakoval sem bistveno več«
Po nastopu je Kristijan Čeh dejal: »Rezultat je bolj slab in sem zelo razočaran. Pričakoval sem bistveno več, a tokrat na tekmi nisem bil razpoložen. Počutil sem se rahlo utrujen in brez tiste prave energije. Tehnično gledano sicer meti niso bili slabi in ne glede na to, da sem se zelo trudil, disk žal ni letel dovolj daleč. Sam sem šel v kvalifikacije, da dosežem normo za finale, a to mi žal ni uspelo, tako da s svojim nastopom na Finskem res ne morem biti zadovoljen.«
»Na ogrevanju še vse OK, na tekmi pa...«
Na Finskem je atleta spremljal tudi njegov trener Gorazd Rajher, ki je o nastopu svojega varovanca dejal: »Kristjanu se na tekmi tokrat ni 'poklopilo'. Na ogrevanju je bilo še vse OK, na tekmi pa z glavo ni bil prav pri metih. Žal ni metal diska tako, kot ga zna, saj je prehiteval stvari in žal ni prišel v želeni finale ter do možnosti za dober rezultat.«
Fokus celotne sezone Čeha je bil usmerjen v nastop v Tampereju, kjer so bile želje postavljene veliko višje od osvojenega 15. mesta. So pa trdi treningi Čehu v tej sezoni prinesli nove mejnike ali osebne rekorde, s katerimi je dokazal, da sodi v svoji starostni kategoriji med najboljše metalce diska na svetu. Na tem podatku je treba graditi prihodnje nastope. Po krajšem premoru čakajo zelo nadarjenega ter pridnega športnika novi treningi, tekmovanja in še večji izzivi v prihodnosti, med katerimi je največji izziv nastop na olimpijskih igrah leta 2020 v Tokiu.
David Breznik
Kristjan Čeh skupaj z Evo Pepelnak, ki je nastopila v finalu troskoka.
Tenis • Mednarodni turnirji
Schmiedlova tokrat premočna, v Avstriji odlična Makoričeva in Planinšek
I tllllWtLSIimllCMH Fill I «.15 follUM I IHTÉRNATIOliALES TENMS-JUGENDWIELTRANGUSTENTUHNIEI
•tíEzay	£c¡
	ov
EST	/.V/
%	C/A
Á	-as
Pretekli teden so z nastopi v okoliških državah zaznamovali številni ptujski igralci in igralke. Tamara Zidanšek je nastopala na močnem ITF-turnirju na Madžarskem, Nina Potočnik in Pia Čuk v Italiji, pri naših zahodnih sosedih je igral tudi Blaž Rola, na mladinskem ITF-turnirju v Avstriji pa Maja Makorič in Filip Jeff Planin-šek. Najdlje se je odpravila Nika Strašek, ki je nastopala na mladinskem ITF-turnirju na Islandiji.
Drama že v 1. krogu
V Budimpešti je potekal ženski ITF-turnir z nagradnim skladom 100.000 dolarjev, na katerem je bila Tamara Zidanšek (94. na WTA) 5. nosilka.
Začetni dvoboj je igrala z Romunko Nicoleto Catalino Dascalu (368.), ki se je v glavni turnir prebila skozi kvalifikacije. Po dobljenem uvodnem nizu je Tamara v nadaljevanju malenkost popustila, kar je 22-letna tekmica izkoristila za izenačenje v nizih. Odločilni niz je bil prava drama, saj je imela Romunka pri izidu 4:5 in servisu Zidan-škove že tri zaključne žogice za zmago. A je Tamara še enkrat več pokazala psihološko trdnost in je dvoboj nato zaključila s tremi zaporednimi osvojenimi igrami - 7:5.
V 2. krogu in četrtfinalu sta jo čakali stari znanki, z obema se je pomerila že na Bolu, kjer je osvojila svoj prvi WTA-turnir v karieri. Prva je bila Aleksandra Cadantu (252.), ki jo je Tamara ugnala tudi tokrat: na Bolu v treh, tokrat v dveh nizih. Sledila je Anna Karolina Schmidlova (89.), ki pa se je Tamari uspela oddolžiti za poraz na Braču.
Ženski ITF-turnir v Budimpešti (100.000 dolarjev):
1.	krog: Zidanšek (5.) - Dascalu (Romunija) 6:1, 4:6, 7:5;
2.	krog: Zidanšek (5.) - Cadantu (Romunija) 6:1, 7:6(1);
četrfinale: Zidanšek (5.) - Schmiedlova (Slovaška, 3.) 4:6, 2:6.
Attila močnejši še drugič zapored
Blaž Rola (249. na ATP) je nastopal na challenger turnirju v Perugii, kjer so se igralci merili za nagradni sklad 43.000 evrov (+H).
Žreb je Ptujčanu v 1. krogu namenil kvalifikanta Cristiana Rodrigeza (415.). Po začetnem izenačenju na 2:2 je Rola odlično nadaljeval in do vodstva 3:1 v 2. nizu praktično odločil dvoboj. Sledil je dvoboj z Madžarom Atti-
Foto: Robi Cokan
Nina Potočnik, Pia Čuk in Kaja Juvan - tri Slovenke na turnirju v Torinu
lo Balazsem (182.), s katerim sta se merila že pred mesecem dni na podobnem turnirju v Caltanis-setti. Takrat je bil boljši Madžar, ki je prepirljivo slavil tudi tokrat. Blaž v celotnem dvoboju ni imel niti ene same priložnosti za break.
Challenger turnri v Perugii (43.000 evrov + H):
1.	krog: Rola - Rodrigez (Kolumbija) 6:2, 6:4;
2.	krog: Rola - Balazs (Madžarska, 7.) 1:6, 3:6.
V Torinu tri Slovenke
Na ITF-turnirju z nagradnim skladom 25.000 dolarjev v Torinu so nastopile tri Slovenke: Kaja Ju-van (308.), Nina Potočnik (411.) in Pia Čuk (633.).
Pia se je na glavni turnir uvrstila skozi kvalifikacije, nato pa klonila v 1. krogu glavnega turnirja z Italijanko Lucrecio Stefanini.
Nina je imela težko nalogo že na uvodu, saj je igrala proti 7. nosilki, Latvijki Diani Marcinkevicevi (273.). A jo je uspešno opravila, od 25-letnice je bila boljša v dveh nizih. Niz več je potrebovala za zmago v 2. krogu proti Stefanini-jevi, s čimer se je prebila v četrt-finale. To je šele drugi podobni dosežek Potočnikove na turnirjih tega ranga. Uvrstitev v polfinale ji je preprečila 20-letna Čehinja Anastasia Zarycka (315.) - izid je bil 1:6, 5:7. Nina je pri vodstvu 5:4 že imela tri žogice za zmago v 2. nizu....
Izmed slovenske trojice je najdlje prilezla naša najboljša mlada igralka, 17-letna Kaja Juvan, ki se je s štirimi zmagami uvrstila v finale. V njem se je merila z Andreeo Amalio Rosca, dve leti starejša Romunka je zmagala 1:6,1:6.
Ženski ITF-turnir v Torinu (25.000 dolarjev):
1.	krog: Potočnik - Marcinkevi-ca (Latvija, 7.) 6:0, 7:6(6), Čuk -Stefanini (Italija) 6:3, 1:6, 4:6;
2.	krog: Potočnik - Stefanini
6:7(4), 6:4,6:2;
četrtfinale: Potočnik - Zarycka (Češka) 1:6,5:7.
Maja do zmage, Jeff do polfinala
V avstrijskem Welsu je potekal mladinski ITF-turnir 4. ranga. Maja Makorič je bila 4. nosilka, a jo je že v 2. krogu ustavila Madžarka Luca Janos. Bolje je šlo Maji med dvojicami, kjer sta skupaj s Pio Lovrič osvojili turnir. Bili sta 1. nosilki, do lovorike pa sta prišli brez izgubljenega niza.
Pri fantih je bil Filip Jeff Planinšek 2. nosilec, kar je dokaj uspešno branil, uvrstil se je v polfinale. Tam ga je ustavil Nemec Jeremy Schifris, ki je po vrsti izločil 14., 3., 11. in 2. nosilca ...
Mladinski ITF-turnir v Welsu:
Dekleta, dvojice:
četrtfinale: Makorič/Lovrič (1.) - Glanzer/Schunk (Avstrija/Nemčija) 6:4, 6:1;
polfinale: Makorič/Lovrič (1.) -Bolebruchova/Klevišar (Slovaška/ Slovenija) 6:2,6:2;
Filip Jeff Planinšek (zgoraj v sredini) se je v Avstriji uvrstil v polfinale.
finale: Makorič/Lovrič (1.) -Gross/Meyer (Avstrija) 6:0, 6:2. Fantje, posamezno: četrtfinale: Planinšek (2.) - Ca-donau (Nemčija, 5.) 6:4, 6:4;
polfinale: Planinšek (2.) - Schifris (Nemčija) 1:6, 6:7(6).
Za Niko na Islandiji premočna 1. nosilka
Nika Strašek je pretekli teden
nastopala na mladinskem ITF-tur-nirju 5. ranga na Islandiji. Tako med posameznicami kot dvojicami je uspešno preskočila uvodni krog, nato pa je izgubila. Tudi zaradi težkega žreba, ugnala jo je namreč 1. nosilka, Američanka Dakota Fordham (218. na mladinski ITF-lestvici), kasnejša finalistka turnirja. Nika ji je do finala edina uspela odvzeti niz.
JožeMo horič
Maja Makorič in Pia Lovrič (levo), zmagovalki med dvojicami v Welsu.
424 Štajerski
Šport
torek m 10. julija 2018
Strelstvo • Finale državne lige trap
Ormožani ostali brez ekipnega odličja
Prvega julija se je z dvodnevnim finalnim turnirjem državne lige trap v Ilirski Bistrici končala letošnja ligaška sezona v olimpijski športni disciplini, ki je v Sloveniji do zdaj dala dva olimpijca, Andraža Lipolta leta 2000 v Sydneyju in Boštjana Mačka v letih 2012 in 2016 v Londonu in Riu de Janei-ru. Olimpijske sanje pa imajo tudi prenekateri drugi slovenski strelci in med njimi tudi Ormožani, ki uspešno nastopajo tako na domačih kot tudi na mednarodnih tekmovanjih.
Ormoški mladinec Miha Nahtigal z bleščečo zmago v 2. DL
Ormoški trap strelci so na zaključnem turnirju nastopili s tremi predstavniki, v 1. državni ligi sta streljala Tomaž Blazinšek in Jožef Kampuš, medtem ko se je mladinec Miha Nahtigal dokazoval v 2. državni ligi. Mladi perspektivni ormoški strelec je med Ormožani dosegel najboljši rezultat v kvalifikacijah, kjer je s 107 zadetki, po serijah 22, 18, 21 (1. dan) in 22 ter 24 (2. dan), osvojil tretje mesto v 2. DL in si priboril še dramatično
zaključno finalno streljanje. V finalu je Nahtigal nizal zanesljive zadetke in kot po tekočem traku izločal svoje konkurente, med drugim tudi še vedno aktivnega olim-pijca Andraža Lipolta, ki je osvojil četrto mesto in kot eden izmed favoriziranih strelcev ostal brez odličja. V velikem finalu za zlato odličje sta se tako pomerila 31-le-tni vitomarški strelec Tadej Kosta-njevec, ki nastopa za radgonsko ekipo, in mladi 20-letni Miha Nahtigal, ki je streljal najboljši finale v življenju in zmagal z rezultatom 39:36 ter si priboril zmagovalni pokal najboljšega strelca v drugo-iigaškem tekmovanju.
Evropski podprvak Tomaž Blazinšek brez finala v 1. DL
V1. DL je Tomaž Blazinšek dosegel zanj skromni 102 zadeti tarči, kar mu je kot lanskemu tretjeuvr-ščenemu strelcu prineslo tokrat končno 8. mesto. Blazinšek je za finalom zaostal za štiri tarče, ki jih je izgubil v zadnji, peti seriji, kjer je zadel le 17 tarč in se kot aktualni evropski podprvak v mešanih parih v trapu tokrat moral zadovo-
ljiti s slabšim rezultatom. Enako skromen zaključek s 17 zadetki pa si je privoščil tudi drugi ormoški strelec v prvi ligi, Jožef Kampuš, ki se je s skupnimi 95 zadetimi tarčami uvrstil na 13. mesto. Najboljši rezultat je v kvalifikacijah dosegel
Kamničan Andrej Starc s 116 zadetki, končno prvoligaško zmago pa si je po napetem obračunu s Starcem priboril dvakratni olimpi-jec in povratnik po težki poškodbi kolena v letu 2016, Boštjan Maček (110), ki je zmagal z rezultatom
43:42. Bron je pripadel Vrhničanu Denisu Vatovcu (108).
Ormožani sezono končali v prvi polovici najboljših ligaških ekip
Po slabših dosežkih dveh najbolje postavljenih Ormožanov se tudi z odličnim mladinskim nastopom Ormožani niso mogli kosati z najboljšimi ekipami v Finalu, kjer so s 304 zadetki osvojili končno
Rezultati:
1. Državna liga trap:
1.	Boštjan Maček, TŠK	110 + 43
2.	Andrej Starc, KAM	116 + 42
3.	Denis Vatovec, VRH	108 + 33 8. Tomaž Blazinšek, TOR	102 13. Jože Kampuš, TOR	95
2. Državna liga trap:
1.	Miha Nahtigal, TOR
2.	Tadej Kostanjevec, RDG
3.	Matej Šfiligoj, BRD
4.	Andraž Lipolt, IBI
Ekipno:
1.TK	Ilirska Bistrica	322
2.	SD Trap Štefana Kovača MS 315
107 107 102 102
3.TK	Brda
4.	SD Vrhnika
5.	SD Trap Ormož
6.ŠSD	Radgona
7.	SD Trap Kungota
8.	TSKZLD Gorica
9.	SD Kamnik
10.	SK Kunšperk
310 30S 304 2SS 2S7 2S1 264 196
Foto: Strelska zveza Slovenije
Ormožan Miha Nahtigal, tretji z desne, je v finalu 2. državne lige trap pokazal odlično streljanje in z osebnim rekordom 39 zadetkov v obračunu za zlato odličje premagal Tadeja Kostanjevca iz Vitomarcev, tretji z leve.
5. mesto. Za razliko od pretekle sezone pa so tokrat v finalu domi-nirale ekipe iz zahodne skupine, iz katere prihajajo tudi končni zmagovalci - domačini iz Trap kluba Ilirska Bistrica, ki je nastopala v postavi Andraž Lipolt, Ivo Kompan in Rok Žigante ter dosegla 322 zadetkov. Prekmurska ekipa našega drugega olimpijca Boštjana Mačka - SD Trap Štefana Kovača Murska Sobota je s 315 zadetki osvojila 2. mesto, tretje mesto pa je osvojila ekipa iz Brd s 310 zadetki.
Simeon Gonc
Športno plezanje • Tekma za svetovni pokal
Garnbretova druga, Markovičeva do polfinala
Druga postaja karavane svetovnega pokala v težavnostnem plezanju je bil Chamonix, kjer so se od srede do petka merili najboljši plezalci in plezalke sveta.
Med njimi je bila tudi Ptujčanka Mina Markovič, ki v to sezono ni vstopila z vrhunskima rezultatoma. Na prvi preizkušnji v švicarskem Villarsu je bila devetnajsta, tokrat je v Franciji napredovala za sedem mest, bila je dvanajsta.
Na prvi kvalifikacijski smeri je dosegla šesti rezultat, na drugi pa desetega. To je zadostovalo za
polfinale, kjer je dosegla višino 40 - to žal za malenkost ni zadostovalo za finale, za to je bila potrebna višina 40+
V finalu pa je slovenske barve zastopala Janja Garnbret. Koroši-ca je tokrat v finalu dosegla višino 50+, kar je zadostovalo za 2. mesto, prehitela jo je le Jessica Pilz. Avstrijka je prišla na spektakular-ni nočni tekmi do vrha smeri in je zasluženo vpisala prvo zmago na tekmah za svetovni pokal v težavnostnem plezanju.
Na tekmi v Chamonixu so pre-
ostale slovenske tekmovalke zasedle naslednja mesta: 9. Tja-ša Kalan, 11. Vita Lukan, 21. Mia Krampl.
V moški konkurenci je Domen Škofic zasedel zelo dobro 4. mesto. Zmage se je veselil Italijan Stefano Ghisolfi.
Po tekmi v Chamonixu bodo najboljši svetovni plezalci na delu ponovno prihajajoči konec tedna, ko bodo tekmovali v francoskem Brianconu.
David Breznik
Urh Čehovin, Jernej Kruder, Janja Garnbret, Mina Markovič, Katja Kadič in Gorazd Hren
Foto: Manca Cujež
Powerlifting • Univerzitetni svetovni pokal
Katja Babič osvojila zlato
V mestu Plzen na Češkem od 9. do 14. julija poteka tekma Univerzitetnega svetovnega pokala v powerliftingu 2018. Na njej je uspešno nastopila tudi Katja Ba-
bič, športnica leta 2017 v občini Kidričevo.
Katja je v ponedeljek nastopila v kategoriji do 52 kg. Zlato medaljo si je z dvigom 135 kg priborila
Katja Babič v dresu slovenske univerzitetne reprezentance
v počepu in z 72,5 kg v potisku s prsi, v zadnjem poskusu v disciplini „mrtvi dvig" pa je naredila tehnično napako ter tako v tej disciplini s 155 kg osvojila srebrno medaljo. Slavila je tudi v skupnem seštevku v kategoriji do 52 kg.
„Ni šlo vse po načrtu, a sem dala vse od sebe. Ta tekma mi je dala še večji motiv za prihodnost," se je po koncu svojega nastopa veselila Babičeva.
Študentka Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ki je doma v Župečji vasi v občini Kidričevo, se že tri leta posveča povverlif-tingu. Katja Babič se je od malega navduševala nad športom, pri obiskih fitnesa pa je ugotovila, da ji naprave niso dovolj in začela je v svoj trening vključevati proste uteži, ki so ji prirasle k srcu. Prednost povverliftinga vidi tudi v samodisciplini, ki postane del tek-movalčevega življenja.
UR
Troboj moči
Troboj moči oziroma povverlifting je šport, pri katerem se tekmovalci preizkušajo v maksimalni moči pri treh osnovnih vajah z utež-mi: v počepu, potisku s prsi in mrtvem dvigu. Šport je zelo popularen v ZDA, Rusiji, Ukrajini, Poljski, Skandinaviji, Veliki Britaniji in tudi v Aziji. Troboj moči so sprva razvili v ZDA, danes pa marsikje predstavlja del kondicijskega treninga za druge, predvsem eksplozivne športe, kot je na primer ameriški nogomet.
Članica OKS
Na redni skupščini Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez (OKS), ki je potekala 19. junija letos, je Povverlifting zveza Slovenije - zveza troboja moči postala redna članica OKS.
torek • 17. julija 2018
Šport, zanimivosti
Štajerski	17
Nogomet • SP v Rusiji
SP je bila priložnost za kazanje moderne Rusije
Rusija je prvič gostila nogometno svetovno prvenstvo. Le poredko pa je največji nogometni turnir na svetu imel takšen politični naboj. SP, ki se je začelo 14. junija in končalo 15. julija, je bila priložnost za Rusijo, da se pokaže kot moderna, kozmopolits-ka država v času vse večjega prepada z Zahodom.
V Afriki, Aziji in Latinski Ameriki podoba Rusije ni tako negativna. Rusko vodstvo se zaveda te podobe. Rusija trpi zaradi vojne informacij, je ocenila predsednica zgornjega doma ruskega parlamenta Valentina Matvijenko med nedavnim obiskom Volgograda.
Tuji mediji po njenem blatijo in slabšajo ugled Rusije, "toda zdaj so prihajali milijoni gostov in so videli pravo Rusijo, prave Ruse in vojna informacij nanje ne bo vplivala".
Eden pomembnejših izzivov je bila tudi varnost. Rusi so naredili vse, da bi se izkazali tudi na tem področju, čeprav so se zavedali, da jih čaka veliko dela. A Helmut Spahn, nekdanji policist, zdaj pa človek, ki je pri Fifi odgovoren
Stadion v Sant Petersburgu
za varnostna vprašanja, je prepričan, da so se lahko vsi obiskovalci Rusije na SP počutili brez skrbi.
Glavna izziva za ruske varnostne organe sta bila preprečevanje huliganskih in terorističnih dejanj. Podrobnosti Spahn seveda ni raz-
kril, podatek o tem, koliko ljudi je skrbelo za nemoteno izvedbo mundiala, je bila skrbno varovana skrivnost. Prav tako, kakšen je bil finančni zalogaj za zagotavljanje varnosti. Je pa pojasnil, da je bilo poleg uradnih državnih varnostnih organov na stadionih tudi več
tisoč predstavnikov zasebnikov varnostnih podjetij.
Nobena država ni bojkotirala SP in tuji državljani so prihajali v Rusijo, pravi Utkin. "Vse vstopnice so bile prodane, večina tujih navijačev je prišla iz ZDA, čeprav Američani sploh niso igrali na SP."
Svetovno prvenstvo je obiskalo približno pol milijona tujih navijačev in 600.000 ruskih. Za Ruse je to bilo tako mirno srečanje s tujimi državami, kot ga še ni bilo, za tujce pa priložnost za raziskovanje ogromne države. Posebej, ker so tisoči obiskali ne le klasični des-tinaciji Moskvo in St. Peterburg,
temveč tudi številne druge kraje.
Šef lokalnega organizacijskega odbora za svetovno prvenstvo Arkadij Dvorkovič je povedal, da bo SP pomenilo ogromen zagon, ki lahko Rusiji pomaga prebroditi gospodarski padec v zadnjih treh letih.
sta
Nogomet • Art football 2018 - svetovno prvenstvo estradnikov
Nogometaši šesti na svetu, glasbeniki v vrhu
Letošnja bera slovenske reprezentance na svetovnem prvenstvu Art football v Moskvi (potekalo je tik pred SP v nogometu) je tri zmage in dva poraza ter končno 6. mesto. Ekipo sta vodila Bojan Prašnikar (v prvem delu) in Slaviša Sto-janovič (v zaključnih bojih).
Humane zvezdice - Art Football team Slovenija, člani ptujskega društva MSM International, na prvi tekmi proti Rusiji niso bili v kompletni postavi, saj se jim je šele naknadno priključilo pet igralcev, a kljub temu so odlično parirali nosilki srebrnega odličja iz letošnjega svetovnega prvenstva. Nato so sledile tri zaporedne zmage, ki pa so terjale visok davek; zaradi poškodb je imela Slovenija v zadnji tekmi le deset zdravih igralcev. Poraz proti Argentini (1:3) v tekmi za končno 5. mesto je bil neizbežen.
Odlično so zaigrali predvsem proti Belorusiji, za katero je igral tudi nekdanji zvezdnik Arsenala in Barcelone, Aleksander Hleb, in jo premagali s 3:2. Sledila je odlična partija proti lanskoletnim svetovnim prvakom, reprezentanci Kazahstana, ki so jo naši fantje premagali kar s 4:1. Nato pa v svojem četrtem nastopu preprosto navdušili in po zaostanku 0:3 - 8 minut pred koncem srečanja - v zadnjih sekundah tekme izid izenačili in nato po streljanju enajstmetrovk premagali odlično Korejo (9:8) in si tako zagotovili uvrstitev med najboljših šest ter nastop tudi na prihodnjem SP, leta 2019.
Šesto mesto je med 16 najboljšimi reprezentancami na svetu izredno dober rezultat. Oba trenerja, tako Bojan Prašnikar kot Slaviša Stojanovič, sta odlično opravila svoje delo. Želje za
prihodnost pa so povezane z eno izmed medalj. Svetovni prvaki so postali Romuni, ki so v finalu po 11-metrovkah premagali Rusijo, bron pa je osvojila Srbija , ki je v malem finalu ugnala Anglijo.
Trije Slovenci med elito
Ob koncu prvenstva je sledila poslastica. Na stadionu Lokomotive, v spektakularni tekmi med ruskimi zvezdami in pomembneži (zaigrali so kar trije ruski ministri) proti izbrani ekipi sveta (World team), so zaigrali tudi trije naši reprezentan-ti: pevec Matevž Derenda, nekdanji plesalec v akrobatskem rock'n'rolu Aljoša Debevec in kapetan naše reprezentance Nani Matjašič, ki je bil kot prvi Slovenec tudi kapetan reprezentance sveta.
Aljoša Debevec, Matevž Derenda in Franc Nani Matjašič
Slovenska reprezentanca na Art football 2018, svetovnem prvenstvu umetnikov
Tudi ta tekma je imela velik humanitarni naboj, saj so organizatorji zbrali kar milijon evrov za bolne otroke. »To so trenutki z dragoceni prijatelji iz vsega sveta. Prvenstvo je bilo epsko, polno strasti, odlične glasbe in izjemnih humanitarnih dogodkov, ki so napolnila naša in srca tistih, ki pomoč najbolj potrebujejo. Vredno se je boriti za takšna dejanja in biti del te čudovite zgodbe, ki jo piše Art football. Celotna ocena festivala je odlična, tudi za našo ekipo, saj smo dosegli vse zastavljene cilje. Pomembno je, da smo se neposredno uvrstili tudi na prihodnje svetovno prvenstvo. Na glasbenem in v celotnem umetniškem programu pa smo bili v vrhu, med najboljšimi na svetu. Temu najbolje potrjuje 2. mesto med pevskimi nastopi, posebno nagrado je prejel še Omar Naber,« je ob zaključku festival v Moskvi dejal predsednik Art Football teama Slovenije Nani Franc Matjašič.
UR
Za Slovenijo so zaigrali:
Miro Todosovski, Uroš Šmigoc, Omar Naber, Robert Korošec, Aleš Ti-hec, Uroš Štefanič, Aljoša Debevec, Coran Stan-kovič, Damijan Švajncer Butinar, Bruno Krklec, Matevž Derenda, Nani Franc Matjašič, Miha Cuštin Cušti, Enver Čirič, Corazd Ademovič, Tomaž Strgar, Sašo Cačnik in nekdanji nogometni reprezentanti Suad File-kovič, Ermin Rakovič in Amir Karič.
18 Štajerski
Ljudje in dogodki
torek • 10. julija 2018
SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Ansambel Opev
Mladi glasbeniki z jasnimi cilji
Od 9. novembra 2016 je Ptujsko bogatejše za še en nadvse mlad narodno-zabavni ansambel, in sicer ansambel Opev s sedežem v Podvincih. Sestavljajo ga harmonikar Alen Polič, tudi vodja ansambla, kitarist Luka Anžel, baritonist, basist Marsel Horvat in pevka Lea Majcen, stari 16 oz. 17 let.
Skupno pot sta najprej začela Alen in Marsel, ki sta želela ustanoviti ansambel, iskala sta kitarista, pridružil se jima je Luka, ki pa je povedal, da pozna mlado nadarjeno pevko, ki bi se jim lahko pridružila. Prišlo je prvo igranje, na katerem jim je pomagala Lea in ostala. Povezala jih je ljubezen do narodno-zabavne glasbe oz. glas-
be nasploh. V družinah, kjer so se rodili, sicer glasbenikov ni bilo, le Lea prihaja iz glasbene družine, saj je tudi njen oče glasbenik. Preigra-vajo Avsenikove skladbe, Slaka, Alpskega kvinteta, Modrijanov in še nekaterih drugih, pa tudi zabavno glasbo, ko se jim z vokalom pridruži tudi Marsel. Na njihovem repertoarju je že okrog 150 naro-
dno-zabavnih pesmi in prav toliko oz. še več zabavnih. Lastnih skladb za zdaj še nimajo. Četudi so še do njihovega drugega rojstnega dne slabi štirje meseci, so si v tem času nabrali že zavidanja vredno število nastopov. Skorajda ni konca tedna, ko ne bi kje nastopali, od petka do nedelje. Z vsakim nastopom pridobivajo na kakovosti igranja,
zelo si želijo, da bi se lahko že kmalu preizkusili na katerem od znanih in uveljavljenih slovenskih festivalov. Alen pove, da se bodo najprej preizkusili na drugih festivalih, šele nato na ptujskem, ki ima med festivali najdaljšo tradicijo in do katerega imajo zelo veliko spoštovanje. Kot zelo mlad ansambel si želijo, da bi jim, podobno kot tudi drugim mladim ansamblom, bilo odprtih več vrat, da bi se lahko predstavili in promovirali. Mladi ansambli potrebujejo to podporo oz. priložnost, dragoceni pa so tudi napotki, ki jih jim nudi Lein oče, glasbenik Vinc Majcen.
Odločeni so, da bodo uspeli tako doma kot v tujini, da se bodo uspešno predstavili na festivalih narodno-zabavne glasbe in se že v kratkem predstavili s prvo lastno skladbo. Mladi so, veseli, z veliko energije in zagnanosti, z njimi se je prijetno zabavati do jutra, pravijo, zato bomo o njih v prihodnje še veliko slišali. Luka Anžel in Lea Majcen sta se pred nastopi v ansamblu že uspešno preizkusila na odrih projekta družbe Radio-Te-dnik Ptuj Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo.
MG
mm

m m. mm
ORFEJCKOVA LESTVICA
DVA X TRI
ZABAVNA		NARODNA
1. HARMONK 'N' ROL - Kaj bi se sekiral		1. Ans. ZADETEK - Si čisto znorela
2. WERNER in REBEKA DREMEU - Pss Pss		2. Ans. DVEH DOLIN - Polanc na Seuška rine
3. MANEKENI - Ti verjemi samo meni		3. HOZENTREGARJI - Moja dohtarca
X....................................................		
NARODNA
Glasujem za:_
ZABAVNA
Glasujem za:_
Ime in priimek: Naslov: Tel. številka:_
Glasujete lako tudi na: fj Luka Pepi
Glasovnico pošljite na dopisnici na naslov: Mega Marketing d.o.o., p.p.13, 2288 Hajdina
Iz naše preteklosti - Pisalo se je leto 2012 - prvi del
alizacija p
V MO Ptuj se odstopi in menjave kar vrstijo. Prvega januarja je vodenje ptujske bolnišnice do imenovanja novega direktorja prevzela Mirjana Bušljeta, dosedanja pomočnica direktorja za zdravstveno nego. Tudi Komunalno podjetje Ptuj ima začasno direktorico Tanjo Hočurščak -Sternad do imenovanja novega direktorja, ker je Tomaž Pliberšek nepreklicno odstopil. Od prvega januarja ni več vodja deponije Dušan Klinar, neuradno pa je slišati, da naj bi Javne službe zapustil tudi Branko Brumen, ki se ga omenja v zvezi z vodenjem občinske družbe KKS Ptuj.
Ptuj je dobil novi knjigi. Eden najbolj priljubljenih in branih slovenskih pisateljev Bogdan Novak je napisal knjigo pod naslovom Trte umirajo stoje, ki je spomenik Ptuju in skupni slovensko--nemški zgodovini, Ptujčan Jakob Emeršič pa je prevedel roman Strojarska hiša štajerske pisateljice Anne Wittule, ki je odraščala v Mariboru, na Ptuju in v Ljubljani. Začelo se je leto, v katerem je v ospredju kultura. Ptuj kot partnersko mesto projekta Evropske prestolnice kulture 2012 bo prispeval največji dogodek v celotnem projektu. Znotraj festivala dediščine in umetnosti se bo na Ptuju zvrstilo več kot 150 dogodkov javnega pomena. V polnem
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj bo u času EPK brez arheologije, nerealno je pričakovati, da bi bil do konca leta 2012 postavljen nov ptujski lapidarij z vsemi normativi. Na fotografiji selitev kamnitih spomenikov iz lapidarija v dominikanskem samostanu.
teku je investicija v prvo fazo prenove dominikanskega samostana, ki bo zaključena v jesenskih mesecih letošnjega leta. Na volitvah, 25. marca, so občani Destrnika za novega župana izvolili Vladimir-ja Vindiša, ki pa ga je „pričakala prazna občinska blagajna".
Nova ptujska porodnišnica praznuje 20 let, v tem času se je v nje rodilo 16.600 otrok. Na dosežke v tem času so ponosni, želijo si čim več zdravih novorojenčkov. Kidričevski Boxmark bo v modernizacijo proizvodnje vložil okrog 15 milijonov evrov. V trikotniku Puhove, Belšakove in Ormoške ceste na Ptuju tudi po dobrem letu stanje ostaja nespremenjeno.
Tudi v Ptuju ne gre brez ovadb

V preteklih letih skorajda ni bilo investicije v MO Ptuj, ki je ne bi pospremila anonimna ovadba. Njihovo pisanje je postalo že neke vrste slovenski nacionalni šport. Ptujski župan Štefan Čelan si jih je v desetih letih županovanja nabral že okrog 30. Doslej se je vselej izkazalo, da očitanih dejanja ni bilo oz. da je šlo za neresnične in zlonamerne ovadbe.

Načrtovana gradnja trgovine Lidl na tem območju je kar nekaj časa burila duhove, zatem pa je vse potihnilo. Občani s tega območja so očitali MO Ptuj, da ne ščiti njihovih interesov, ker bi gradnja tega objekta zmanjšala kakovost njihovega življenja, četudi je že po dosedanjem prostorskem planu to območje rezervirano za poslovno dejavnost, Na Puhovi cesti pa je zaradi neurejenih zemljiških zadev problem tudi izgradnja kro-žišča, ki je pogoj za odprtje bencinskega servisa Tuš.
Turniški kompleks bo zapolnilo znanje
Z objektom nekdanje grajske konjušnice se tako ali drugače poigravajo že dobri dve desetletji. S propadom nekdanjega velikega ptujskega gostinskega podjetja Haloški biser je tudi z nekdanjo grajsko restavracijo šlo samo še navzdol, dokler njena dejavnost ni popolnoma usahnila. Zdaj bodo v njej odprli stalno zbirko pustnih likov Dravskega in Ptujskega polja. Turniški
kompleks bo zapolnilo znanje. S podpisom pisma o nameri je bil sklenjen načelni dogovor o tem, da se upravljanje gradu in parka Turnišče prenese z ministrstva za kulturo na ministrstvo za šolstvo in šport ter preda Šolskemu centru Ptuj za potrebe Biotehniške šole, ki bi svojo dejavnost preselila na lokacijo parka in gradu, katerega prostori bi se obnovili za potrebe izobraževanja mladine in odraslih ter drugih dejavnosti. Kar 71.000 strani ptujskih časopisov je poslej na razpolago tudi na spletu. Digitalizacijo je prineslo šest let sodelovanja Knjižnice Ivana Potrča Ptuj z družbo Radio-Tednik Ptuj, Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani in Univerzitetno knjižnico Maribor. Gre za zgodovinski projekt, ki zagotavlja ohranitev stoletnega gradiva, doslej dostopnega na papirju, v digitalni obliki. Občina Središče ob Dravi je izdala knjigo Središče ob Dravi: Kronika 19102010, ki zajema stoletno zgodovino kraja. Občina Ormož je prejela priznanje Naša Slovenija 2011
za ureditev grajske pristave. Da z investicijo v OŠ dr. Ljudevita Pivka ne gre odlašati, so bili jasni na kolegiju županov Spodnjega Pod-ravja. Prišel je tudi predsednik RS Danilo Turk, ki je po obisku šole povedal, da ta kaže pretresljivo podobo.
Na svetu občine Zavrč so potrdili investicijsko dokumentacijo za ureditev vaškega jedra in pločnikov ter javne razsvetljave, ob tem pa opozorili na propadajoč grajski kompleks. V Juršincih so odprli enoto Doma upokojencev Ptuj, ki je za Slovenske gorice zelo velika pridobitev.
Začetek EPK s Kurentovo svatbo
Festival umetnosti in dediščine se je na Ptuju začel s Kurento-vo svatbo, glasbeno-gledališkim scenskim dogodkom, ki je nastal pod vodstvom Mladena Delina. Sicer pa so na Ptuju z 52. kurento-vanjem začeli pisati novo zgodbo največje pustne prireditve v tem delu Evrope, ki je zaradi vključitve v projekt EPK dobila večji mednarodni pomen in razsežnosti. V okviru 52. kurentovanja se je v nedeljo po ptujskih ulicah in trgih odvila doslej največja in najdaljša povorka v zgodovini 52. ptujskega kurentovanja. Nastopilo je več kot 100 skupin iz sedmih držav s 4500 udeleženci.
Podjetje MCK iz Nove vasi pri Markovcih v centru Markovcev pospešeno gradi nov poslovno--stanovanjski center, ki naj bi bil vseljiv še septembra letos. Kljub številnim improvizacijam, ki spremljajo gradnjo večnamenskega športnega centra, so mestni svetniki z večino podprli projekt. Na Slovenskogoriški cesti se bo predvidoma pričela izgradnja druge in tretje faze, gradbišče se bo odprli tudi v Podvincih, kjer že nestrpno čakajo začetek izgradnje kanalizacije in prvo etapo modernizacije ceste skozi naselje. V ureditev Vidove kleti je občina Videm vložila skoraj 100.000 evrov.
Kdaj celovita gradbena sanacija mostu?
Med občinami Spodnjega Podravja obstajajo neverjetne razlike med cenami priključni-ne na kanalizacijski sistem, tudi do 500 odstotkov. Starši, otroci in zaposleni že dolgo opozarjajo na kritične razmere v vrtcu Ma-čice, zgrajenem leta 1971. Na Ptuju sta se neformalno srečala hrvaški predsednik Ivo Josipovic in predsednik Slovenije Danilo Tùrk. Obisk dveh predsednikov je potekal v strogi tajnosti. V ptujski bolnišnici so izvedli prvo operacijo kil trebušne votline po novi metodi. Na državnem tekmovanju pevskih zborov sta zlato osvojila pevska zbora OŠ Markov-ci in OŠ Gorišnica. Mirjana Dru-mlič iz Biša je postala mis gluhih Slovenije. Predsednik vlade RS Janez Janša je ob obisku Spodnjega Podravja. Ptuja in Ormoža, povedal, da vse, kar počnejo, je čista gasilska akcija, tako tudi Ptuj dogovorjenega denarja iz državnega proračuna ne dobi, ker ga v proračunu ni. Tudi številne naložbe s pomočjo denarja iz RRP bodo ostale na papirju, sofinancerska sredstva iz tega programa bodo na voljo šele v letih 2013 in 2014. OŠ Kidričevo ohranja ime Borisa Kidriča, kljub drugačnim predlogom. Varna hiša Ptuj ima novega donatorja, podjetje Meso izdelki Žerak. Večina članov v 62 obrtno--podjetniških zbornicah Slovenije je glasovala za prostovoljno članstvo. V Podgorcih so odprli obnovljeni kulturni dom. Na Ptuju so gostili že 23. razstavo Dobrote slovenskih kmetij. V Ormožu so praznovali 100-letnico organiziranega športa. MO Ptuj uspešna na področju mladinskih politik, kar ji je med prvimi prineslo cerfifi-kat Mladim prijazna občina. Zaradi sanacije poškodovanega asfalta na prvem ptujskem cestnem mostu, ki je bil zgrajen leta 1959, prihaja do prometnega kaosa. Že od odprtja Puhovega mostu pa v državi obljubljajo celovito gradbeno sanacijo mostu.
Pripravila: MG
torek • 17. julija 2018
Šport, zanimivosti
Kaj bomo danes jedli
Štajerski	19
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
TOREK	SREDA	ČETRTEK	PETEK	SOBOTA ^¿nJ	NEDELJA	PONEDELJEK
polnjena paprika,	boranija z govejim	porova kremna juha,	zelenjavna juha,	juha, perutničke in	goveja juha, svinjski	kuhana govedina (iz
pire krompir, orehove	mesom, dušen riž,	paradižnikova solata	marelični cmoki,	zelenjava na žaru (če-	zrezki s čebulo v	nedeljske juhe), pra-
rezine	solata, sadje	s klobaso Poli, pol-	poljuben kompot,	bula, bučke, paprika,	pečici, dušen riž,	žen krompir, bučke v
		nozrnat kruh, rulada	žemeljni narastek	paradižnik...) s česno-	solata, snežni vložki v	omaki, jabolčno peci-
		s sadjem in smetano		vo polivko, sladoled	čokoladni kremi	vo s pudingom
Svinjski zrezki s čebulo v pečici
Sestavine: 800 g svinjskih zrezkov, 5 žlic olja, 1 žlica gorčice, sol, poper, 1 velika čebula, 2 stroka česna, 0,5 dl tople vode.
Zrezke posolimo, popopramo, premažemo z gorčico in pustimo nekaj časa, da se prepojijo. Nato jih na olju na hitro popečemo z obeh strani in zložimo v pekač. Čebulo narežemo na ne čisto tanke kolobarje in popečemo na olju od zrezkov, da se lepo obarva. Malo pred zaključkom praženja dodamo sesekljan česen in ga pražimo le toliko, da zadiši. V pekač zložimo popečene zrezke, po njih potresemo prepraženo čebulo s česnom in prilijemo vodo. Pekač pokrijemo z aluminijasto folijo in damo v pečico, segreto na 190 stopinj Celzija. Pokrito dušimo 20 minut. Po 20 minutah folijo odstranimo in pečemo odkrito še nadaljnjih 15 minut oz. toliko časa, da se zrezki lepo obarvajo (ne predolgo, da ostanejo sočni).
Jabolčno pecivo s pudingom
Sestavine: biskvit: 1 kg naribanih jabolk, 2 celi jajci, 1 dl olja, 2 dl sladkorja (če so jabolka sladka, lahko tudi manj), 2 dl pšeničnega zdroba, po želji cimet, rozine, vanilijin sladkor; preliv: 1 vanilijin puding, skuhan po navodilih.
Odlična sezonska in hitro pripravljena sladica iz vanilijinega pudinga in jabolk. Privoščimo si jo brez slabe vesti, saj 'jabolko na dan odžene zdravnika stran'. Sestavine za biskvit zmešamo in damo v manjši namazan pekač (sestavine so primerne za pekač velikosti približno 20 x 30 cm). Pečemo 3/4 ure pri 175 stopinjah Celzija. Za preliv skuhamo puding po navodilu in ga vlijemo na pečen biskvit takoj, ko je pečen. Ohlajeno pecivo razrežemo na želene kose.
Zeleni nasveti
Poletno gnojenje na vrtu
Gnojenje je ena izmed dveh najpomembnejših postavk, če želimo imeti na vrtu zdrave rastline. Zdi se mi, da vrtič-karji pri gnojenju delajo največ napak, zaradi katerih se potem pogosteje pojavljajo tudi težave na rastlinah.
Poletno dognojevanje s fosforjem in kalijem samo izjemoma
Večina tistih, ki želijo vrtnine pridelovati kar najbolj ekološko, gnojijo z organskimi gnojili. Še vedno je najbolj priljubljen hlevski ali kateri drugi gnoj, mnogi pa si že vzamejo čas tudi za kompost. Vedno več jih posega tudi po t. i. kupljenih organskih gnojilih. Gnojenje z organskimi gnojili v jeseni (gnoj) ali spomladi (kompost) zadošča rastlinam za celo sezono. Dognojevanje v tla s posameznimi hranili, kot sta fosfor ali kalij, ni potrebno, razen v izjemnih primerih. Je pa pogosto zelo smiselno listno, foliarno dognojevanje, pri tem se bomo ustavili v nadaljevanju. V tla torej med poletjem hranil, pa naj bodo organska ali mineralna, z izjemo dušika, ni treba dodajati.
Na isti gredici lahko v eni sezoni pridelamo tudi več vrtnin
Ko pospravimo prvo vrtnino, se pogosto pojavi vprašanje, ali je treba ponovno gnojiti. Moj odgovor je, da po spravilu prvega posevka drugemu ni treba ponovno gnojiti. Organska gnojila so namreč nekakšna rezerva hranil, hranila se počasi, s pomočjo mikroorganizmov, sprošča in so na razpolago rastlinam. Zato so organska gnojila naravi prijaznejša, saj hranil tudi močnejši nalivi v večji količini ne morejo sprati v podtalnico. K živim, mikrobno dejavnim tlom in s tem dovolj hranil za rastline veliko pripomorejo tudi zastirke. V vremenu, kot ga imamo sedaj, naj bodo zastirke tanjše, da je le zemlja prekrita, v vročem poletju pa naj bo sloj debelejši. Tako ostanejo tla manj zbita, zemlja pa hladnejša. Taki pogoji ustrezajo tako mikroorganizmom v tleh kakor tudi koreninam vrtnin.
Če želite dobro izkoristiti hranila iz organske snovi v zemlji, sej-te vrtnine vedno v vrste. Le tako lahko potem uspešno obdelujemo
vrstice, jih okopljemo, skratka vzdržujemo v takem stanju, da bodo mikroorganizmi lahko opravili svojo nalogo - to je poskrbeli za hranila za rastline.
Listno gnojenje
Danes dobimo veliko različnih listnih gnojil, ki jih lahko uporabimo. Najpomembnejše je poleti listno gnojenje s kalcijem. Kalcij je namreč
Mnoge prestrašijo bele lise na spodnjih listih paradižnika, ki pa so znak pomanjkanja magnezija in ne predstavljajo večje nevarnosti.
hranilo, ki se po rastlini od korenin do listov in nato do plodov premika na povsem svoj način. Ta način je blokiran, ko temperature in vlaga v tleh nihajo, zato se pojavijo gnitja plodov paradižnika, paprike, sušenje plodov bučnic, ožigi listnih robov solatnic in obroči na prerezu zelja in čebule. Zelo hitro se te težave pojavijo v takem vremenu, kot je letos, hitre menjave vročega in suhega vremena s hladnejšimi obdobji. Še vedno preveč ljudi meni, da bodo rastlinam pomagali tako, da bodo apnili ali dodajali kalcij v tla. Ne pomaga, saj kalcij iz zemlje preprosto ne pride do najbolj oddaljenih koncev rastline. Pomaga samo redno, listno gnojenje s kalcijevimi listnimi gnojili. Vendar to ne bo pomagalo, če rastline ne bodo pravilno, ves čas enakomerno preskrbljene z vodo. Veliko kalcija vsebujejo tudi namočene koprive ali razredčeno mleko. Vendar je treba z naravnimi pripravki rastline škropiti, ne zalivati, s škropljenjem enkrat tedensko pa začeti že takoj ob nastanku prvih plodov in to redno početi vse poletje.
Pri previsokem pH zemlje in preobilnem gnojenju z dušikom trpijo nekatere vrtnine tudi pomanjkanje bora. Najpogosteje so to kapusnice, pomanjkanje bora pa lahko prizadene tudi plodovke, saj bor sodeluje tudi pri procesih oploditve. Pomanjkanje bora na paradižniku opazimo pri peclju, če se tam pojavlja rjav, krastast rob, ki sicer nikogar ne moti, problem pa je, da se zaradi pomanjkanja bora pojavlja slabša oploditev, manjši plodovi ali pa plodov sploh ni. Solatnice dobijo črne, rjave srčke, notranjost rozete. Votlo, črno notranjost, počasnejša rast, manjši koreni so znaki pomanjkanja bora pri korenovkah, posebej zeleni in rdeči pesi. Dodajanja bora moramo seveda nekako uravnovesiti z dodajanjem kalcija, ker listnih gnojil nikoli ne mešamo med seboj. Bora ni treba dodajati tako pogosto kakor kalcij.
Mogoče bi omenila še magnezij. Pogosto, prav v letošnjem letu še posebej, se pojavijo rumene, živo rumene ali samo svetlejše lise na spodnjih listih paradižnika. Pri tem so listne žile in tkivo okoli njih še izrazito zelene barve. Najpogosteje so to stari spodnji listi, ki so svojo vlogo že opravili in jih preprosto odstranimo. Ne zavržemo jih, ampak jih položimo okoli kapusnic, saj njihov vonj odganja nadležne gosenice in bolhače.
Če povzamem vse napisano - poleti na vrtu raje ne gnojiti, saj je škode lahko več kakor koristi od gojenja. Nekatera listna gnojila, kot je kalcij, pa so pogosto nujno potrebna, da bomo imeli zdrav pridelek. Vse pa delamo zmerno z zdravo kmečko pametjo in rednim opazovanjem vremenskega dogajanja in rastlin na našem vrtu.
Miša Pušenjak
Foto: MP
20 Štajerski
Ljudje in dogodki
torek • 10. julija 2018
Šepetanje valov
Fotografije in besedilo: Mateja Toplak
Severne Benetke (14)
Slišim ga predvsem ponoči. Na začetku se ga nisem zavedala, nato je čisto počasi in neopazno postal del mene. Zvok, ki me spomni, da nisem doma. Zvok, ki me spravlja ob pamet. Zvok, ki pravi, da diham suh zrak iz klimatske naprave, zaradi katerega je moj nos zamašen, dihanje pa oteženo - neskončno brnenje plavajočega mesta je postala moja »tišina«.
Na lokalnem avtobusu se počasi prebijamo do centra mesta, za katerega se meščani že leta pritožujejo,
da je veliko prehrupno. Divji ritem, kjer cvilijo zavore, ko so noge naveličanih voznikov pretežke, pomešan z
mestnim vrvežem starega mestnega jedra, je čisto nasprotje monotonemu zvoku ladijskega življenja.
»Rusko okno v Evropo«, kakor ga je poimenoval največji ruski pesnik in eden najslavnejših Sanktpeterburža-
Tradicionalne ruske matrioške (ali po slovensko »babuške«) so simbol Rusije - štejejo med najpre-poznavnejše spominke sveta.
Cerkev Kristusovega vstajenja je eden najbolj znanih simbolov mesta, danes pa tudi priljubljena turistična atrakcija.
Zaradi številnih mostov in rečnih kanalov se je najbolj evropskega ruskega mesta prijel posrečen vzdevek »severne Benetke«.
SLIKOVNA KRIŽANKA RASTLINE - SIMBOLI DEŽEL
alenk« bikar
prebivalec danskega otoka zelandije
surovina za sir
močvirnat svet
OStl SRC LE ENKRAT N»!
ANDREJ INKRET
HAZAR-DERKA
MERILNIK
TOLŠČE v MLEKU
janez eržen
potopitev ladje na morju
beneški vodni avtobus
polkovnik v nemški vojski
pripadnik protestantske ločine v zda
krščanski praznik poljski satirik (s.jerzy)
pritisk na računalniško
mižko poživitev
protokolarni dvorec pri kranju
oliver reed
vloga črva na trnku
cenjene, datljem podobne Školjke, ki vrtajo luknje v kamen
kvarner-skiotok
reka v
Španiji in
portugal.
doig, vznesen govor
glasbeni stavekv zanesenem ritmu
čar, sarm
GRSKAČRKA
peter lovšin
it. kipar (bene-dettoda)
telovadka sajn
figura pri četvorki
POSTNI PREDAL
začasna rešitev
STARA lEKARNlSKA UTEŽNf -----
PANJ, ČOK
piritali železov
herce-govec
izmetalo tulcev iz orožja
gornji sliki
mladinski pisatelj
[vitan:
okrasne niti ali prameni
stane sumrak
grenek zeliščni aperitiv
david ojstrah
črki s strešico
woody allen
tone tiselj
znamka korejskih avtomobilov
najvišja filmska nagrada (izvirno)
avtor: marko berton-ceu
nov Aleksander S. Puškin, je dal zgraditi ruski car Peter Veliki. Nekdanji Leningrad, največje mesto v severni Evropi, ki ga lahko obiščete s križarko, je strateško pomembno pristanišče Rusije. Tam, kjer se reka Neva deltas-to izliva v Baltsko morje, živi skoraj pet milijonov prebivalcev - takoj za rusko prestolnico je Sankt Peterburg drugo največje mesto v državi. Ima več kot dva tisoč knjižnic, dvesto muzejev, več kot osemdeset gledališč, šestdeset kinodvoran, da koncertnih in drugih kulturnih prostorov sploh ne omenjamo. A za številne popotnike privlačno mesto je zavito v skrivnost - domačini namreč trdijo, da se v gosti megli, ki ga pokriva v dolgih zimah, skrivajo prikazni. Ker je isto trdil tudi znani ruski pisatelj Gogolj v svoji povesti Plašč, sem mesto za vsak slučaj obiskala poleti.
Z odpravo vizumov za potnike s kri-žark, ki se v mestu ne zadržijo več kot dvainsedemdeset ur, je mesto močno povečalo število turistov. Evri in dolarji kar razpadajo v rublje, ko zagnani turisti obkolijo tržnice, naložene z babuškami in drugimi spominki. Rusi so skozi čas postali zviti prodajalci. V eni izmed trgovinic si ogledujem razglednice, ki jih po navadi uporabim kot prikladen zemljevid mestnih znamenitosti - čudovite fotografije me namreč vodijo do zanimivih krajev, ki
se včasih skrijejo v nič kaj barvitih zemljevidih mest. Zatopim se v poplavo razglednic, ko mi zvedavi prodajalec ponuja majhne, ročno poslikane stekleničke. Čeprav so čudovite, mu poskusim razložiti, da alkohola ne morem vzeti na ladjo, a ta mi presenečeno odvrne: »Saj deci vodke ni alkohol.« Ne samo po vodki, mesto je znano tudi po številnih mostovih, ki se preko noči pokorno dvignejo, da omogočijo tovorni promet po reki Nevi. Vse do leta 2004, ko je bil zgrajen prvi visoki most, so bili ponoči tako številni predeli Sankt Peterburga nepovezani. Prečkanje »napačnega« mostu je lahko kdaj kakšnemu turistu celo onemogočilo vrnitev v hotel. Nič kaj zabavna situacija v mračni zimi morda ne spada med najpriljubljenej-še popotniške pripetljaje ...
V mestu sem sicer preživela premalo časa, da bi lahko občutila njegov utrip, in Rusija je prevelika, da bi jo bilo moč spoznati z obiskom samo enega mesta, a le bežen pogled v rusko kulturo je dovolj, da človek začuti bogato zgodovino, ki je vpletena v življenja domačinov. Čeprav je v svojih romanih Dostojevski mesto opisal kot soparno, mračno in surovo, danes temu opisu zagotovo ne ustreza. Danes je sicer hrupno, a domačini vseeno trdijo, da je veliko prijetneje za življenje.
LAKTOSKOP - naprava za ugotavljanje količine maščob v mleku, MAIANO, Benedetto da - italijanski zgodnjerenesančni kipar
KOLOFON
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Eva Milošič, Monika Levanič, Mojca Vtič
Fotoreporter: Črtomir Goznik
Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič
Grafični oblikovalec: Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16
Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d.
E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Karmen Grnjak (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Megamarketing, d.o.o.: (02) 749 34 27 Internet: www.radio-tednik.si, www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 107,85 EUR, v petek 112,25 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo.
Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a-členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
torek • 10. julija 2018
Za kratek čas
Štajerski	21
Vidi se
... da se v slovenski politiki veliko govori o stricih iz ozadja. A ko je stric v ospredju, pa je vse v redu?
Govori se ...
... da je evropska kartica zdravstvenega zavarovanja zelo ko-ristenpripomoček. Zlasti če imaš na dopustu do javnega zdravnika 5 km vožnje, nejavni pa je v sosednjem hotelu, do kamor imaš pet minut pešačenja. Le kako se boste odločili, če zbolite?
... da se je naša država zelo odločno lotila korupcije. Tako so morali protikorupcijsko dovoljenje lankso leto pridobiti tudi v turističnem društvu, ko so želeli podariti cvetlice za okrasitev stavbe upravne enote. Pa je to prav. Ker lahko bi se zgodilo, da bi kak lastnik avtomobila želel dvakrat plačati registracijo svojega avtomobila, ker bi mu bile tako zelo všeč cvetlice na upravnih oknih. Letos te bojazni ni...
... da so v ptujski občini našli recept, kako v svojih javnih zavodih povečati kakovost dela. Njegovo uspešnost preiskušajo v mestnem gledališču: naselijo ga v problematično stavbo, dajo jim manj denarja, kot bi ga za
Prireditvenik
svoje delo potrebovali, v vodstveni svet jim imenujejo ljudi, ki jim je vseeno za gledališče - pa so vendar gledališčniki iz leta v leto uspešnejši. Še en dokaz, da denar kvari ljudi - in inovativ-na prizadevanja mestne občine za nepokvarjenost gledališčni-kov so vredna vsega občudovanja.
... da si pri obnovi starega ptujskega mostu izvajalci razbijajo glavo tudi s tem, kako bodo uredili odtekanje meteornih
padavin z mostu. Ker bi se dež z mostu lahko iztekel celo v Dravo. Bojimo se, da bodo ob obnovi ptujskega podvoza veliko pozornost namenili temu, kam bodo odmetavali sneg, ki bo pozimi zapadel v tunelu...
... da velikokrat rečemo, da šolstvo in gospodarstvo glede izobraževalnih potreb nista usklajena. Pa ne gre samo za razkorak med gospodarstvom in šolstvom - celo samo ministrstvo za izobraževanje se na izobraže-
vanje ne spozna pretirano. Tako so doslej lahko poučevali v šolah nekatere predmete ljudje, ki niso imeli ustrezne izobrazbe, jeseni pa to zakonsko določilo neha veljati. Ampak ministrstvo se ni potrudilo, da bi organiziralo šolanje nekaterih zahtevanih poklicev, saj na primer učitelji(ce) gospodinjstva že najmanj šest let čakajo, da bi zanje pripravili ustrezno izobraževanje - pa se morajo učiti pri šolskih kuharicah ...
Torek, 17. julij
09:00 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., Tečaj risanja z VDC Sožitje, vsak dan do četrtka, 19. 7., mentorica - akademska slikarka Saša Bezjak 10:00 Ptuj, Mestni kino, Delavnica animiranega filma, vsak dan do petka, med 10. in 12.30, mentorica Hana Repše, Enimation School 10:00 Ptuj, CID, Mali kuharski mojstri, vsak dan do petka, med
10. in 12. uro, mentorica Helena Lutarič 16:00 Ptuj, CID, S telegrafijo okrog sveta, vsak dan do petka med 16. in 19. uro, mentorji Radiokluba Ptuj
Četrtek, 19. julij
16:00 Ptuj, CID, Nefiks - jezikovni klub nemščine
Petek, 20. julij
18:00 Gorišnica, pred občinsko zgradbo, 23. praznik občine
Gorišnica, osrednja slovesnost 20:30 Ptuj, dvorišče minoritskega samostana, 10. Glasbeni
festival Arsana, koncert Naturally 7 ZDA 21:00 Lenart, Dom kulture, LenArt - Poletje v Lenartu, monoko-
medija Domna Valiča Zapornik št. 3.2.3 21:30 Ptuj, Slovenski trg, 10. Glasbeni festival Arsana, koncert All around jazzy trio SLO
Mestni kino Ptuj
Sreda, 18. julij: 20:00 Knjigarna. Četrtek, 19. julij: 20:00 Jupitrova luna. Petek, 20. julij: 17:00 Dvigni sidro; 19:00 Knjigarna; 21:00 Nebotičnik.
Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
					5	3		6
	9	6		3				5
			7					1
		8	5	4	6	7		
								
		7	3	1	2	6		
8					4			
5				7		1	8	
7		1	6					
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	***	©	€€	o
Bik	¥	©©	€€€	oo
Dvojčka	¥¥	©©©	€	oo
Rak	¥¥	©	€€€	o
Lev	¥¥¥	©©	€	ooo
Devica	¥	©©©	€€	o
Tehtnica	¥¥	©©	€	ooo
Škorpijon	¥	©©	€€€	o
Strelec	¥¥	©©©	€€	o
Kozorog	¥¥¥	©©	€	ooo
Vodnar	¥¥	©	€€€	oo
m	¥	©©©		ooo
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 17. do 23. julija 2018 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Iskrice
(Vir: www.pregovor.com)
***
»Zabloda, neumnost in laž ne izhajajo iz misli, temveč iz besed.« Karel Čapek
***
»Puščica rani telo, jezik pa dušo.« Perzijski pregovor ***
»Umetnost ugajati... je preprosto v dveh rečeh: ne govoriti o sebi
drugim in govoriti jim vedno o njih samih.« Edmond Goncourt ***
»So ljudje, ki spregovore minuto prej, preden pomislijo.« Jean de La Bruyere
•k~k~k
»Kdor govori, kar hoče, mora poslušati, česar noče.« Nemški pregovor
•kick
»Pametno govoriti je pogosto težko; pametno molčati je še teže.« Friedrich Martin von Bodenstedt •kick
»Govor mora biti vaja možganov, ne pa jezika.« Lord Avebury
Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji?
Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago.
Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 23. julija. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s ku-pončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si.
Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali
dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarjajo Založba Učila. Zdaj pa veselo na delo.
Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je:
Aleksej Jakopin, Dornava 38a, 2252 Dornava.
Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!
mmiauaui
Qelix
w.uciLa.si UČILA
Foto: CG
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 10. julija 2018
Lepi. spomini ne bledijo!
•m		TU lin 0U4 1»»	
		mu^tcien	ti inCo mtnnsin (fUfi 31 ÍHiiduíHiink (»Idama Jurat 11)
tero 11*11 ir. n	Ptuj., i. juniju ian crHA ,	UUDfTVA	
KfH BR1GADIK5KQ PfllETJEV DSC!» PTUJ
Za zdravo pitno * vodo v Halozah
s suf rdmueja k m mi
Premalo dogovarjanja z nosilci delegatskega sistema!
i;MSiSsaSriiiw " - — - -...... .
li^fpi^i
Milan Kneievlf kandidat za sekretarja medobčinskega suetaZKS Maribor
Postanite imetnik kartice zvestobe Radia-Tednika Ptuj.
Izkoristite ugodnosti pri T 50 ponudnikih najrazličnejših storitevinizdelkov ter
prihranite vse do 50 %!
IWrtica zvestobe
Radio-Tednik Ptuj
W§gmm

*
h *
J	F» «'	-,J- "'"r _
Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas ali vase bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, zn.don.cu).
oooooi
Janez Novak
m
i

Biti član Kluba Radia-Tednika Ptuj se splača!
Kartico zvestobe lahko naročite v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena kartice je zgolj 20 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 15 evrov. Veljavnost kartice je 1 leto.
Več informacij na www.tednik.si in www.radio-ptuj.si
JL
.i
m.....-
NAROČITE" STAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO
, Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA
f\ Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado. TEDNIKA SE SPLAČA! ^
-^-^-Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj- 6 mesecev niste bili	Vsi' ki se boste v «suvanja akcije . naroaH ^a Štajerski .
naročeni _pajtajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. tednik, boste prejeli ŠPORTNO TORBO IN PiKNIK ODEJO.___




NAROČILNICA ZA Štajerski
otaiersRi
TEDNIK
Ime in priimek:
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon:_
Datum naročila: Podpis: _
inj 12 mesecev.
ti potijujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici.
RADIO TEDNIK Ptuj, Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj


;c;:.;,5iam»sassssat, .«ii^&a.m^-ms ....»* i
NTFff^	RAZMERJA PRIDOBITE TUDI DRUGE UGODNOSTI:
2dPi^|iiačrm|)filog' s koristnimi nasveti	• Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejših cenah)
lilpb-pdStptffr; popust pri narččiiu mafjhbglaSov v Štajerskem tedniku . • praktična darila za nove in obstoječe naročnike
iPOfrAfi-NAROčNiKŠTAJiRSKEGA' TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA!
•sar**	.....
HH^HhSB
3838898114427
torek • 17. julija 2018
Šport, zanimivosti
Štajerski	23
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170.
BUKOVA drva prodam. Razžagana na 25, 33 ali 50 cm. Brezplačna dostava. Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. Tel. 041 893 305.
KMETIJSTVO
PRODAM štiri pujske, težke okrog 60 kg. Tel. 041 209 045.
PRODAM bikca simentalca, starega 14 dni, in teličko simentalko, staro 3,5 meseca, odstavljeno od mleka. Tel. 070 250 441.
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
NEPREMIČNINE
PRODAMO stanovanje v izmeri 54 m2 v starem delu Ptuja. Tel. 041 508 373.
PRODAM trisobno stanovanje v bloku, v centru Ptuja, CMD 5, 3. nadstropje. Stanovanje je bilo adaptirano l. 2000, je vzdrževano, svetlo, vgrajena so novejša PVC--okna z roletami in vhodna vrata. Stanovanje zajema tri sobe, kuhinjo, kopalnico, wc, dva balkona oz. loži in en francoski balkon, k stanovanju spadata ozimnica in drvarnica. Blok, zgrajen l. 1961, je dobro vzdrževan, nova fasada, urejena streha. Tel. 070 770 234.
STAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu.
Registrirajte se na wwrnfe^ruftoi!
OTROCI NAS POTREBUJEJO
Karitas
www.karitas.si
S poslanim SMS sporočilom
ZVEZEK5 na 1919
boste darovali 5 EUR. Hvala!
Prispevajo lahko uporabniki Telekoma Slovenije, A1, Telemacha in T-2.
Zbiramo šolske potrebščine za 12.000 otrok v stiski.
PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV s BSta

je natakarica

www.reporter.si
AFERA - Kako je Kučanova odvetnica ogoljufala Italijansko princeso Doris Mayer INTERVJU - Borut Rončevic: Volivci SDS bi se zagotovo udeležili predčasnih volitev DOSJE - Ozadje srbskega prevzema Gorenjske banke ANALIZA - Mladen Dabanovic o svetovnem nogometnem prvenstvu
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedka, pradedka in brata
Alojza Berlaka
IZ GRLINCEV 24
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na poslednji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in cerkev ter nam izrazili sožalje. Hvala gospodu župniku za opravljeni obred, govornikom za ganljive besede slovesa, zastavonošem, pevcem za zapete pesmi in godbeniku za odigrano Tišino ter podjetju Mir za opravljene pogrebne storitve.
Njegovi najbližji
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je le praznina, ki hudo boli.
ZAHVALA
V 84. letu starosti se je od nas poslovila naša draga
Monika Jazbec
IZ ŽETAL 14
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, tolažilne besede, darovane sveče, svete maše in darove za cerkev. Posebna zahvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, govorniku za tople besede slovesa, pevcem za zapete žalostinke, praporščakom, gasilcem PGD Žetale in pogrebni službi.
Še enkrat hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
			
Umrli so		k_	
Umrli so: Marija Petek, roj. Horvat, Mestni Vrh 87, roj. 1936 -umrla 4. julija 2018; Marija Trunk, roj. Šumenjak, Strmec pri Polenšaku 19, roj. 1935 - umrla 5. julija 2018; Jože Plajnšek, Gorca 58a, roj. 1944 - umrl 5. julija 2018; Alojz Berlak, Grlinci 24, roj. 1928 - umrl 5. julija 2018; Antonija Bračič, roj. Skutnik, Soviče 27a, roj. 1923 - umrla 9. julija 2018; Elizabeta Mihajlovič, roj. Hanže-lič, Dornava 137b, roj. 1934 - umrla 9. julija 2018; Marjeta Čuš, roj. Petrovič, Sp. Velovlek 1, roj. 1930 - umrla 5. julija 2018; Enej Pergar, Trnovska vas 38c, roj. 1996 - umrl 6. julija 2018; Darija Petek, roj. Črešnjevec, Mezgovci ob Pesnici 39b, roj. 1968 - umrla 9. julija 2018; Frančiška Kodrič, roj. Brečko, Cirkulane 62, roj. 1933 - umrla 9. julija 2018; Alojzij Munda, Mihovci pri Veliki Nedelji 89, roj. 1937 - umrl 9. julija 2018; Ivan Kolarič, Mestni Vrh 113, roj. 1963 - umrl 9. julija 2018.
V- p Štajerski■	rEDN	riK
www.tednik.si		
Stajerskitednik	LJl Stajerskitednik	
NE SPREGLEJTE!
Od ponedeljka, 16. JULIJA, vas na prodajnih mestih čaka revija samih dobrih novic
POMAGAJ SI SAM
Revija samih dobrih novic tokrat predstavlja:
Najboljši recepti naših zeliščaric KREME ZA ČUDEŽE
Anton Komat
10 NEVARNOSTI V VAŠEM DOMU
Svoboda upravljanja svojega časa KAKO BOGATI STE V RESNICI?
Užitek brez slabe vesti
PIJAČE Z BOŽANSKIM OKUSOM
Soja in bučke: Okusno in brez kalorij
Eko turistični raj pri Baronu: Razvajanje za dušo
Čas je za modrost Indijancev
POMAGAJ SI SAM -
edini pravi vodnik za preživetje!
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
□O PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
mojdo.segulo@radi<Hednik.si,
tel. 02 749 34 16 ali marjono.pihlei@radiirtednik.si,
tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodno pokličite.
Štajerski TEDNIK
Slovenija • Naj bosta rekreacija in sprostitev v, na ali ob vodi varni
V	desetih letih 129 utopitev, tretjina na Obali
V	poletni vročini se številna mesta ob slovenskih rekah, jezerih, morju, ribnikih in gramoznicah spremenijo v priložnostna kopališča. Kopanje pa povsod ni varno. Tako imenovana »divja kopališča« so brez upravljavcev in reševalcev iz vode, ki skrbijo za varnost in nudijo prvo pomoč, zato se tam kopamo na lastno odgovornost, vprašljiva je tudi kakovost vode.
Tudi majhen bazen(ček) zahteva veliko pozornosti
„Otroci in voda - to je skoraj vedno recept za veselje in zabavo. Naj gre za majhen bazen na vrtu, obrežje jezera ali reke, bazenske komplekse v termah ali morje, otroci imajo vodo in zabavo v njej nadvse radi. Igra in druge aktivnosti v in ob vodi od staršev zahtevajo veliko pozornosti in varnostnih ukrepov, da se ne končajo s poškodbami ali celo s tragično nesrečo. Pri prvih stikih otroka z vodo seje treba zavedati, da za nesrečo ni potrebna globoka voda. Za utopitev predšolskega otroka je dovolj že nekaj centimetrov, zato je tudi pri še tako majhnem bazenu potreben nenehen nadzor. Kadar tega ne morete zagotoviti, vzemite otroka iz vode, bazen pa izpraznite oziroma otroku preprečite dostop. Malce večji otroci naj imajo med igro ob vodi ves čas nataknjene rokavčke ali oblečen plavalnijopič, kar pa še vedno ni zagotovilo, da ne morejo potoniti z obrazom pod gladino, zato jih imejte kljub temu na očeh," poudarjajo na zavarovalnici Adriatic Slovenica.
Nadzor otrok naj bo aktiven
„Strokovnjaki opozarjajo, da predvsem majhni otroci, ki še niso dopolnili štirih let, pri padcu v vodo ne krilijo z rokami, ne brcajo in ne kričijo, pač pa potonejo hitro in skoraj neslišno. To je tudi razlog, zakaj morate imeti predvsem na kopališčih svojega otroka nenehno na očeh, obenem se od njega ne smete oddaljiti. Vedno naj bo na dosegu vaših rok, da ga lahko v primeru težav hitro dvignete z glavo nad gladino. Nadzor z brisače, kije od vode in otroka oddaljena nekaj deset metrov, ne omogoča dovolj hitre pomoči. Ne zanašajte se na to, da so v vodi tudi drugi kopalci oziroma da nad kopališčem bdi reševalec iz vode. Prav tako vzemite resno opozorila na napihljivih obročih, blazinah, »črvih« in drugih vodnih igračah. To niso varnostni pripomočki, pač pa le igrače, ki ne nudijo dovolj varnosti. Otroci, ki se na gladini za silo držijo tudi brez rokavčkov, naj imajo pri plavanju vedno tesno ob sebi dobrega odraslega plavalca, oba pa naj ne plavata v globoko vodo, kjer otrok ne more stati."
Otroci se z vodo srečajo že zelo zgodaj. Zato jih je treba čim prej ozavestiti o preteči nevarnosti utopitve in drugih poškodb, ki lahko nastanejo med brezskrbnim čofotanjem. Veliko pozitivnih učinkov so pokazali plavalni tečaji, kijih izvajajo v vrtcih in šolah. Sistematično učenje plavanja se je v Sloveniji začelo po letu 1963. Kampanja je dala pričakovani rezultat, saj seje število utopitev začelo zmanjševati.
Prva in osnovna zahteva za varno kopanje je dobro znanje plavanja. Voda je lahko izredno nevarna, zato nikakor ne velja podcenjevati njene moči in precenjevati svojih sposobnosti. Pomembno je, da se kopalci in drugi rekreativci ob ali na vodi (plovba s čolni, kajaki, supi, deskami, potapljanje, rafting, ribarjenje ...) zavedajo mogočih nevarnosti, ki se lahko pripetijo v sicer prijetnem preživljanju prostega časa. „Zelo nevarni so vodni vrtinci, močni tokovi, brzice, tolmuni, valovi, skale, porasle z mahom in algami, spolzke brežine, nenadni zavoji in nepregledna mesta. Zapuščene gramoznice in vodni zbiralniki niso primerna mesta za kopanje. Previdnost ni odveč niti pri hoji ob vodi, še zlasti če so bregovi strmi, in pri izvajanju različnih adrenalinskih športnih aktivnosti," opozarjajo na Agenciji RS za okolje (ARSO) in dodajajo, da lahko za lastno varnost ljudje največ naredijo sami. „Ne hodimo v vodo, če se počutimo slabo, s polnim ali praznim želodcem ali pod vplivom alkohola. Pred kopanjem preverimo temperaturo in globino vode. Premrzla voda lahko povzroči krč, skok v plitvo vodo je lahko usoden. Nikoli ne plavajmo sami in se od obale ne oddaljimo več, kot je dovoljeno. Ob nenadnem poslabšanju vremena gremo čim prej iz vode. Na urejenih kopališčih upoštevajmo kopališki red in oznake z opozorili za kopalce. Ob obali otrok nikoli ne puščamo brez nadzora. Tudi če so v plitvi vodi, jih moramo neprestano opazovati. Če se znajdemo v težavah, se odzovemo mirno, preudarno in razsodno.
Število utopitev v Sloveniji, Podravju in na Obali
I Leto	1 Slovenija 1	PU Maribor	I PU Koper
2008	12	0	3
2009	17	2	4
2010	12	1	2
2011	13	2	1
2012	21	5	5
2013	12	0	4
2014	10	0	4
2015	12	4	4
2016	9	0	4
2017	11	0	6
Skupaj	129	14	37
Če opazimo, da se nekdo utaplja ali mu grozi neposredna nevarnost utopitve, mu pomagamo po svojih najboljših močeh in sposobnostih. Če je le mogoče, utapljajočega rešujemo z obale in mu pomagamo z različnimi pripomočki. Vržemo mu vrv, palico ali kos obleke in ga poskušamo zvleči do obale. Če sami ne moremo pomagati, nemudoma pokličemo pomoč -center za obveščanje na številko 112 ali policijo na 113."
Ni nujno, da je utopitev posledica neznanja plavanja
Če pride do nesreče z utopitvijo, je treba ponesrečenca najprej potegniti iz vode, nato pa začeti oživljati. Pri reševanju ne oklevajte, obenem imejte v mislih tudi svojo varnost. Na nesrečo opozorite ljudi v okolici. Kdor zna in zmore, naj vam pomaga, pokličejo naj pomoč, nekdo naj beleži dogajanje. Drugi naj se umaknejo. Oživljajte ves čas do prihoda reševalcev - ne glede na to, ali ponesreče-
Vir: Policija
nec kaže znake življenja ali ne. Utopitev ni vedno posledica neznanja ali slabega znanja plavanja. Razlogi so lahko naravno okolje (narasle reke, hudourniki, valovi, vrtinci, deroči rečni ali morski tokovi ...), izguba razsodnosti zaradi opojnih sredstev (alkohol, droge), izguba zavesti zaradi udarca ali kapi, precenjevanje lastnih sposobnosti ... Na kopališču je za varstvo pred utopitvami odgovoren upravljavec, ki mora zagotoviti zadostno število reševalcev z licencami, obvestila, opozorila in prepovedi. Reševalci iz vode, ki delujejo na urejenih vodnih površinah, imajo pri preprečevanju utopitev pomembno vlogo. Otroku do sedmega leta starosti je vstop na kopališče dovoljen le v spremstvu staršev oziroma polnoletne osebe, ki ji je otrok zaupan v varstvo. Kopalci se lahko kopajo le na površinah, ki so namenjene kopanju in se od obale ne smejo oddaljevati več kot 150 metrov na morju, sto metrov na stoječih vodah in 30 metrov na tekočih vodah.
Mojca Zemljane
Voda je lahko vir zabave, sprostitve in rekreacije, vendar se moramo hkrati zavedati, da zna biti tudi zelo nevarna, zato njene moči nikakor ne smemo podcenjevati.
Rojstva: Marjetka Valentan, Njiverce vas 24, Kidričevo - deklica Ana; Ajda Vindiš, Ulica Borisa Kraigherja 7, Kidričevo - deklica Alja; Evelin Rašl, Dornava 144a, Dornava - deček Marko; Veronika Bolcar, Spuh-lja 53, Ptuj - deček Liam; Jana Cafuta, Poljska c. 21, Ptuj - deček Tjan; Diana Vidovič, Turniška ul. 18, Ptuj - deklica Laura; Maja Bezjak, Grajena 29a, Ptuj - deklica Zoja; Evelin Skaza, Draženci 12a, Hajdina - deklica Taja; Nina Vidovič, Gerečja vas 88, Hajdina - deček Jan in deklica Ela; Mateja Petek, Dolič 30, Destrnik - deklica Eva; Katja Zobo-vič, Ptujska 2a, Ormož - deček Tim; Nataša Jerenec, Belska cesta 25, Ptuj - deček Nejc; Bračko Barbara, Dragučova 66, Pernica - deček Jaša; Doroteja Erjavec, Cirkulane 89, Cirkulane - deček Sven; Olga Kolarič Lorber, Goriška ul. 1, Maribor - deklica Taja; Katja Damiš -deklica Mia.
Poroke - Ptuj: Igor Meznarič in Breda Gerečnik, Cirkulane 19; Ervin Zebec in Melita Kolednik, Hrastovec 163; Danijel Žgeč in Manuela Arnuš, Žamenci 3a; Branko Herman in Ksenija Mendaš, Šentilj v Slov.
O
* G FPc><
goricah, Pot na Novine 12.
O
» *


CS
Če je Jakob lep, bo božič mrzel, a obilna jesen, to je znano vsem ljudem.
Danes se bo razjasnilo, ponekod po nižinah bo kratkotrajna megla. Čez dan bo deloma jasno, sredi dneva in popoldne bo nastalo nekaj ploh in neviht. Zapihal bo veter severnih smeri. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 17, ob morju okoli 19, najvišje dnevne od 24 do 30 °C.
4-dnevna napoved za Podravje
Petek	Sobota	Nedelja	Ponedeljek
13.07.2018	1407 2018	15.07.2018	16.07.2018
*	%	%	
18	18	20	18
Dopoldan	Dopoldan	Dopoldan	Dopoldan
25	26	23	24
Popoldan	Popoldan	Popotdan	Popoldan
4			P
Hitrusl vetra l.twikte	Hitrost vena! Omte	Hitrost >etra' •	Hitrosl vetra 14rrVs
Foto: MZ
Foto: MZ