OB LETU
Ohrabrujoč pogled v prihodnost
Tako kot že nekaj zadnjih let se tudi letošnje koledarsko leto izteka v ozračju razgretih razprav o uresničevanju gospodarske politike v letošnjem letu in možnostih razvoja v letu 1987. Udeleženci razprav - kjerkoli se že srečujejo, ali v delegatski skupščini ali na sejah družbenopolitičnih organizacij, povsem ena-ko ocenjujejo, d? program stabilizacije, antiinflacij-skega programa in pianskih ciljev, ki smo sijih zadali v srednjeročnem in dolgoročnem razvoju občin in mesta Ljubljane. ne uresničujemo v celoti. Temeljne opredelitve stabilizatijskega programa kot so usmeri-tve v tržno gospodarstvo so še vedno samo na papir-ju. Socializacija izgubašev ali tistih OZD, kiposlujejo na robu likvidnosti, se nadaljuje. Še vedno v nedo-gled razpravljamo o nujnosti upoštevanja ekonom-skih zakonitosti. Vse prevečje še prisotna proračun-ska miselnost in praksa, prevečje državne regulative oziroma etatizma, premaio paje samoiniciativnosti in kreativnosti. Da je situacija še težja smo priča visoki inflaciji, katera predstavlja skupni imenovakc težkih gospodarskih razmerin zaostrenih pogojev gospodar-jenja.
Prav iz teh razlogov je čedalje bolj opazna kriza stroškov, ki se kaže v pomanjkanju sredstev za na-daljnji razvoj družbenih dejavnosti. Toda pomanjka-nje sredstev ne povzroča k gospodarska recesija, temvcč izvira tudi iz strvkturnih probkmov družbe-nih dejavnosti samih. Tako produktivnost dela v družbenih dejavnostih vedno bolj zaostaja, ker so le dejavnosti po naravi delovno intenzivne terje mcha-nizarija ter avtomatizacija proizvodnje storitev ome~ jena. Ravno ta kriza stroškov, ki pesti družbene dejavnosti se odraža tudi v krizi uspešnosti. Kljub naraščajočim stroškom družbene dejavnosti slabše opravljajo svojo funkcijo. Tako se poslabšuje zdrav-stvena slika populacije. pojavljajo se marginalne sku-pine, osebne storitve sc spreminjajo v tehnične dobri-ne, odnos do klientovpostaja zaradiprincipa produk-tivnosti, tipizatije in standardizacije storitev brezose-ben; prizadevanja za zmanjšanje stroškov pa znižuje-jo kvaliteto.
Vsa ta odprta tprašanja vključno z ekološkimi problemi, katerim smo danes priča, bodo dajala ton imšemu skupnemu delovanju v letu 1987.
Predvidene ustavne spremembe in spremembe za-kona o združenem delu na področju gospodarstva naj bi omogočile obrzdanje inflacije in takšno razdelitev dohodka, ki bo okrepila razvoja, OZD in uskladila porabo z gibanjem dohodka. Odpravile naj bi neso-razmerja mcd cenami. okrepila se bo vloga trga in tržni način gospodarjenja, uveljavile riaj bi se realne ekonomske kategorije in ustvarili pogoji za korenite spremembe v poslovni politiki. Predvsem pa naj bi se okrepila finančna disciplina in odgovornost. Spre-membe so predvidene tudi v političnem sistcmu in v vedenju vseh gospodarskih subjektov, v delegatskih in skupščinskih organih ter subjektivnih dejavnikov
ob ustvarjanju ugodnega političnega. ozračja, v kate-rem se bo zaostrila osebna, ekonomska in politična odgovomoSt-za uresničevanje zastavljene ekonomske politike.
Vsebini teh predvidenih sprememb ni moč opore-kati, saj niso v neskladju s prejšnjimi, podobnimi. Toda namenje dober, sajnaj bispodbujal vseljudsko akcijo za preobrazbo gospodarstva in družbe ter po-menil slovo od neenotnih pogledov in akcij pri iska-nju izhoda iz krize.
Kakšna pa bodo aaša prizaderanja t letu 1987 v občini?
Pred namije prav gotovo zahtevno delo, da bomo čim več tistega, kar smo v resolucijo za leto 1987 ter srednjeročni plan zapisali, tudi izpolnili. Izkoristiti boino morali v okviru obstoječih materialnih možno-stipredvsem prirodne danosti, kijih naša občina ima; to pa so prizadevanja na področju nadaljnjega razvoja kmetijstva in turizma. Se boljše možnosti in pogoje bomo poskušali zagotavljati za nadaljnji razvoj drob-nega gospodarstva tako v družbenem kot zasebnem sektorju. Naše aktivnosti znotraj viškega gospodar-stva morajo sloneti predvsem na uveljavljanju novih. izvirnih, razvojno intenzivno produkcijskih progra-mov, ki bodo gospodarskim organizacijam zagotav-ljali konjunkturno proizvodnjo, dobodek in izvoz ter vplivali na zmanjšanje inflacije. Razvojna prioriteta občine sloni nadalje na vnašanju znanosti v kmetijsko proizvodnjo, razvoju računalništva in informatike, Oeksibiini avtomatizaciji pa tudi drugih razvojno in-tenzivnih programih. Še bolj kot dosedaj bomo mora -li pospeševati inovacijsko in inventivno dejavnost z izdatnejšo materialno stimulacijo izboljšav v tehnolo-ških procesih ter novih izumih, ki bodo zagotovili hitrejšo in bolj kakovostno proizvodnjo. Občina bo preko svojih delegatov na vseh ravneh družbenega odločanja zagovarjala in branila interese pmtagoni-stov informacijskega produkcijskega načina. Za iz-vedbo omenjenih nahg bomo poskušali pridobiti podporo in aktivnost celotne Ljubljane. Nedvomno pa bo na tem področju morala pomembno vlogo odigrati tudi ustrezno dogovorjena kadrovska poli-tika.
Vse lo pa bo moč narediti le ob podpori vseh delovnib Ijudi in občanor ob opiranju na lastne sile, saj razmere, r katerih smo se znašli, labko spreminja-jo le delorni Ijudje, stmkovni in vodilni kadri, njiho-vo znanje rn sposobnost ter ustrarjalnost. ISaše os-norno rodilo obprestopu vleto 1987mora biti, kako bomo iz rsega tistega, kar že imamo v kadrorskih in proizvodnih potencialib ter prirodnih danostih — tega ni tako malo, - dobili čim reč ter gospodarili bolje, predvsem bolj kakovostno.
Vsem delovnim ljudem in občanom želim v novem letu 1987 mnogo delovmh uspehov ter osebne sreče, predvsem pa bolj ohrabrujoč pogled v prihodnost!
PETER VRHUNC