URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Uto XV V LJUBLJANI, dne 25 septembra 1958 Številka 33 I VSEBINA: 163. Uredba za izvrševanje zakona o komasaciji kmetijskih zemljišč. 164. Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov. 165. Uredba o organizaciji in delu Sanitarnega inšpektorata LRS. 166. Odločba o imenovanju pomočnika sekretarja v Sekretariatu Izvršnega sveta za industrijo in obrt. Odloki ljudskih odborov: 63. Odlok o potrditvi sklepnega računa o izvršitvi proračuna okraja Kranj za leto 1957. 64. Odlok o potrditvi sklepnega računa o izvršitvi proračuna okraja Murska Sobota za leto 1957. 163. Na podlagi 25. člena zakona o komasaciji kmetijskih zemljišč (Uradni list LRS, št. 43-191/57) v z veti s 74. členom ustavnega zakona o temelj uh družbene in politične uredil tv e m o organih oblasti Ljudske republike Slovenije izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije UREDBO za izvrševanje zakona o komasaciji kmetijskih zemljišč I. Komasacijska komisija 1. člen Komasacijski postopek izvede komasacijska komisija. Komasacijsko komisijo imenuje za kmetijstvo Pristojni svei ljudskega odbora, ki je izdal odločbo o dovolitvi uvedbe komasacijskega postopka. 2. člen Komasacijsko komisijo sestavljajo predsednik in dva do štirje člani. Vsak član ima namestnika. Pred-sedniik komisije in njegov namestnik morata biti odbornika Ljudskega odbora, ki je izdal odločbo o Uvedbi komasacijskega postopka. Eden izmed članov komisije in njegov numest-uik morata biti sodnika okrajnega sodišča, na kate- ( reiga območju leži komasacijski sklad. 3. člen Komasacijska komisija dela na sejah. Seje komisije sklicuje in vodi predsednik. Komisija odloča z večdno glasov vseh članov. Pri enakosti glasov odloča 1'las predsednika. 4. člen Komasacijska komisija ima tajnika, ki mora biti Praviloma pravnik. Tajnika komisi j 6 določi tajnik ljudskega odbora, ui je izdal odločbo o uvedbi komasacijskega postopka, izmed "uslužbencev ljudskega odbora. Po potrebi določi tajnik ljudskega odbora izmed Uslužbencev ljudskega odbora občine oziroma okraja 'udi druge uslužbence za delo v komisiji. Tajnik komisije se udeležuje sej komasacijske komisije brez pravice glasovanja. z 5. člen Tajnik komisije ima tele naloge: 1. zbira in pripravlja gradivo za seje komasacijske komisije, 2. izvršuje sklepe komasacijske komisije, 3. vodi strokovno in tehnično delo komasacijske komisije, 4. izdela predlog odločbe o razdelitvi komasacijskega sklada in skrbi za njeno izvršitev, 5. opravlja posamezne druge zadeve po naročilu komasacijske komisije. II. Odbor udeležencev komasacije 6. člen V odločbi o uvedbi komasacijskega postopka določi ljudski odbor, ali se izvoli odbor udeležencev komasacije (tretji odstavek 13. člena zakona). Ljudski odbor mora odrediti izvolitev odbora udeležencev komasacije, če je v komasaciji več kot 20 udeležencev. 7. člen Odbor udeležencev komasacije šteje 3 do 7 članov. Odbor izvolijo udeleženci komasacije izmed sebe na sestanku udeležencev. Sestanek skliče komasacijska komisija najpozneje v 15 dneh potem, ko je bila imenovana. Ta sestanek začne in vodi predsednik ali pooblaščeni član komasacijske komisije. O delu sestanka se napravi zapisnik. Člane odbora lahko predlaga vsak udeleženec komasacije. Izvoljeni so kandidati, ki so dobili največ glasov. Glasuje se javno z dviganjem rok, če udeleženci ne sklenejo drugače. Odbor si izvoli izmed sebe predsednika im njegovega namestnika. ’ 8. člen Odbor predstavlja udeležence komasacije nasproti komasacijski komisiji im je njen posvetovalni organ. Odbor daje JconitisauLjskii komisiji miBeinja in predloge. Komasacijska komisiju lahko zasliši odbor udeležencev komasacije, kadar šteje to za potrebno. Odbor obvešča u dol ežcnce komasacije o poteku komasacijskega postopka im lahko sklicuje sestanke udietležemcev. 9. člcji Ce udeleženci komasacije v pramenih iz dragega odstavka 7. člena ne izvolijo odbora udeležencev komasacije, imenuje komasacijska komisija sama tričlanski odbor izmed udeležencev komasacije. III. Izvedba komasacijskega postopka a) Tehnična dela 10. člen V predlogu za uvedbo komasacijskega postopka mora predlagatelj komasacije (12. člen zakoma) utemeljiti smotrnost predlagane komasacije in priložiti dokaze, s katerimi se utemeljuje obseg predlaganega komasacijskega območja. Razen dokazov iz prejšnjega odstavka morajo biti priloženi predlogu še: — pregledni načrt predlaganega komasacijskega območja, — seznam vseh zemljišč, ki naj bi se po pred-.logu vključila v komasacijski sklad, z navedbo parcelnih številk, zemljiškoknjižnih vložkov, površin, kultur ter z imeni m naslovi lastnikov. 11. člen Na podlagi odločbe o uvedbi komasacijskega postopka se pni vseh zemljiščih, ki se vključijo v komasacijski sklad, vpiše v zemljiški knjiga zaznamba uvedbe komasacijskega postopka. 12. člen Komasacijska komisija začne komasacijski postopek s tem, da naroči predlagatelju komasacije, naj izdela elaborat o obstoječem zemljiškem stanju. Ta elaborat mora obsegati: — pregledni načrt komasacijskega območja z mapnimi kopijami, — podroben seznam vseh zemljišč, ki spadajo v komasacijski sklad z navedbo lastnikov, njihovega stanovanja, površin, kultur, služnosti ter drugih bremen im omejitev, ki so pri posameznih zemljiščih vpisane v zemljiški knjigi. Elaborat o obstoječem zemljiškem stanju mora biti sestavljen tako, da upošteva glede lastnikov in d-ugih upravičencev zemljiškoknjižno stanje, glede drugih okoliščin (izmera, kulture, mejne črte in podobno) pa dejansko stanje. Razlike med zemljiškoknjižnim oziroma katastrskim im dejanskim stanjem morajo biti posebej prikazane. 13. člen Tehnični strokovnjak, ki ga pooblasti komasacijska komisija, preveri pravilnost podatkov v predloženem elaboratu. Elaborat o obstoječem zemljiškem stanju se nato razgrne za najmanj 15 dni za javni vpogled na sedežu komasacijske komisije. Komasacijska komisija razglasi na krajevno običajen način na sedežih občin in vseh prizadetih krajevnih odborov, od katerega dne dalje je elaborat razgrnjen in kdaj je na razpolago strokovnjak, ki bo tolmačil prizadetim v elaboratu zbrane podatke. Ta strokovnjak mora pri tem tudi ugotoviti v zapisniku morebitno neskladnost med zemljiškoknjižnim oziroma katastrskim in dejanskim stanjem, za katero žive med razgrnitvijo ter morebitne sporazume o tem med prizadetimi strankami. Vsak udeleženec komasacije in vsaka druga prizadeta oseba oziroma organizacija ima pravico, da v 15 dneh po preteku roka za javni vpogled priglasi pri komasacijski komisiji svoje ugovore in pripombe. Komasacijska komisija obravnava ugovore in pripombe ter po potreba, popravi elaborat o obstoječem zemljiškem stanju. 14. člen Ce komasacijska komisija ugotovi, da glede lastnikov zemljiškoknjižno stanje ne soglaša z dejanskim stanjem, pozove zemljiškoknjižnega in dejanskega lastnika, da v določenem roku vskladita zemljiško knjigo z dejanskim stanjem ter ju obvesti, da se bo dotlej štel za stranko v komasacijskem postopku zemljiškoknjižni lastnik. Kadar ureditev lastništva ni mogoča, ker je zemljiškoknjižni laslnak neznanega bivališča ali živi v inozemstvu in nima v tuzemstvu svojega pooblaščenca oziroma upravitelja premoženja, mu postavi komasacijska komisija po predpisih zakona o splošnem upravnem postopku skrbnika. Ce je zemljiškoknjižni lastnik umrl, zapuščinski postopek pa še ni končan, so stranke v komasacij' s kem pos topku dediči. b) Cenitev 15. člen Ko preteče rok za priglasitev ugovorov in pri' pomb (tretji odstavek 13. člena te uredbe), ugotovi komasacijska komisija vrednost nepremičnin, ki se-atavjajo komasacijski sklad ter vseli dolgoletnih na' sadov in naprav na teh nepremičninah. 'Vrednost nepremičnin po prejšnjem odstavku ugotovi komasacijska komisija na podlagi elaborata o cenitvi. Elaborat izdela tričlanska cenilna kom"' sija, ki jo postavi komasacijska komisija izmed urad' nih cenilcev im izmed kmetijskih oziroma gozda1' skiih strokovnjakov. 16. člen Pri določanju vrednosti zemljišč, nasadov in na' prav se primerno uporabljajo predpisi o določanj11 odškodnine v postopku za razlastitev. Pri določitvi cene zemljišč mora cenilna kom"' sija upoštevati površino, boni teto, kulture im drug6 lastnosti zemljišča po dejanskem stanj u, ne glede n8 katastrsko stanje. Komisija mora posebej oceniti nasade in napi"8' ve na teh zemljiščih. 17. člen Elaborat o cenitvi se razgrne na javni vpogled’ Glede načina in roka razgrnitve ter roka za PT>' pombe im ugovore zoper cenitev se uporabljajo do-ločbe 13. člena te uredbe. c) Ra zdeiLti tev k oma s ac i jiskega sklada 18. čLein Ko preteče rok za pripombe in uigovorc iz 17. člena te uredbe, se izdela načrt razdelitve komasacijskega sklada (elaborat o razdelitvi). Elaborat o razdelitvi izdela po smernicah komasacijske komisije zavod, strokovnjak ali skupina strokovnjakov, ki jih določi komisija. Komasacijska komisija sklene s prevzemnikom dela pogodbo o izdelavi razdelitvenega elaborata. 10. člen Vsa geodetska dela v zvezi z izvedbo komasacije morajo biti v skladu z geodetskimi predpisi. Kartiranje mora biti izvršeno v merilu, ki je predpisano za katastrske načrte oziroma v merilu, ki ga predpiše Geodetska uprava LRS. Prevzemnik mora izdelati tudi elaborat za izvedbo novega stanja v zemljiški knjigi in katastru. Načrt o razdelitvi se predloži komasacijski komisiji potem, ko potrdi njegovo tehnično pravilnost Geodetska uprava LRS. 20. člen Komasacijska komisija zasliši o razdelitvenem elaboratu odbor udeležencev komasacije, če tega ni, pa vse udeležence komasacije in po potrebi na podlagi njihovih mnenj in pripomb razdelitveni elaborat popravi. Razdelitveni elaborat se nato razgrne na javni vpogled. Glede načina in roka razgrnitve ter roka Zia pripombe in ugovore zoper razdelitveni načrt se Uporabljajo določbe 13. člena te uredbe. 21. člen O ugovorih in pripombah po 13., 17. in 20. členu 1© uredbe komasacijska komisija ne izda posebne formaline odločbe, razen če prizadetega, ki je vložil ugovor ali pripombo, napoti na redno sod,no pot (drugi' odstavek 15. člena zakona o komasaciji kmetijskih zemljišč). Ugovore in pripombe, ki jih komasacijska komisija ni upoštevala, lahko prizadeti ponovno uveljavlja v pritožbi zoper odločbo o razdelitvi komasacijskega sklada. 22. člen Po preteku roka za ugovore po 20. členu te uredbe obravnava komasacijska komisija ugovore in izda, nato odločbo o razdelitvi komasacijskega sklada. IV. Odločba o razdelitvi komasacijskega sklada 23. člen Poleg splošnih sestavin, ki jih mora obsegati upravna odločba, mora biti v odločbi o razdelitvi komasacijskega skladu za vsakega udeleženca komasacije posebej ugotovljeno: katera zemljišča so bila vložena v komasacijski sklad in vrednost teh zemljišč; katera zemljišča se mu dodelijo in vrednost dodeljenih zemljišč; morebitna razlika v vrednosti, ki se mu izplača ali ki jo mora vplačati ter v kate-rem roku mora plačati; služnosti, druga bremena in last niske omejitve, ki ostanejo, se odpravijo, prenesejo ali na novo ustanovijo; glede dolgoletnih nasa-d°v in naprav na zemljiščih, njihova vrednost ter določbe o tem, ali ostanejo dosedanjemu lastniku ali pa jih mora prevzeti novi lastnik in plačati dosedanjemu lastniku ocenjeno vrednost in v kakšnem roku mora plačati; po potrebi tudi druge' določbe, ki so potrebne za izvedbo razdelitve komasacijskega sklada, zlasti določbe o tem, kdaj in kako sc izvrši prevzem dodeljenih zemljišč in kdo je dolžan zgraditi poti, jarke in druge naprave, ki so potrebne za to, da se omogočita pristop na nova zemljišča in njihovo obdelovan je. Odločbi o razdelitvi komasacijskega sklada mora biti priložen pregleden načrt komasacijskega območja. 24. člen Odločba o razdelitvi komasacijskega sklada mora biti razgrnjena najmanj 15 dni za javni vpogled pri komasacijski komisiji. Komasacijska komisija razglasi na krajevno običajen način, od katerega dne dalje je odločba razgrnjena. To mora razglasiti na sedežu občine in na sedežu vseh krajevnih odborov, n,a katerih območju leži komasacijsko območje. Na podlagi odločbe o razcjelitvi komasacijskega sklada se vsakemu posameznemu udeležencu komasacije izda posebna odločba, ki obsega izvleček tistih določb odločbe, ki se nahašajo nanj. Zoper odločbo o razdelitvi komasacijskega sklada je dovoljena pritožba v 15 dneh po vročitvi. Ce sc ugodi posamezni pritožbi, pa nastane zaradi tega potreba, da se spremeni odločba tudi v kakšni drugi točki, naroči pritožbeni organ komasacijski komisiji, da spremeni svojo odločbo v tej točki ali pa jo spremeni pritožbeni organ sam. V. Izvršitev odločbe o razdelitvi komasacijskega sklada . 25. člen Novo katastrsko izmero komasacijskega območja po 21. členu zakona o komasaciji kmetijskih zemljišč izdela zavod, strokovnjak ali skupina strokovnjakov, ki jim je bila poverjena izdelava razdelitvenega elaborata. Potrebne popravke in spremembe v zemljiški knjigi in zemljiškem katastru pa izvršita na podlagi pravnomočne odločbe o razdelitvi komasacijskega 'sklada pristojno zemljiškoknjižno sodišče in katastrski urad po uradni dolžnosti. V ta namen jima pošlje komasacijska komisija odločbo o razdelit vi komasacijske,ga sklada, ko postane pravnomočna. 26. člen Izvirni razdelitveni elaborat s cenilnim elaboratom zemljišč (klasifikacije) in novo katastrsko izmero komasacijskega območja izroči komasacijska komisija mapnemu arhivu Geodetske uprave LRS potem, ko je odločba o razdelitvi komasacijskega skladu izvedena v zemljiški knjigi in katastru. VI. Stroški komasacijskega postopanja 27. člen Stroški komasacijskega postopanja se ugotovijo v odločbi o razdelitvi komasacijskega sklada. V tej odločbi se določi tudi, kolikšen del stroškov odpade na posamezne udeležence. Kadar so po 2. točki 23, člena zakona o komasaciji kmetijskih zemljišč udeleženci komasacije dolžni plačati stroške komasacijskega postopka, jih plačajo v razmerju z rredmostjo zemljišč, ki so jih dali* v komasacijo. 28. člen Ce udeleženec s komasacijo pridobljeno zemljišče proda ali kako drugače ^đtuji, je za neplačana del stroškov, ki odpadejo na odtujeno zemljišče, soodgovoren novi lastnik. VII. Končne določbe 29. člen Delo komasacijske komisije je končano, ko dobita zemljiškoknjižno sodišče in katastrski urad pravnomočno odločbo o razdelitvi komasacijskega sklada. 30. člen Vse finančno poslovanje v zvezi s komasacijo opravlja po odredbah komasacijske komisije za finance pristojni organ ljudskega odibora, ki je dovolil uvedbo komasacijskega postopka. 31. člen Strokovno nadzorstvo nad izvajanjem tehničnih geodetskih del pri komasaciji zemljišč opravlja Geodetska uprava LRS in izdaja potrebna rt rokovna navodila. 32. člen Delo komasacijske komisije nadzoruje za kmetijstvo pristojni upravni organ okrajnega ljudskega odbora. 33. člen Sekretariat Izvršnega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo LRS izda po potrebi navodilo za izvajanje te uredbe. 34. člen Ta uredba začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu LRS«. St. 01-922/3-58 Ljubljana, dne 15. septembra 1958. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Predsednik: Boris Kraigher 1. r. 164. Na podlagi 2. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list LRS, št. 49-227/57) izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine LRS UREDBO o spremembah in dopolnitvah uredbe o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov 1. člen 18. člen uredbe o pristojnosti občinskih im okrajnih ljudskih odborov (Uradni list LRS, št. 49-228/57) se spremeni in dopolni tako, da se glasi: »18. člen Uredba o obrtnih strokah, za katere se izdajajo dovoljenja za zasebne obrtne delavnice po prostem preudarku (Uradni list LRS, št. 24-78/54) Za industrijo du obrt pristojni upravni organ opravlja tele zadeve iz te uredbe: —izdaja dovoljenja po prostem preudarku za zasebne obrtne delavnice in za obrti podobne delavnosti — 1. in 2. člen«. ' 2. člen 87. člen se spremeni in dopolni tako, da se glasi: »87. člen Pravilnik o opravljanju pomočniških izpitov (Uradni list LRS, št. 41-194/51) Organi ljudskega odbora opravljajo tele zadeve iz tega pravilnika: ■1. postavljajo člane izpitnih komisij — 1. člen; 2. izrekajo članom izpitnih komisij kazni zaradi ne rednosti — 4. člen; 3. dovoljujejo v izjemnih primerih kandidatom olajšave za pripustitev k izpitom — drugi odstavek 9. člena; 4. nadzorujejo delo izpitnih komisij — 21. člen. Zadeve iz 1. in 2. točke opravlja svet za delo, zadeve iz 3. in 4. točke pa tajništvo za delo. Zadeva iz 3. točke se prenaša iz republiške pristojnosti«. 3. člen Tu uredba začne veljati z dnem objave v »Uradnem listu LRS«. St. 01-2051/2-58 Ljubljana, dne 15. septembra 1958. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Predsednik; Boris Kraigher 1. r. 165. Na podlagi 5. točke 72. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije v zvezi z 81. členom zakona o državni upravi (Uradni list FLRJ, št. 13-127/%) izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije UREDBO o organizaciji in delu Sanitarnega inšpektorata LRS I. Splošne določbe 1. člen Sanitarni inšpektorat LRS (v nadaljnjem besedilu: inšpektorat) opravlja kot samostojen republiški upravni organ na področju sanitarnega nadzorstva tiste upravne zadeve iz republiške pristojnosti, ki so določene s to uredbo in z drugimi _(i. Hndmi pred-pisL 2. člen Inšpektorat samostojno opravlja zadeve s svojega delovnega področja nn podlagi in v mejah zakonov in drugih aktov Zvezne in Republiške ljudske skupščine, uredb in drugih aktov Zveznega in Republiškega izvršnega sveta, na podlagi predpisov pristojnih zveznih upravnih organov v skladu s smernicam« Republiškega izvršnega sveta in na podlagi predpisov in smernic Sveta za zdravstvo LRS. Inšpektorat izdaja v mejak svojega delovnega področja strokovna navodila im pojasnila. 3. člen Inšpektorat sodeluje pri svojem delu z ustreznimi drugima inšpektorati, organa in zavodi. 4. člen Svet za zdravstvo LRS nadzoruje zakonitost dela inšpektorata im izvršuje nasproti njemu druge pravice in dolžnosti, določene v 43. in 48. členu zakona o državni uprava. Inšpektorat daje Svetin za zdravstvo LRS letno poročilo o svojem delu pa tudi občasna poročilu, če je to potrebno ali če to zahteva Svet za zdravstvo LRS. II. Delovno področje inšpektorata 5. čle n Inšpektorat nadzoruje izvrševanje sanitarnih predpisov in sanitarnih ukrepov zveznih im republiških organov s tem, dia v primerih, za katere je v zveznih ali republiških predpisih izrecno pooblaščen, neposredno opravlja preglede, izdaja začasne odredbe in odreja varstvene ukrepe, če je ogroženo življenje in zdravje ljudi. Inšpektorat neposredno nadzoruje delo okrajnih sanitarnih inšpektoratov glede izvrševanja zveznih in republiških predpisov. 6. člem Na področju sanitarnega nadzorstva opravlja inšpektorat zadeve, ki spadajo v delovno področje republiških sani tar n Mi inšpektoratov po zakonu o sanitarni inšpekciji, po temeljnem zakonu o zdravstvenem nadzorstvu nad živili in po drugih posebnih predpisih. III. Organizacija inšpektorata a) Glavni inšpektor 7. člen Glavna inšpektor načeluje inšpektoratu, ga predstavlja in vodi njegovo delo. Glavnega inšpektorja postava in razreši Tzvršni svet. te je glavni inšpektor odsoten ali zadržan, ga nadom e staj e sanitarni -inšpektor, ki ga določi Izvršni svet. 8. člen Glavni inšpektor je odgovoren za zakonitost, pravilnost in pravočasnost dela inšpektorata. Glavni inšpektor je odgovoren za delo inšpektorata Izvršnemu •svetu. 9. člen Glavni inšpektor organizira delo inšpektorata; Izvršuje- sklepe Izvršnega sveta in smernice Svetg za zdravstvo LRS oziroma skrbi, da se tii sklepi in smernice izvršujejo; izdaja upravne odločbe; odloča o '“govorih zoper ukrepe inšpektorjev ter opravlja druge zadeVe z delovnega področja inšpektorata, ko-'kor jili ne opravljajo inšpektorji oziroma kolikor 'e ne opravljajo v odseku za organizacijske in splo-'nc zadeve in v referatu za pravne zadeve. Glavni inšpektor je odredibodajailec za izvrševanje predračuna dohodkov in izdatkov inšpektorata. 10. člen Glavni 1 inšpektor imenuje in razrešuje inišipekitor-je in pomožne inšpektorje ter druge uslužbence in delavce inšpektorata im izdaja druge odločite o njihovih uslužhenskih oziroma delovnih razmerjih. Glavni inšpektor je disciplinski starešina za inšpektorje in dirmge uslužbence ter delavce inšpektorata. 11. člen Predloge, sporočila im pojasnila pošilja glavni Inšpektor Izvršnemu svetu. Ljudski skupščini LRS, njenima domoma ter njihovim odborom in komisijam po Sekretariatu Sveta za zdravstvo LRS. h) Notranja organizacija 12. člen V inšpektoratu so: 1. sanitarni inšpektorji irl pomožni sanitarni inšpektorji, 2. odsek za organizacijske in splošne zadeve, 3. referat za pravne zadeve. V okviru odseka za organizacijske in splošne zadeve so lahko referati kot delovne enote. 13. člen Sanitarni inšpektorat ima pri svojem delu pravice in dolžmosti, ki so določene z zakonom o sanitarni inšpekciji in drugimi posebnimi predpisi. 14. člen Pomožni sanitarni inšpektor pomaga sanitarnemu inšpektorju pri njegovem delu in opravlja določene zadeve v mejah pooblastil, ki jih dobi od glavnega inšpektorja. 15. člen Izvršni svet lahko pritegne posamezne strokovnjake iz zdravstvenih in drugih strokovnih zavodov, da opravljajo v imenu inšpektorata pod njegovim vodstvom zadeve sanitarnega nadzorstva iz pristojnosti inšpektorata in jim du v ta namen posamezne pravice sanitarnega inšpektorja. 16. člen Odsek za organizacijske in splošne zadeve skrbi za pravilno organizacijo sanitarne inšpekcijske službe ter opravlja računovodsko in personalno službo, pisarniško delo, ekonomatske zadeve in pomožno tehnično službo. Odsek za organizacijske in splošne zadeve opravlja tudi delo v zvezi z vzgajanjem in izpopolnjevanjem strokovnih kadrov in vodi statistiko o delu sanitarne inšpekcije. -17. člen Referat za pravne zadeve vodi upravni postopek m pripravlja osnutke odločb v upravnem postopku; pripravlja osnutke pravnih predpisov, za katere je inšpektorat pooblaščen, in daje pravna mnenja za uporabo predpisov s področja sanitarne inšpekcije. 18. člen Dalo odseka za organizacijske im splošne zadeve vodi šef odseka; ipootavlja in razrešuje ga glavni inšpektor. . Sef odseka dela ipo navodilih glavnega inšpektorja im je njemu odigovoren za delo odseka. Sef referata za pravne zadeve ima položaj in pravice šefa odseka. 18. člen ISef odseka': — organIzira delo v odseku; — razvršča uslmžbemee na delovna mesta im razporeja delo; — podipisuje dopise, s katerimi se dajejo obvestila ali pribavi ja jo im vračajo spisi, po pooblastilu glavnega inšpektorja pa tudi druge dopise; — skrbi za izvrševanje predpisov im ukrepov, ki se tičejo delovnega področja odseka. Sef odseka je odgovoran za zakonito, pravilno im pravočasno opra vijanje zadev z delovnega področja odseka. c) Kolegij in strokovne komisije 20. člen V inšpektoratu je kolegij kot posvetovalni organ glavnega inšpektorja. Kolegij obravnava predlog predračuna dohodkov im izdatkov, organizacijska vprašanja, vsa načelna vprašanja in tekočo strokovno problematiko z delovnega področja inšpektorata. Člani kolegija so sanitarni inšpektorji. Glavni inšpektor lahko imenuje za člane kolegija tudi druge uslužbence inšpektorata. Seje kolegija sklicuje glavni inšpektor po potrebi. Seja kolegija mora biti praviloma enkrat tedensko, najmanj pa enkrat mesečno. Kolegij vodi glavni inšpektor, če je glavni inšpektor odsoten ali zadržan, pa sanitarni inšpektor, ki ga sam določi. 21. člen Za proučitev posameznih vprašanj, za izdelavo osnutkov predpisov ter za pripravo mnenj in predlogov lahko ustanovi glavni inšpektor posebno strokovno komisijo, če je za" to potrebno posebno proučevanje ali drugačno strokovno sodelovanje in izkušenost, pa tega ni mogoče zagotoviti v samem inšpektoratu. Člane strokovne komisije imenuje glavni inšpektor izmed inšpektorjev in drugih uslužbencev inšpektorata ter izmed drugih strokovnjakov s področja, za katero je komisija ustanovljena. j Člani strokovne komisije lahko dobijo nagrado za svoje delo. Nagrado določi glavni inšpektor v soglasju z Državnim sekretariatom za finance. č) Sistemizacija delovnih mest 22. člen Sistemizacija delovnih mest v inšpektoratu se določi s posebno odločbo Izvršnega sveta na predlog glavnega inšpektorja. IV. Končne določbe 23. člen Inšpektorat ima pečat z besedilom: »Ljudska republika Slovenija — Sanitarni inšpektorat«. 24. člen Natančnejše določbe o notranji organizaciji, delovnem področju in poslovanju organizacijskih enot inšpektorata' predpiše glavni inšpektor s poslovnikom. 25. člen Ta uredba začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu LRS«. St. 01-2136/