Poštnina plačana v gotovini. LETO V.	LJUBLJANA,	10.	SEPTEMBRA	1927i
ŠTEV. 36
NAROČNINA ZA 7VGOSLA-VIJO ČETRTLETNO DIN 15* CELOLETNO-DIN 60/ZA INOZEMSTVO DODATI POŠTNINO/OGLAJIPO CENlKV/ POSAMEZNA
številka po din 150,
POŠT. ČEK. RAČ. 13.188
A
/A\
VREDNllTVOINVPRAVA
VVtlTELUKI-TIJICARNI/
rokopisi-jene-vratno/anonimnido-
•Pljl-JE-NE-PRIOBCV-k lElO/POjTNINA-PLA-XANA V-GOTOVINI
TELEFON ŠTEV. 906.
IM
Orjunaši! V nedeljo 2. oktobra vsi na razvitje prapora Orjune Gaberje!
J. C.:
Uboga Orjuna!
Kot vedno pred volitvami, se tudi Sedaj nasprotno časopisje pod vodstvom »Slovenca« in »Domoljuba« zaganja z vso silo v Orjuno. Predba-civajo SDS, da je Orjuna pravzaprav le udarniška avantgarda samostojnih demokratov in da je SDS odgovorna za vse strašne zločine, ki jih ima uboga Orjuna na svoji vesti. Nas ti napadi ne razburjajo. Preveč smo jih vajeni in prestali smo že mnogo hujše burje, da bi nas mogla časnikarska vojna spraviti iz ravnotežja. Vendar pa se nam zdi baš sedanji moment primeren, da čisto jasno in odločno opredelimo 'svoje stališče napram vsej javnosti, tako oni, ki z nami simpatizira, kakor tudi om, ki nas sovraži iz dna svoje duše. Za to javno dokumentiranje stališča nam daje povod tudi kazenski slučaj, ki ga je obravnavalo 6. 9. 1927 deželno sedišče v Ljubljani in je končal z oprostitvijo dveh nacionalistov, toženih po državnem pravdništvu radi pripadnosti k »tajni organizaciji«.
Kot že v enem svojih prejšnjih člankov, izjavljamo tudi danes urbi et erbi, da je našel razpust nacionaliste povsem pripravljene in da je zadel ta razpust pač le organizacije, ki jih vsebuje papirnati odlok Velikega župana, ne pa tudi nacionalistov. Nacionalist je oni, ki nosi svoje prepričanje v srcu, ne pa v svoji članski izkaznici. Ta izkaznica se mu lahko vzame, lahko se mu prepove nositi kroj in druge zunanje znake nacionalista, ne more se mu pa prepovedati, da v svojem srcu ostane zvest svojemu prepričanju in da deluje kljub razpustu z vsemi svojimi silami za dosego nacionalističnih ciljev. To delovanje ni podzemsko rovarjenje, to delovanje tudi ni v nasprotju z obstoječimi zakoni, kajti vrši se iz srca do srca brez sestankov, ki bi jih lahko motila varnostna oblast, brez zapisnikov, štampiljk itd. Med sebej se poznamo in vemo, kdo je naš, na koga lahko računamo v vsakem tudi najtežjem in najbolj riskantnem slučju. Nacionalisti eksistirajo torej kljub razpustu tudi v ljubljanski oblasti in bodo ostali, pa makar preide vsa državna oblast v roke najhujših in najbolj zagrizenih naših nasprotnikov.
Kot vsaka organizacija, je imela tudi Orjuna svoje hibe in pogreške, ki jih nismo nikdar skrivali pred svetom. Znali smo sami brezobzirno nastopiti proti vsakemu iz naših vrst, ki se je pregrešil na en ali drugi na-
čin. V prvem navalu navdušenja je prišlo tudi v Orjuno mnogo tipov, ki ne spadajo v nobeno dostojno družbo in so smatrali Orjuno le kot nekako svobodnico za prosto izživljanje strasti in osebnih ambicij. Drug za drugim so šli iz organizacije, prostovoljno ali pa tudi proti svoji volji. Organizacija kot taka pa se je sama iz sebe učila in popravljala pogreške, ki jih je storila kot mlada organizacija najbolj agilnih, navdušenih in požrtvovalnih borcev za ujedinjenje Jugoslavije. Organizacija sama najboljše ve, koliko škode so ji povzročili razni njeni nevredni člani. Karkoli se je zgodilo slabega, vedno se je kazalo predvsem na Orjuno, vedno je bila ona prva klevetana in preganjana. In če je stokrat dokazala, da nje ne zadene krivda, maziljeni nasprotniki so klevetali naprej in ponavljali iznešene očitke.
Vse to priznavamo odkrito in nam je zato popolnoma vseeno, če se nasprotniki zaletavajo tudi sedaj v Orjuno, če nam dajejo naši »pokrovitelji« dobre svete in očetovska navodila — vse to seveda iz varnega zapečka.
Minuli so časi, ko se je vsled takih napadov razburjala nacionalistična omladina in reagirala na nje na več ali manj drastičen način. Nacio-
SVETLA
GLAVA
LE Z.
Dr® ETRE R-
J EV IM
BACKINOM
Najboljše in preizkušene recepte pošilja na željo brezplačno in poštnine prosto
Or. OETKER, d. z o. z.
MARIBOR.
nalistom ni treba danes spuščati se v ogabno dnevno politiko, ni jim treba nastopati s silo proti našim »velikim politikom«, ki so tako kratkovidni, da ne vedo, da so časi a la Radič in Korošec minuli. Govoričili bodo še nekaj časa, napihovali se bodo na prižnicah in ljudskih shodih, tok časa pa je že šel preko njih. Lahko so prepričani, da se no par desetletjih njihova imena sploh ne bodo več imenovala, kot se ne ime-
nujejo danes imena onih Italijanov, ki so se pred 50 leti z vso silo upirali pokretu Garibaldija in Cavourja, zagovarjajoč avtonomijo posameznih deželic Italije. Zgodovina gre svojo železno začrtano smer. naši separatisti in drugi -isti bodo strti pod njenimi kolesi. Prečiste so naše roke, preveč so te roke zaposlene drugje, da bi se pečale še sedaj z ljudmi in pokreti, ki nosijo v sebi kal naravn« smrti.	(Nadaljevanje	sledi.)
Ime naše države in dr. Dinko Puc.
Neumljivo je, da je eden najpopularnejših' voditeljevi ■ Pribičeviče-vih demokratov v Sloveniji bivši gerent in Primorec s Trnovega dr. Dinko Puc, ki z neumorno marljivostjo agitira in prepoveduje boj proti zloveščemu klerikalizmu. Uspehi te akcije med širokimi plastmi Ljubljančanov so dokaj veliki in želeti je le njenega intenzivnega nadaljevanja.
Toda kakor nam je simpatično politično delo omenjenega gospoda, tako pa ne moremo molče preko njegovih izjav o imenu naše države, v katerih se je izkazal nadvse ozkosrčnega. Dr. Dinko Puc namreč predstavlja naprednim ljubljanskim volilcem kilometersko ime naše države kot posebno zaslugo demokratov. ki so poskrbeli s tem, da je izvedel celi beli širni svet, da eksistirajo na zemeljskem planetu tudi Slovenci. Ta njegova ugotovitev je naletela na buren aplavz poslušalcev, ki menda niso mislili pri tem, da so nositelji in pobomiki Jugoslo-venstva med Slovenci in da se uvrščajo z apiavdiranjem na račun ki-lometerskega naslova naše države med najzagrizenejše separatiste, ki jim ugaja v celi Vidovdanski ustavi samo plemenski naziv države.
Gospod dr. Dinko Puc ni storil samo pogreško s tem, da je hvalil službeno ime naše države, kot nacionalist in jugoslovensko orientirani politik, temveč je govoril tudi neresnico. ker je prikazoval volilcem jugoslovensko orientirane Ljubljane sprejem plemenskega imena naše države kot premišljeno delo demokratov. In to zbog tega, ker je bil odglasovan sedanji naziv države samo na zahtevo pokojnega Pašiča, ki je s svojo opskurno radikalno partijo striktno zahteval plemenski naziv novostvorjene zemlje.
Demokratska stranka je bila tedaj skoro soglasna v tem, da^ se sprejme naziv »Jugoslavija« z izjemo Veljkovičeve grupe. Glavni po-bornik za »Jugoslavijo« pa je bi*
baš šef samostalcev Pribičevič, ki je skušal opirajoč se na strokovnjaške argumente pokojnega Cvijiča in Jagiča pripraviti radikale do sprejetja tega naziva. Sporednu s to akcijo je pisal tedaj i glavni organ demokratov, da se za plemensko ime naše države »ne oduševlja ni-ko« in da je sprejeto samo z ozirom na Kriško deklaracijo, in deklaracijo 1. decembra 1918. Tej akciji so odgovarjale i poznejše izjave uglednih demokratov, ko so bili interpe-lirani zaradi plemenskega naziva SHS. Med njimi i Pribičeviča. ki je ob neki priliki opozoril v Dalmaciji na trdoglavost pokojnega patrijar-ha radikalije, ki je na vse etnične, zgodovinske in politične argumente v korist jugoslovenskega imena lakonično odgovarjal: »E, to neče da može da bude.«
Gospod dr. Dinko Puc hvali naziv naše države. Mi pa odločno vstajamo proti temu nazivu in ugotavljamo, da predstavlja formula SHS samo žalostno fotografijo našega kompromisarstva fn zmago plemenskih trzavic nad 'toliko potrebno kohezijo vseh treh plemen. Gospod dr. Dinko Puc brani tezo etične celine vseh Jugoslovenov in izpoveduje evangelij integralnega edinsva Jugoslovenov, pri tem^ pa hvali formulo SHS. ker omogočuje slovensko ime pred širnim svetom, kot dokument, da nismo eden nego trije! V koliko odgovarja tako umevanje Jugoslovenstva logiki in doslednosti, o tem naj sodi gospod dr. Dinko Puc sam.
Toda, kakor je šel čas preko pokojnega svetitelja viteške radikalne vojske, tako pojde tudi nreko apostolov kova dr. Dinka Puca. Jugoslavija je na pohodu in formula SHS ima raisen d’ čtra izven naših meja
—	z izjemo v predstavništvih Jugoslavije, ki jo morajo uporabljati po posebni odredbi dr. Momčtfa Nin-čiča! Inozemstvo je ne prizna in uporablja samo jugoslovenski naziv. Ako pa uporablja SHS formulo, po-
tem vzbuja le ta samo veselost, kakor jo je na seji Zveze narodov pri prvem klicanju naših delegatov. Sporedno z inozemstvom koraka naša mladina, ki se z izjemo radikalov vpisuje na inozemskih visokih šolah redno z nazivom Jugosloven. Da je vojska jugoslovensko orientirana razven par belorukašev, ni potreba posebej podčrtavati.
Priznamo, da živimo v dobi, ko izgleda, da je na videz jugosloven-stvo na umiku, ko odgovorni državniki izpodkopujejo temelje državi in slabe narodno edinstvo. Toda ta umik je samo navidezen in težko onemu, ki to uro omahuje zavoljo par kroglic in išče kompromisov v temeljnih vprašanjih Jugošloven-stva. Narod je za »Jugoslavijo« in njegova volja se bo izpolnila in SHS po postala »Jugoslavija«, ker vse je minljivo, vladarji, vlade, parlamenti, ustave in partije — narod pa je večen in z njim njegova železna volja!
A. V.
R. K.:
Dvojna mera.
Nameravana in nato izvršena ju-stifikacija italijanskih anarhistov Sacca in Vanzettija je vznemirila ves svet. Od povsotii so leteli protesti, vse se je zgražalo in obsojalo ameriško justico. In koliko ljudi je izgubilo življenje zaradi teh dveh nesrečnih Italijanov, ker so njtmi sodrugi z bombnimi napadi hoteli izsiliti njuno pomiloščenje.
Zaradi teh žrtev se ni zgražal nihče, dasi niso ničesar zakrivile, dasi so morebiti baš tako vneto hotele pomiloščenja obeh obsojencev.
Vsa argumentacija ' protes&bV' proti izvršitvi smrtne kazni pa je temeljila le v tem, da sta bila baje po nedolžnem obsojena in da se ne sme pripustiti, da bi se izvršil ju-stični umor.
Res, zgražati se in protestirati je bilo treba, toda zoper nekaj drugega. Proti dejstvu, da je ameriška justica pustila čakati dva človeka, obsojena na smrt, v ječi sedem polnih let, predno ju je poslala na oni svet. Baš je čudno, da ju ni zapustil razum v teh dolgih letih čakanja. Pretrpela sta tisoč in tisočkratne predsmrtne muke, tisoč in tisočkrat ju je oblival smrtni znoj pri misli na naslednji, morebitni zadnji trenutek. Že s temi svojimi neprestanimi mukami sta odkupila svojo krivdo, ki sta jo baje zagrešila, in v polni meri zaslužila pomiloščenje. To postopanje je pravi škandal, je pravo barbarstvo!
listek.
Iz dnevnika Koste Pečanca.
Dvajsetpetega februarja je Vo-iinovič s četami in mitraljezi odšel na položaje, a Pečanac je iz Kur-sumlije prišel v Prokuplje.
Takoj Po svojem prihodu me je pozval na dogovor. Zaupal mi je svoj načrt, po katerem je nameraval zapustiti Prokuplje in se umakniti v planine, da bi s tem odvrnil veliko nesrečo in trajno nevarnost, katero so mestu in prebivalstvu Prizadevala sovražna letala. Strinjal sem se z njim in poklical župana in vse uglednejše občinske svetnike, da se z njimi o stvari dogovorim. Na tem sestanku je Pečanac ponov-no iznesel svoje mišljenje. Vsi so se z njim strinjali. Ukazal je županu, da za drugi dan skliče vse odbornike občine in bolgarske uradnike, ki so bili zarobljeni.
_ Na tej ponovni seji je Pečanac izjavil, da ne želi borbe okrog me-s*a, s katero se nedolžnemu me-
ščanstvu povzroča toliko nesreče. Vse bolgarske uradnike bo izpustil na svobodo in jih ne bo vodil s seboj v planine kot talce. Zahteval je le od njih, da ščitijo prebivalstvo pred slučajnim nasiljem bolgarske vojske. Ako^tega ne bodo napravili, bo imel že še priliko, da jim to nehvaležnost povrne.
Bolgarski "oficirji in uradniki so dali častno besedo, da hočejo !pa makar i za ceno svoje krvi braniti imetje in življenje prebivalstva. To besedo so tudi v istini moško držali.
Pečanac je ukazal povlačenje četašev v planine. 'Dvajsetosmega februarja se je i sam povlekel nazaj. Da bi pa zamedel sled je pisal pismo, naslovljeno na našo Vrhovno komando v Solun. V tem poročilu navaja, da se je umaknil sporazumno z Arnavti, s katerimi hoče v naprej skupno braniti domovino pred okupatorji. A tega pisma jai poslal v Solun, temveč ga je predal nekemu svojemu jpoverjeniku-Bol-garu, ki ga je oddal bolgarskim oblastem v Nišu. Ko je to pismo prišlo
v	roke bolgarske vrhovne komande, je ta poslala preganjalne čete k Prištini, ker je bilo po pismu soditi, da se nahaja Pečanac s četniki tam. Od one strani se je tudi čulo topovsko streljanje.
Okrog dveh popoldne sem predal komando mesta Prokuplja najstarejšemu bolgarskemu oficirju, ki je bil prej zarobljenik, in se i sam umakni! v gore s četniki, ki mi jih je vojvoda pustil za spremstvo.
Ta večer je vkorakala bolgarska vojska zopet v Prokuplje in pričela takoj s pljačkanjem. Bivši naši ujetniki, ki so dali častno besedo, so jim to branili, a so bili pri tem i sami pretepeni in opljačkani.
V	mesto je vkorakal bolgarski 25. polk.
Jaz sem se umaknil h Kraševcu, a od tu v Vidovačo-Magarinje. Tu sem prejel od vojvode Pečanca pismo. v katerem tni navaja, da je naročil četnemu komandirju Radi-savu Tomiču, da me ščiti s svojo četo. Pečanac sam pa, da bo odšel radi važnih zadev v Vranjski okrug.
Kmalu nato se je Pečanac umaknil iz Kuršumlije v Gatjan-planino kjer je z najuglednejšimi četovodji preživel ves mesec marec. Vojvoda Vojinovič pa se je povlekel v Kopaonik.
Po našem umiku so neprijatelj-ske čete v glavnem. operirale v smeri od Prištine do Ferizoviča. Palili, pljačkali in tolkli so se z Arnavti.
Ko je Pečanac ozdravil (kajti bolezen ga je mučila ves mesec marec). je v pričetku aprila zopet prevzel vodstvo v svoje roke. Medtem so bolgarske politične oblasti pričele voditi posle šele v mesecu juliju. Do tedaj pa je bilo Prokuplje pravi vojniški tabor, iz katerega so pošiljali čete v progon za komitaši.
V	tem času je Vojinovič zapustil Kopaonik in prešel v odkrito borbo z Bolgari. Marsikateri spopad je zahteval žrtev in bolgarski teror je postajal vedno hujši, posebno v selih, skozi katera je šel Vojinovič.
Tudi Pečanac je imel med svojimi ljudmi nemirne duhove, katere
je bilo treba krotiti. Radi tega je 17. aprila sklical svet četnih komandirjev in pri tem izjavil, da ho-' če iz teh štiri do petsto četnikov sestaviti čete, katere bo poslal na bolgarsko ozemlje, da tako ne bodo škodili domačim.
Na Djurdjev danak se je na mestu zbora zbralo mesto petsto dva tisoč četnikov. Organizirale so se čete po 40 četnikov, od katerih vsaka je imela svoje posebno operativno ozemlje. Organiziran je bil tudi eskadron konjenice. Da pa bi bilo Bolgarom otežkočeno in tudi onemogočeno dovažanje čet in hrane, je Pečanac odločil, da najprej z vsemi četniki izvede razrušenje železniške proge in mostu pri Ri-stovcu.
Tako je prišlo okrog 30. aprila do napada na Ristovac, o katerem smo pri opisovanju podvigov brata vojvode Pečanca že pisali.
Mizice za pisalne stroje.
THE REX CO., Ljubljana.
<
k
i
		
i* llnliU««« A je najmodernejše urejena ter Imšnje via tiskalniška dela od najpripro-lirillllirDr3 IlFuSFfil9l H lllissis^pi /¥r\ stejšega do najmodernejšega. - Tiska šolske, mladinske, leposiovne in llrfllfifl llinfillill H 1 IlIllSIlIll! znanstvene knjige. Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tiskn — Ullilfljllllli IlllllUlllil V LJUUlJUSil W Brošure v malib in tndi največjih n.kladab. Časopise, revije, mlad.liste.	Okusna oprema Mi. katalapr. cenikov in reklam, listov. Lastno limita šolskih zvezkov.	Šolski zvezki za osnovne in srednje šole Risanke, dnevniki in beležnice.
Proti temu bi morali biti naperjeni protesti, toda ni jih bilo čuti.
Nedolžna sta, krivica se jima godi, namerava se justični umor, je kričala vsa svetovna javnost. Slovensko časopisje ji je pridno sekun-diralo.
Mi pa vprašamo: Ali ste dvignili kdaj svoj glas, ali ste mignili z ma-zincem, ko so padali naši rojaki, pobijam od fašistov? Zakaj se ne zgražate, ko ne grozi pogibel samo par ljudem, ampak more in ubijajo ves narod jugoslovenske krvi pod Italijo?
Kje ste bili tedaj, ko so trume
nedolžnih ljudi padale pod streli če-kistov, nedolžne žrtve brez sodnega postopanja tam, kjer vodi državno krmilo »'kmečko-delavska vlad«, v sovjetski Rusiji. Tudi zdaj, ko zopet besni boljševiški režim ter strelja in ubija nedolžne ljudi kot zajce, ni čuti glasu protesta od tistih, ki so tako kričali za Sacca in Vanzettija.
Zakaj molčite? Čemu ta dvojna mera? Mar je življenje dveh italijanskih anarhistov več vredno kot stotisoči slovanskih življenj?! Razumemo vas! Slovanske krvi ni škoda! O, licemerci in hinavci! Studite in gnusite se nam.
Kronika.
Obračun naših delegatov za potovanje v Ameriko ob priliki konsolidiranja jugoslovenskih dolgov v Ameriki izkazuje, da stane Jugoslavija dnevno vsak delegat 10.000 dinarjev.
Po takih številkah ni nerazumljiv 13 milijardni proračun za 1. 1927./28.
V	Jugoslaviji ima vsak minister po dva osebna avtomobila, dočim imajo v drugih državah vsi ministri skupaj na razpolago dvoje ali troje avtomobilov. Nikjer pa ni uveden sistem salonskih ministrskih voz, v katerem se lahko z gospodi ministri zajedno brezplačno vozijo vsi člani njihovih familij.
500,000.000 i dinarjev : znašajo provizije, katere zaslužijo letno pri državnih dobavah razni posredovalci. ki nakupujejo za državo. To silno provizijo mora plačevati seveda izmozgani jugoslovenski davkoplačevalec.
Jugoslavija vzdržuje 18 ministrov, dočim se zadovoljuje Velika Britanija, ki vlada polovico sveta, z 11 ministri. Ker pa je želja po ministrskih foteljih pri naših partizanih nadvse velika, so ustvarili v vsakem ministrstvu še mesto ministrskih namestnikov (podtajnikov). Na ta način se nahajajo samo v ministrstvu agrarne reforme štirje .ministri poleg 70 uradnikov.
Orjuna hoče, da bodi v državi redi narod vzgojen v disciplini in podrejen edino le navodilom obflasti. In ker stremi za tem, jo psujejo in preganjajo bolj. kakor najpoznanej-še notorične protidržavne elemente.
Orjuna pa koraka svojo pot preko vseh ovir,, stremeč edino za svojim velikim ciljem — dobro Nacije in države, ki mora postati velika in močna.
»Avijatički Almanah Vidovda-
na« je dotiskan in bo v kratkem na prodaj.
Minister dr. Gr. Angjelinovič je
izposloval za popravilo dalmatinskih cest lepo vsotico 400.000 Din. Vsaj tako poročajo davidovičevske novine. Izgleda, da bodo sedaj po Dalmaciji tolkli kamenje i davidovi-čevci poleg radikalov, ki imajo sicer inače v celi zemlji privilegij na to opravilo pred volitvami.
Nerazumljivo postopanje. Pretekle dni je bil obelodanjen veliki ukaz o penzioniranju v vojski, ki obsega mlajše generale in starejše oficirje iz trup. Med njimi so ljudje, o katerih nismo imeli doslej prilike še prav ničesar čuti, pa tudi možje, o katerih junaških delih govori z največjim spoštovanjem sleherni fron-taš. Med njimi je tudi popularni in poznani general Joksima Gajič, mož, ki je po svojih delih najizrazi-
tejši predstavnik naše rase, fanatičen Jugosloven in velik junak.
Dočim so med upokojenimi generali mnogi, ki so šteli za vojne cok-lje, penzionirani s pravom nošenja uniforme — pa je Gajič, ki je bil za vojne pokrit z ranami, upokojen brez pravice nositi uniformo.
Razpoloženje, ki ga vzbuja tako nerazumljivo postopanje, ni težko razumeti. Zal trpi zaradi njega v prvi vrsti zemlja, ne pa oni, ki ga faktično povzročajo.
Odkrito priznanje. Ob priliki shoda d,r. Kramerja pri Košaku je govoril imenom marksističnega delavstva i delavec Habe. ki je dostojno kritiziral delo SDS in istočasno napadel Orjuno. Ta napad je bil v mnogem objektivnejši od dosedanjih in je istočasno vseboval nadvse interesanten apel na nepre-magljivo SLS, da naj preneha z licemerskim izrabljanjem borbe med komunisti in Orjunaši. ker je v bistvu tako reakcionarna, da se ne bi smela niti pokazati med vrstami revolucionarnega proletariata, katerega prva zatirallka je baš ta časi, ko leži nad proletariatom vsa teža zakona o zaščiti države.
Proti nastopu Radiča v Beogradu so pclkrenili dobro izvedeno akcijo beograjski Orjunaši, in preprečili Stjepanu Radiču volilni shod v Beogradu. Njihova odločna akcija je naletela na zelo širok odmev nred Beograjčani.
Število uradnikov, ki jih ima nameščene preko potrebe država, še vedno znaša 80.000. Poleg teh pre-kopotrebnih uradnikov mora šteti zemlja še težke milijone za vse de-settisoče predčasno upokojenih uradnikov, ki so bili najureni iz državne službe zbog partizanskih interesov. Tako ima srečna kraljevina SHS procentualni rekord v številu penzionistov, ki dalelko presega onega najstarejših držav.
Izdatki za papir in tinto namenjeni državni upravi znašajo v Jugoslaviji isto toliko kakor v Franciji. Pri tem je najzanimivejše to, da morajo navadno navzlic temu uradniki kupovati sami iz svojih bornih prejemkov pisarniške potrebščine.
NASVET VOLILCEM!
Vkljub temu, da je za časa volitev prepovedano točenje alkoholnih tekočin in da nadzorna oblast dobro bdi nad izvedbo imenovane naredbe
—	vendar pijejo mnogi voliloi alkoholne tekočine doma. S tem bi mogli nepovoljno vplivati na svoj sklep. Svrha naredbe je pa, da volilci izvršijo svoj važen čin šele potem, ko
so se po treznem premišljevanju odločili za kakšno stranko. Zaradi tega priporoča »Jugoslovenski Savez Trezvenosti« vsem vestnim volil-cem, da se vsaj v volilnih dnevih varujejo vsakega uživanja alkohola ter tako popolnoma svobodno izvrše svoje glasovanje.
»Jugoslovenski Savez Trezvenosti« Zagreb.
V vsakem
gospodinjstvu so postali različni usnjeni izdelki neznatni, kakor: rjavi čevlji, aktovke, usnjeni kovčegi, usnjeni stoli itd., katere z Brauns’ovo
„ViIbra“ barvo za usnje
popolnoma prebarvaš in prenoviš. Ako prebarvaš take usnjene izdelke, bodeš imel z njimi novo veselje.
Morilca brata Valentina Vica
prideta pred poroto v Kotor. Dan razprave še ni določen. Ob tej priliki bo upamo dano pravici zadoščenje.
»Slovenec« neprestano pogreva že tisočkrat premlete napade na Orjuno zbog njenih nastopov proti komunistom. Nas ti napadi prav nič ne razburjajo, kakor tudi ne proletariata, ki je imel doslej že clovelj prilike spoznati, kdo so njegovi resnični prijatelji in neprijatelji. Orjunaši smo vodili našo borbo s komunisti odkrito in jo tudi javno izpovedovali. Samozvani komunistični klerikalni advokati pa javno zagovarjajo in poveličujejo borbo komunistov proti Orjuni, za kulisami pa ruvarijo proti njim na način, ki je daleko opasnejši od odkrite borbe Orjunašev proti (komunistom. Klerikalci zlorabljajo trboveljske žrtve in se dobrikajo proletariatu, istočasno pa razpuščajo zakonito izvoljeni občinski svet v Zagorju. Mežici in krijejo postopanje notranjega ministra, ki po svojih organih razganja delavske shode, cenzurira delavske liste in postopa s komunisti ostreje, nego> sleherni dosedanjih notranjih ministrov.
Madžarski vojni invalidi so poklonili ob priliki cureške mednarodne razstave on. Mussoliniju krasno vezano blazino z napisom:
»Sanje velike Italije sanjane na tei blazini se bodo uresničile!« Tam je bilo priloženo daljše pismo, v katerem omenjajo »pohabljeni sino-
vi	pohabljene domovine« italijansko-ogrsko mejno bratstvo, o katerem ne ve menda poleg teh pohabljencev nihče ničesar.
Saj je vendar znano, da so bili baš madžarski polki oni. ki so po kobariški ofenzivi najbruta>lnejše nastopali po Italiji in plenili, kakor Huni v Avari. O madžarski zvestobi Habsburžanom v borbi do kraja
proti Italiji niti ne gojvorimo. Do-voljšnji dokument le te je dejstvo, da so bili madžarski polki one edi-nice cesarske vojske, ki so krile njen umik v notranjost Avstrije in da so bili ravno madžarski polki oni. ki so poslednji položili orožje.
Italijani danes o vsem tem ničesar ne vedo in razmišljajo samo, kako čim bolj pritegniti falsifikatorske viteze k sebi, da bi ob ugodnem1 momentu na njihov račun udarili Jugoslavijo izza ledja z nožem. Ako pa 'se jim bo to posrečilo pa bo pokazal šele čas.
FRANJU JOSIPU I. HABSBUR-GOVCU.
Bože živi, blagoslovi Glavu doma Habsburškog,
Red i pravo da obnovi Usred kopna evropsko:
Hrvatsku da ujedini.	,
Kruni češki vrati sjaj,
Negve skine Ukrajini,
Mukam Poljske stvori kraj.
Deset puka sviju rasa Habsburga je bedem jak Habsburg svim je luka spasa,
Svima novog ziča znak:
Poljak, Hrvat i Slovenac.
Ceh i Slovak, Bugarin,
Ukrajinac, Romulj, Njemac,
Ješ i ravne puste sin.
Svima Dunav njive topi,
Svima veru dade Rim-Svima Istog krvca popi.
Njemačka je uzor svim-,
Brojem iznad sto milijuna,
Duhom, tjelom ljudska cvet, Habsburška nad njima kruna,
Pred njima — kultura svet.«
Spesnil Stjepan Radič v letu Gospodovem 1914.
Zatorej volite vsi Slovenci na Štajerskem za državnozborske volitve v 2 skrinjico, katere nosilec je pesnik zgoraj citirane pesmi, gospod predsednik Stjepan Radič, ki je danes, deveto leto po Osvoboie-nju voditelj kmetskega gibanja in ideolog Hrvatske seljačke stranke.
Italijani so pokupili vse delnice albanske zračne prometne družbe »Adria Aero-Lloyd«. Izgleda, da si hočejo osigurati pot za uro, ko bodo ponovili Albanci z njimi proceduro iz leta 1920., ko so vrgli v znamenju Valonske puste z nožmi in puškami
v	morje 30.000 Italijanov, izborno oboroženih in utrjenih.
Romunska kraljica-mati Marija misli oditi po pisanju nekaterih listov v samostan, ker ne more soglašati s politiko Bratiana, ki ji tudi nudi letno gažo — samo 1,800.000 dinarjev, poleg dosmrtnega prava na eksploatacijo nekaterih kraljevih palač in posestev.
Tužni glasi.
Razpuščena društva. Z motivacijo, da je njihovo delovanje v nasprotju z nacionalnim rodom, so bila nadalje razpuščena še sledeča slovenska društva: Katoliško prosvetno društvo v Števerjanu pri Gorici, Katoliško prosvetno društvo v Cerovem, Bralno in pevsko društvo »Svoboda« v Vnjivicah v Brdih, Kmečko prosvetno društvo v Volčah, Prosvetno društvo v Usniku pri Tolminu, Prosvetno društvo v Višnjevi-ku v Brdih, Društvo »Sloga« v Ročinju pri Kanalu, Bralno in pevsko društvo »Vrtec« v Vipolžah, Pevsko društvo »Zvon« na Opčinah pri Trstu, »Zenski krožek« v Kobaridu, Delavsko izobraževalno društvo v Idriji.
Zaplemba listov. »Edinost« od 1. septembra je bila zaplenjena radi članka »Italijansko življenje v sodbah inozemcev, Polemika »Times«-»Gicrnale d’ Italia«, češ da v obrazložitvi te polemike ni one objektivnosti, ki je potrebna, da se v čitatelju vzbudi točen smisel stvari ter ustvari pravično sodbo o položaju, in je torej obrazložitev sposobna, da razdraži duhove ob nevarnosti javni red.
Slovenka pred izrednim sodiščem.
Pred izrednim tribunalom se nahaja neka Angela Jurman iz Trsta, po poklicu šivilja, 25 let stara, brez staršev. Obdolžili so jo. da so se pri njej shajali prevratni elementi in da so jo aretirali. V zaporu so jo pretepali, ker so hoteli izvedeti od nje imena tistih, ki so zahajali k njej, a ona jih ni hotela izdati.
Še o razpustu društev. V svoji veliki gorečnosti je tržaški prefekt razpustil že tudi več takih društev, ki sploh že več kat leto ne obstojajo ali ki že več kot leto dni ne delujejo in to radi tega, ker »je njihovo delovanje v nesoglasju z nacionalnimi interesi«. Sedaj pa se je tem društvom pridružilo tudi športno dru-
štvo »Val« v Bafkovljah, ki spi že več mesecev spanje pravičnega.
»Popolo di Trieste« proti dr. Wil-fanu. Delovanje poslanca dr. Wilfa-na za narodne manjšine naravno ne more biti všeč fašistom. Zadnjič so dosegli, da mu ni bil pravočasno izročen Qotni list. Sedaj jezi »Popola« predvsem dejstvo, da si je znal pridobiti poslanec Wilfan splošen ugled v inozemstvu. Tudi tokrat; se list zlobno vprašuje, kaj išče pravzaprav dr. Wilfan v Ženevi, »kajti« pravi list, dokazalo se je že, da je njegova prisotnost v ženevskem zboru nepotrebna v kolikor on ne more nikogar in ničesar zastopati kakor samega sebe.«
»On pravi sicer«, nadaljuje list, »da gre zastopati interese manjšin. Toda katerih manjšin, ko manjšin v Italiji ni?«
In kot najnovejši dokaz za svojo trditev navaja list dejstvo, da dr. Wilfan sploh ni govoril o Slovanih, ki bivajo v Italiji,
Razpuščena društva. Zadnji teden so Italijani zopet razpustili sledeča društva:	Izobraževalno dru-
štvo v Kredu, Prosvetno društvo v VolčjJdragi (tu so prinesli predsedniku društva dekret o razpustit-
vi	o polnoči). Telovadno zvezo v Trstu. Razpustili so tudi Kmetijsko čitalnico v Podragi. Skoraj ni dne, da ne bi čuli o kakem novem razpuščenem društvu, o kakem novem nasilju nad našimi prosvetnimi organizacijami.
Komen. Goriška »La Vedetta« prinaša dopis iz Komna pod naslovom »II dopolavoro agli allogani«, iz katerega bi lahko človek sklepal, da so se domačini z vso silo oklenili italijanskega društva^ Ce pa pregledamo dopis natančneje, vidimo, da je vse skupaj samo bahanje in laž. Naše slovensko ljudstvo v njih društva ne bo šlo, ker v njih nič iskati in dobiti ne more.
GRADBENO PODJETJE
ING. DUKIČ IN DRUG
LJUBLJANA
Bohoričeva ulica it. 24
91
SAVA
ik
opče osiguravajuče dioni-čarsko društvo u Zagrebu
ustanovljena od jugoslovenskih denarnih zavodov: Prva hrvatska štedionica, Hrvatska eskomptna banka in Srpska banka d. d. u Zagrebu, Jadran-sko-Podunavska banka d. d., in Zemljaska banka d. d. v Beogradu, ter Zemljaska banka za Bosnu i Hereegovinu v Sarajevu je prevzela v kraljevini SHS elementarna zavarovanja obče zavarovalnice Assicurazioni Generali v Trstu. Lastni družbeni jamstveni fondi brez garancij bank-ustanovi-teljic okroglo 30 miljonov dinarjev. Generalno zastopstvo za Slovenijo v Ljubljani, Sv. Petra C. 2 posluje v vseh zavarovalnih strokah.
JJ
CABA
(C
oime ocHrypaBajyhe ahohh-napCKO flpyiUTBo y 3arpe6y
Za konzorcij lista »Orjuna« odgovarja Drelče Verbič.
, Tisk Učiteljske tiskarne: zanjo odgovarja France Štrukelj.
Odgovorni urednik: Jože Špan.