XI. tečaj 9. zvezek. z vertov sv. Frančiška. Časopis za verno katoliško ljudstvo, zlasti za ude tretjega reda sv. Frančiška. S posebnim blagoslovom Njih svetosti papeža Leona XII L, Njih prevzvišenosti kneza nadškofa goriškega in prečastitega generaljnega ministra celega frančiškanskega reda vreja in izdaje v I*. Stanislav Sl£x*at>ec5 . mašnik frančiškanskega reda na Kostanjevici. Vsebina 9. zvezka. Pobožnosti in odpustki v mescu novembru.............................. 257. 'Življenje sv. Angelje ileriči. XVII. pogl. Angelja je ljubila bližnjega kaker sama sebe . . . 260. XVIII. pogl. Angelja je storila več, kaker je bila dolžna storiti 265. Kako se mej svetom kerščansko živi. (Dalje).......................... 268. Krištof Kolumb.......................................................... 274. Kerščanskim poslom. III. Posel služi gospodarjem. 31. Od premoženja gospodarjev si ne smeš uičeser prilastiti .. . 281. 32. Prašanja in odgovori.......................................... 282. 33. Oblizavost. 34. Lenoba........................................ 283. 35. Zapravljivost.................................................. 284. 3'». Krivi računi, goljufija. 37. Zvestoba se bori in zmaguje . . 285. 38. Lastno odškodovanje....................................... 287. Zalivala za vslišano molitev . . . ................................ 287. Priporočilo v molitev................................................... 288. V GORICI. Hilarijanska tiskarna. 1892. Izhaja v nedoločenih obrokih. Velja cel tečaj (12 zvezkov) 70 kr. v Jezikoslo ni pomenki. G. L. Š. — Trav sodite, da je «o b r é‘ g n ì t i» tistega korena kaker ) Tom. IO. Sermo 11. de SS. et in expos. Psalm. 37. 2) In 4 Sent. dist. 20, q. I. s. 2. s) Tom. 2. sera. 15. — 258 — rRajši naj bi terpel človek vse terpljenje do konca sveta, kaker pa en sam dan biti v vicah v ognju“ ‘). Kako dolgo so pa duše v vicah? Tako dolgo, dokler niso-popolno očiščene vseh madežev in niso zadostile božji pravici. Kako dolgo pa to terpi, ne vemo ; ako pa verjamemo svetnikom in njih razodevenju, terpijo duše v vicah, ako jim nihče ne pomaga, dlje kaker mislimo. Sv. Brigiti se je prikazala duša, ki je terpela 40 let v vicah; sv. Mehtilda je videla dušo, ki je bila 100 let v vicah. Bere se o dušah, ki so na tem svetu vže čudeže delale, ki so bile pobožne in svete, in vender so morale iti po smerti v vice, kjer so bile po 10, 20, 30 in 60 let. Bogoljubni bravec, kakšna bo še le z nami ? Glej toliko in tako dolgo terpijo dušo v vicah in same s ne morejo več pomagati? Spominjajmo se tedaj vernih duš, posebno ta mesec, ki se imenuje tudi mesec vernih duš; molimo zanje, hodimo k sv. maši in k svetemu obhajilu zanje in jim darujmo odpustkov koliker le moremo. Molimo posebno pa za svoje, ki morebiti zavoljo nas terpijo in pa za duše, ki so popolnoma pozabljene. Vedi pa, da ob enem s tem tudi za se Skerbiš, duše, ketere boš rešil iz vic, se te bodo spominjale v nebesih in za te Boga prosile. Za duše v vicah moreš opravljati devetdnevnico ali pa sedemdnevnico in za vsak dan te devetdnevnice ali sedemdnev-nice so podelili ranjki papež Pij IX. odpustek 300 dni in popolni odpustek enkrat mej to pobožnostjo ali pa osem dni potem, ako opraviš spoved, pristopiš k sv. obhajilu in nekoliko moliš za sveto cerkev in papeža (5. Jan. 18411). Ravno tistikrat in ravno take odpustke in pod istimi pogoji so podelili Pij IX. vsem, ki opravljajo devetdnevnico v čast. varstva Matere božje, ki se obhaja drugo nedeljo po prazniku vsili svetnikov. 1. novembra, praznik vsili svetnikov, imajo popolni odpustek udje bratovščin sv. Rešnjega Telesa, presv. Jezusovega Serca, roženkranske in živega rožnega venca. 2. novembra, spomin vernih duš, popolni odpustek podeljen, bratovščini sv. Rešnjega Telesa in presv. Jezusovega Serca. 3. novembra pervi četertek v mescu popolni odpustek svit Telesa. ‘J Cit. ab Horn. cone. 27. — 259 — 4. novembra pervi petek v mescu popolni odpustek latovščin •sv. R. Telesa in preš v. Jezusovega Serca, ta petek ali pa keteri drugi v mescu ima popolni odpustek apostoljstvo molitve. 6. novembra perva nedelja v mescu popolni odpustki rožen-kranske bratovščine. 12. novembra, v redu sv. Frančiška sv. Didak, spoznavavec iz pervega reda sv. Frančiška, v frančiškanskih cerkvah je popolni odpustek za vse. 13. novembra, letos praznik varstva Matere božje, popolni odpustek bratovščine sv. Rešnjega Telesa. 15. novembra, sv. Gertrud devica, popolni odpustek udov karmeljske bratovščine. 19. novembra, sv. Elizabeta vdova, patrona tretjerednic, vesoljna odveza tretjega reda denes ali pa prihodnjo nedeljo, v frančiškanskih cerkvah je denes popolni odpustek za vse. 20. novembra, tretja nedelja v mescu, popolni odpustek živega rožnega venca. 21. novembra, darovanje Matere božje v tempeljnu ; ta praznik ima devetdnevnico z ravno tistimi odpustki kaker varstvo Matere božje, popolni odpustek bratovščine roženkranske, živega rožnega venca, karmeljske in svetega detinstva. 24. novembra, sv. Janez iz Križa, popolni odpustek karmeljske bratovščine. 26. novembra, sv. Lenard spoznavavec iz pervega reda sv. Frančiška, popolni odpustek vednega križevega pota in v frančiškanskih cerkvah denes in 28. sv. Jakob spoznavavec iz pervega reda in 29. praznik vseh svetnikov treh redov sv. Frančiška za vse. Ob mesečnem shodu imajo popolni odpustek : udje tretjega reda, bratovščin presv. R. Telesa, presv. Jezusovega Serca. Enkrat v mesecu keder komu drago : tretji red, bratovščine sv. R. Telesa, presv. Jezusovega Serca, apostoljstvo molitve, naše ljube Gospe presv. Jezusovega Serca, udje in dobrotniki družbe sv. Vincencija. Dvakrat v mesecu imajo popolni odpustek udje bratovščine brezmadežnega Serca Marije za spreobernjenje grešnikov. Po Acta Ord. Min. 1875. Beringer, die Ablasse 1887. Marien Psalter 1991. P. A. F. — 260 — Življenje sv. Angelje Merici. P. F. H. XVII. poglavje. Angeljaje ljubila bližnjega, kaker sama sebe. Ker je bila ljubezen Angelje do Boga tako velika, morala je tudi velika biti njena ljubezen do bližnjega. Zakaj po nauku sv. evangelija, je v vsakem bližnjem videla Jezusa samega. Zato tudi ni opustila nobene prilike, da ne bi bližnjemu postregla, če je mogla, naj jej je to bilo tudi še tako težavno. Če tudi je ljubila samoto in premišljevanje, vender si je rada odreklajslad-kost samotnega življenja in molitve, če je mogla bližnjemu, kako dobroto skazati, kaker da je žalostne tolažila, sovražnike spravljala. ali svetovala tistim, ki so jo za svet popraševali. Anton de Romani je o njej spričeval, da so jo ljudje skozi več let jako pogostokrat obiskovali, ko je živela v njegovi hiši ; zakaj v vsaki imenitnejši zadevi so se ljudje iz mesta in s kmetov zatekali k njej ter pri njej pomoči in svéta iskali. Da ne bi bila oropala svoje duše tako sladkega in potrebnega zedinjenja z Bogom, prebila je po cele noči v molitvi in premišljevanji. Tako se je mogla čez dan tem bolj posvetiti delom karščanske ljubezni do bližnjega. Po spričevanji njenih soverstnikov se je imela zahvaliti marsiketera družina za ljubi domači mir ljubezni polnemu prizadevanju naše svetnice, ker je zdaj mej zakonskimi, zdaj mej starisi in otroci, zdaj zopet mej brati in sestrami poravnala razne razpore in nasprotstva. Mnogo prepirov in tožba mej osebami raznih stanov, dà, dolgoletna sovraštva mej imenitnimi rodbinami je umela sé svojo ljubeznivostjo poravnati. Naj omenimo le en s trn t ak slučaj, keteremu se je čudila vsa Brešija. Kneza Filip Bala in Janez Frančišek Martinengo sta živela dolgo v hudem sovraštvu mej seboj. Razne veljavne osebe svetnega in duhov-skega stanu, dà celo vojvoda urbinski, so se zastonj trudili, da bi ju spravili. Zdaj se žene teh dveh knezev obernete do Angelje s prošnjo, naj ona posreduje. V goreči molitvi priporoči An-gelja vso to zadevo Bogu, in glej, z malimi besedami došeže-svoj namen. Sovražna kneza se spravita in postaneta najboljša prijateia. — 261 — Se bolj se je pa moč božje milosti kazala v tem, da je na Angeljino prigovarjanje in opominjevanje veliko ljudi spoznalo svoj grešni stan in se poboljšalo. Avguštin Gallo, ki je življenje naše svetnice prav dobro poznal, piše o njej tako : „Vse svoje žive dni je rada pomagala slehernemu, posebno tistim, ki so vsak dan hodili k njej, da bi se posvetovati ž njo, kako naj žive.“ Vse to lehko sprevidimo iz tega, kar smo dozdaj slišali iz njenega življenja. Zato lehko rečemo : Kjerkoli je bivala, postala je njena hiša prava šola kerščanskega življenja in evangelijske popolnosti. Zato omenjajo pisavci njenega življenja, da je spreobernila in na pravo pot pripeljala mnogo ljudi ne le v Salu in Brešiji, ampak tudi v Kremoni in Milanu, kjer je kratko časa prebivala. Znamenito je, kar se je zgodilo z nekim mladeničem. Ta mladenič, Štefan Bertazzuolo z imenom, je bil sin bogatih stari-šev v Salu. Šel je na visoke šole v Padovo, da bi se izučil prava. Bil je mladenič v cvetočih letih. Kmalu se mu je zgodilo, kaker se zgodi z marisiketerim mladeničem v teh okoliščinah. Mesto da bi marljivo hodil poslušat razlaganje svojih učenikov in se učil, dal se je premotiti in zapeljati svojim hudobnim in brezvernim součencem. Čez leto pride na počitnice v svoj rojstni kraj. V tem času je v Salu bivala tudi Angelja. Sè svojo obleko in svojim prederznim vedenjem je kmalu obernil vseh oči na se. Ko sliši, da tudi Angelja v mestu biva in vse k njej hiti, če jo tudi videti. Ali je storil to iz pravega spoštovanja, kaker drugi, ali iz radovednosti, ali ker so drugi tako delali, ali kaker imajo brezverni ljudje navado, da bi v družbi svojih tovarišev norce bril in jih kratkočasil s tem. kar bo videl in slišal, ni znano. S kratka, šel je Angeljo obiskat. Pa stvar se je zasukala drugače, ko je mislil. Komaj svetnica zagleda zapeljanega mladeniča, vže spozna njegov žalostni dušni stan. Začne se prav prijazno in ljubeznjivo ž njim razgovarjati. in kmalu pridobi njegovo serce. Na enkrat se zaslepljenemu oči odpro, spozna Svoje zmote in jih začne britko objokovati. Opusti svoje pohujšljivo vedenje in postane dober mladenič. Vernivši se nazaj v Padovo, poprime se sè vso marljivostjo bogoslovskih vednosti, da bi postal vreden služabnik sv. cerkve in zmožno orodje božje časti. Postal je mašnik ili v svoji domovini storil veliko dobrega sè zgledom in ukom. Vmerl je v slovesu svetosti kot 90 leten starček. — 262 — Tolika moč gorečnosti sv. Angelje je imela trojni vzrok. Pervi vzrok je bila njena svetost, ker so jo imeli vsi za svetnico. Vedeli so, da sama dela, kav druge uči. Njen lepi zgled je pretresel vsakega. Po vsej praviei piše I. B. Nazarij o Angelji : „Ta častitljiva mati je dajala ves čas sè svojim bogaboječim življenjem tako lep zgled, da je nastalo v prelepem mestu Brešiji le eno mišljenje in hrepenenje, ki se je trudilo po kerščanskem življenji, ki obstoji v strahu in ljubezni božji.“ Drugi vzrok je bil „1 j u b e z n j i v o s t in krotkost njene gorečnosti11 Videli so, da je tudi najbolj divje in osorne ljudi sprejemala z največo prijaznostjo in ljubeznjivostjo. Tudi najbolj terdovratnim grešnikom ni nigdar z gerdimi besedami očitala njih terdovratnosti. Kaker je videla svojega božjega učenika ravnati z grešniki, tako se je do njih vedla tudi sama. Sprejela je vsacega sè vso ljubeznjivostjo svojega serca. Ko jim je stavila pred oči velikost njih pregreh, da bi v njih sercih obudila stud do greha, vzbujala jih je tudi k zaupanju na božje vsmi-ljenje. Ravnala se je po besedah Frančiška Šaleškega, ki pravi : „Z mervico medu vjameš več muh, ko sè sto steklenicami kisa.11 Tretji vzrok je bila njena goreča molitev. Dobro je znala, da unanja milost opomiujevanja in zgleda ne more geniti človeškega serca, če ga Bog z notranjo milostjo ne razsvetli. Zato je vsaki dan goreče k Bogu molila za spreobernjenje grešnikov, posebno tistih, ki so se k njej zatekali. Da bi njena molitev imela toliko veči vspeh, združevala je ž njo ostra spokorna dela. S tem je upala ljubezni polno božje serce tem lažje k usmiljenju nakloniti. Dà rada bi bila dala za zveličanje duš svoje lastno življenje ; zato so jo večkrat mej dnem slišali zdihovati : ,Oj, ke bi mogla preliti svojo kri, da bi odperla oči slepim grešnikom 1“ Pri vsi ti gorečnosti je enkrat Bog pokazal strašen zgled svoje pravičnosti nad nekim človekom, ki se je izkazal njegovega vsmiljenja le prenevrednega. V Salu je živel neki gospod, ki je imel v svoji hiši žensko, s ketero je živel v pregrešnem znanju. Vsem, ki so ga poznali, je bil v pohujšanje. Nič niso zdali lepi zgledi družili niti opominjevanje in svarjenje. Prigodi se, da pride za nekaj dni v Salò naša svetnica. Vsi so menili; da je prišel zdaj vgoden trenotek, da se bo očitni grešnik spreobernil. Res ga Angelja povabi k sebi. Znala je njegovo terdovratno serce tako omečiti, da je britko objokoval svoje pregrešno življe- — 263 — nje. Ali ko je od Angelje prišel domov, ni imel serčnosti, da bi bil precej iz hiše odpravil nečistnico. Vkljub temu je drugi dan • zopet obiskal Angeljo. Po pravici mu je očitala to obotavljanje in da ni precej odstranil vsake priložnosti. Zopet ga je sè s vojim prigovarjanjem tako genila, da je milo jokal. S kratka tako je delal vsaki dan. kar časa je Angelja bivala v Salu. Vsaki dan je šel ves ginjen od nje s terdnim sklepom, da hoče raz-tergati pregrešno vez. Ko je pa domov prišel in videl predmet svoje strasti, pozabil je na svoje terdne sklepe in ostal terdovraten tako, da je kmalu potem kot očiten in (erdovraten grešnik vmerl. Strašan zgled, ki nam od ene strani kaže gorečnost Angelje, ki je tega terdovratnega grešnika kolikokrat genila do solz ; od druge strani pa mora grešnika 'navdajati sè svetim strahom, da predolgo ne odlaša svojega spreober-njenja, in ne zaverže perve milosti, ketero mu ponuja Bog. Vsaki naj se trese pred pervim padcem ; zakaj s pervim padcem je storjena vže tudi perva stopinja k drugemu padcu, iz keterega grešnik pogostokrat več ne vstane. Če tudi je bil Angelji v pervi versti mar dušni prid bližnjega, vender tudi telesnega ni zanemarjala. Pri tem pa je imela edino le ta namen, da si je s tem pripravljala pot do njegovega serca in mu mogla potem bolj koristiti. Ta blagi namen se kaže jasno iz vodila, keterega je zapustila materam predstojnicam : «Zapomnite si tudi, moje matere, da se k poslednjemu namenu, k Bogu, pride z miloščino, ki je Bogu tako všeč ; zakaj miloščina odvrača človeka od hudega in napeljuje k dobremu. Ž njo si ljudi tako rekoč podkupimo in jih prisilimo, da delajo to, kar je prav. Bistvo darov in miloščine je, da osebe na se vlečejo in na neki način k dobremu silijo, in so tako rekoč k pobožnemu življenju navezane. S tem prepričanjem in s tem čistim namenom je skazovala telesna dela vsmiljenja, keder in koliker je mogla. Če tudi je bila popolnoma vboga. podpirala je vender druge po svoji moči. Vsaki dan je razdelila mej vboge, kar je svojim ustam pritergala od pičle hrane, ketero je dobivala od dobrih in usmiljenih ljudi. Za drugi dan si nikdar ničeser ni prihranila. Obiskovala je z veseljem bolnike, ki so jo k sebi klicali ; pa tudi sama je skerbno po njih poizvedovala. Kjer je našla bolnike, po bolnišnicah ali po hišah, stivgla jim je sè vso skerb-jo. Po cele dni in noči je ostajala pii njih, jih tolažile, jim stregla, rahljala postelje, izmivala in obezoYala naj ostudnejše — 264 — rane. Ce jo je videl človek, kako ljubeznjivo in skerbno se je sukala okoli postelj bolnikov, zdelo se mu je, da tudi skerbna mati ne more bolje streči svojemu bolnemu otroku. Njena ljubezen je obsegala vse. Zapuščenim vdovam je pre-skerbela potrebnega živeža, popotnim prenočišče, prepirajoče je skušala pomiriti, onim, ki so zaslužili kazeu, je skušala sprositi pomiloščenja, ali vsaj, da se jim kazen zmanjša. Z eno bosedo : njena preserčna ljubezen jo je delala mater, vodnico in za-ščitnico vsem. Posebno ljubezen pa je kazala do svojih duhovnih hčeri. Če se hočemo o tem prepričati, treba nam je brati le, kako jih je pred svojo smertjo priporočala predstojnicam. „Bodite ljubez-njive in prijazne do svojih hčeri ; prizadevajte si, da se boste do njih tako vedle, da jim pokažete, da vas žene le božja ljubezen in skerb za zveličanje njih duš, keder jih hočete z opo-minjevanjem ali svarjenjem ali dobrim svetom napeljevati k dobremu ali odvračati od hudega. Zakaj bodite prepričane, da bo ljubezen in prijaznost bolji sad obrodila, kaker britko očitanje in ostra beseda. Kaker za dušni, tako jim je velela tudi za telesni blager svojih hčeri skerbeti iz ravno tega blagega namena, da bi s tem dušni blager pospeševala. Zato jih opominja v vodilu : „Ce tudi mora biti perva skerb za dušo, vender je ravno tako dolžnost, da telesu potrebnega ne odrečemo ; posebno, če je po bolezni ali revščini kaka devica v silo prišla, da zavoljo časnih potreb tudi v dušno nevarnost ne pride. Vaša skerb mora biti, da položaj svojih hčeri dobro paznate in umete, in so vam dobro znane njih dušne in telesne potrebe, za ketere vam je po mogočnosti na najboljši način skerbeti! Najlepše pa se kaže njena ljubezen v poslednjem opominje-vanji, ki ga je zapustila : „Zadnja beseda, ki jo vam govorim, in kar vas do poslednjega zdihljeja prosim, je : Bodite miroljubne in vse enega serca in enih misli. Vse naj mej seboj druži vez ljubezni. Čislajte ena drugo ; pomagajte si mej seboj ; prenašajte ena drugo v Jezusu Kristusu ! Če si bote prizadevale, da postanete take, bode Bog brez dvoibe mej vami bival. Na svoji strani bote imele preblaženo devico in mater božjo Marijo, apostolje in vse svetnike, angelje, dà nebesa in vse Stvarjenje; ker je Bog odvekoma tako odločil, da so po vsem srečni tisti, ki so edini v dobrem k njegovi časti, in jim bo po sreči šlo vse, kar bodo počeli ; zakaj Boga imajo na svoji strani. Glejte — 265 — toraj, kako važno je, da ohranite edinost in ljubezen mej seboj ! Hrepenite po njej, iščite jo, oklenite se je in deržite jo sè vso svojo močjo. Povem vam, če boste tako vse enega serca in enih misli, boste močna terdnjava in nepremagljiv stolp proti vsem zopernostim, preganjanjem in zvijačam hudobnega duha. Tudi vas zagotavljam, da boste od Boga prejele vsako milost, za ketero ga boste prosile “ Oj, zlati nauk za slehernega človeka ! Daj Bog, da si ga globoko v serce vtisne sleherni, ki to bere ! Daj Bog, da bi se po njem ravnala vsaka kerščanska družina in posebno še vsaka duhovna zadruga ! Potem bi na zemlji cvetela prava pobožnost in vladal tisti mir, ki zemljo spreminja v raj. XVIII. poglavje. Angel j a je storila več, k a k e r je bila dolžna storiti. K svetosti ni ravno neobhodno potrebno spolnjevanje evangelijskih svetov, kaker naravnost uči papež Benedikt XIV.; vender je spolnjevala naša svetnica vse tri evangelijske svete prav natanko. K temu je ni vezala kaka slovesna obljuba, ker je bila navadua tretjerednica, ki mej svetom živi. Velika reč je, če kedo spolnuje evangelijske svete, če je k temu zavezan z obljubo ; tem veča reč pa je, ker jih je Angelja ves čas svojega življenja spolnovala čisto prostovoljno. K temu jo je silila edino le želja, da bi svojemu nebeškemu ženinu vedno bolj enaka postajala in bi mu bila vedno bolj všeč. Angelja je spolnjevala pokorščino, čistost in vboštvo tako, kaker je to Jezus svetoval tistim, ki hrepene po višji popolnosti. Pokorščino imenuje veliki cerkveni učenik sv. Gregor podlago in čuvaja družili čednosti. Pokorščino je tudi naša Angelja nad vse ljubila. Zavoljo smerti svojih starišev je bila zgodaj oproščena pokorščine, ketero je bila kot otrok starišem dolžna, in sè smertjo svojega strica je bila okoli 20 leta svoje starosti popolnoma prepuščeno svoji volji. Vender ni nikoli ravnala po svoji volji ; izvolila si je spovednika in predstojnika tretjega reda za vodnika. Brez njih vedenja in dovoljenja ni prav nič storila. Popolnoma se jima je podvergla v dušnih in telesnih zadevah. Nobene stopinje ni storila brez njih dovoljenja. Iz po- — 266 — korščine je premenila svoje bivališče, šla ne božjo pot v sv. deželo in Rim. Tudi glede svojih spokornih del in prejemanja sv. zakramentov se je popolnoma podvergla naredbi svojih predstojnikov. Tega dovoljenja predstojnikov pa ni nig-dar tako rekoč prisilila, kaker delajo neketere le na videz pobožne duše, ki spovedniku ne dajo poprej miru. da jim dovoli, kar same hočejo. Angelja je slušala z vdanostjo in molčečo pokorščino. O čitosti Angeljini bi pač ne bilo treba več govoriti, ko smo vže slišali, da si je v nežni mladosti izvolila Jezusa za svojega ženina. Da je sama za se storila obljubo vednega devištva, nam poterjujejo vsi pisavci njenega življenja. To je bila njena edina obljuba, ketero je storila v svojem življenji; to obljubo je svetovala tudi vsem svojim učenkam. Kedaj je to obljubo storila, ali vže v otročjih letih, ko jo je vse hvalilo zavoljo njene lepe postave, ali ko je stopila v tretji red, nam ni znano. To obljubo je deržala tako natanko in se kazala v vsem svojem vedenji tako čisto in nedolžno, da je bilo splošno mnenje vseh, ki so ž njo občevali, da je po božji naredbi pri sv. kerstu prejela ime Angelja, ker jej je zavoljo njene angeljske čistosti najbolj pristojalo. Temu se moramo pa še tem bolj čuditi, ker ni živela v samostanski izbici ločena od sveta, ampak mej svetom in občevala z raznimi ljudmi, pogostokrat s prav hudobnimi in razuzdanimi. Kolikim nevarnostim je bila razpostavljena na svojih popotovanjih? posebno še v onih časih, ko je krivoverstvo Lutrovo in Kaljvinovo očitno smešilo devištvo. Kjer koli je živela, povsod so jej dejali : „devica brez mesa11 ali „angelj v mesu.“ Zavoljo njene posebne ljubezni do te angeljske čednosti jo je tudi Bog izvolil, de je postala vstanovnica družbe devic ob času, ko je moč teme ta stan najhuje napadala. Kako srečno in vspešno jej je šlo izpod rok njeno podvzetje, moremo spoznati najbolj iz tega, kar smo vže slišali o razširjanji njene družbe. Tisoč in tisoč devic je bilo in je še v sv. cerkvi pod banderom naše svetnice ali po samostanih ali pa raztresenih mej svetom. Vse pa navdaja eden duh njih sv. matere, da pospešujejo mej dekleti ljubezen do devištva ali vsaj do kerščanske čistosti. Pač se ne motiš, če terdiš, da je to čudovito hitro razširjanje družbe posebno nebeško plačilo za ljubezen, ketero je imela naša svetnica do čednosti, ki je Bogu tolikanj ljuba. Ona, ki pri vsi svoj telesni lepoti in ljubezni do Boga ni — 267 — liotela postati mati telesnih otrok, postala je na drugi plemeni-tiši način mati družine, ki napolnuje ves svet sè z gledi čednosti in osrečuje s podukom ženske mladine toliko dežel. Kar se slednjič tiče evangelijskega vboštva, ne moreš ga bolj natanko spo'njevati, kaker ga je spolnjevala Angelja. Če tudi ni bila liči prav zelo imovitih starišev, vender je imela nekaj premoženja. Kaker hitro pa je v mladosti sklenila, da hoče po potu prave popolnosti hoditi, odpovedala se je vsemu in ni hotela na svetu nič imeti, kar bi mogla svoje imenovati. Zato si je tudi mej raznimi redovi izvoli'a tretji red sv. Frančiška, ki naj se od druzih sè svojim vboštvom razločuje. In res, od kar je zapustila očetovo hišo in svoje sorodnike, živela je v hišah, kamer so jo iz usmiljenja sprejeli ali pa si je najela kako maj-hino izbica, dokler jej niso podarili stanovanja poleg cerkve sv. Afre. Da spoznamo, kako je bilo to stanovanje, treba je le omeniti, da je imela družbe pervo zborovanje v kuhinji tega stanovanja, ker se jim je še najbolj primeren prostor zdel; in skoraj gotovo ta ni bila popolnoma njena. Izbice, v keteri je Angelja stanovala je bila prav ozka in majhina. Vsa njena hišna oprava je bila podoba križanega iz papirja, stol in otep slame v kotu, ki jej je služil za posteljo. Njena obleka je bila iz debelega sukna. Njena hrana je bila prav pičla ; in še to si je vsaki dan sproti izprosila od miloserčnih ljudi. Seveda bi bila od milostinje prav v obilnosti lehko živela ; zakaj iz spoštovanje in ljubezni so jej od vseh strani donašali v prav obilni meri vsega potrebnega. Vzela pa je le toliko, kar je sproti po trebovala, in ni imela nigdar kake zaloge živeža v svoji hiši. Če jej je kaj ostalo, razdelila je vbozim. Ker pa'pravo evaugelijsko vboštvo ne obstoji samo v tem, da si človek odreče vse časne zložnosti in imetje, marveč veliko bolj v tem, da loči duha od vsega, kar mu ponuja svet in se popolnoma vda v božjo previdnost, zato s'e je Angelja tudi po tem najbolj trudila. To nam spričuje vse njeno življenje. To svoje mišljenje je izrazila tudi natanko v vodilu, ki ga je svojim hčeram zapustila. Ni jih hotela z obljubo zavezati k uboštvu ; dala pa jim je glede tega take nauke in vodila, da tudi od najostrejšega redovnika ne moremo večega vboštva zahtevati. Mej drugim jim je dala tole vodilo : „Slednjič opominjamo sleherno, naj se oklene svetega vboštva, ne le onega, ki ne kaže nobene ljubezni do presvetnega imetja, mariveč onega pravega vboštva — 268 — duha, ki zatira v človeškem sercu vsako nagnjenje in upanje na posvetne, minljive reči in išče vse svoje bogastvo le v Bogu in razen Boga ničeser druzega nima. Trudi naj se toraj vsaka, določi svoje serce od vsega posvetnega, in ne išče svoje sreče, svoje ljubezni in svojega veselja ne v obleki, ne v hrani, ne v sorodnikih, ne v svojih dušnih in telesnih zmožnostih, ampak edino le v Bogu in njegovi dobrotlji vi in neizrekljivi previdnosti ? Tako natanko je spolnovala naša svetnica tudi evangelijske svete. Kako se mej svetom keršcansko živi. XIV. POSEBNO DRUŠTVO ALI PRIJATELJSTVO. 1. Kedor je našel pravega pri j atei a, je našel zaklad, pravi sveti Duh. Še celo ajdovski modrijani, ki jih omenja sveti Tomaž, pravijo, da mu je treba imeti pravega prijatela, kedor hoče vživati tisto malo sreče, ki sije je mogoče pridobiti v tej solzni dolini. Letak nam je svetovavec, tolažnik, dobrotnik, drugi jaz. Vsaki trud, ki ga prizadeva prijateljstvo, je prijeten pravemu prijatelu, in veče veselje najde v tem, če more koristiti svojemu prijatelu in mu dobro storiti, kaker oni, ki prejemlje dobrote. 2. Prijateljstvo je drag, pa zelo redek zaklad. Današnje dni se dvoje imen zelo napačno obrača, namreč ime filozofa ali modrijana in ime prijatela. Ako je kedo v svoji obnaši prenapet, v svojem vedenju nevljuden, v svojih načelih neveren in v svojem kretanju nepremišljen, se mu pravi filozof. Kedor je tovariš pri mizi, spremljevavec na sprehodih, pri večernih zabavah ali v gledišču, se zove prijat el. 3. Neskončno lažje je, najti poštenega, pobožnega moža, kaker pa prijatela. Vsaki prijatel mora biti pošten mož, vsaki pošten mož pa še ni pravi prijatel. 4. Da more obstati pravo prijateljstvo, se morajo osebe, mej keterimi ima to biti, 1. obnašati brez graje, 2. mora biti namen njih zveze pošten, 3. morajo rabiti prijateljsko zvezo modro in previdno. 5. Dobro obnašanje je pervi pogoj hvale vrednega in od-kritoserčnega prijateljstva. Prijateljstvo, pravi sveti Hijeronim, — 269 — osebe ali najde enake mej seboj, ali jih stori enake in zato ne more nihče imeti za dolgo tesneje zveze z brezbožnikom, da se ne bi vdeležil njegove brezbožnosti. Značaj kake osebe moreš presoditi po značaju njenih prijatelov, in ni se ti bati, da bi se zmotil. 6. Hinavski prijatel, kar je hudoben človek vedno, škoduje več, kaker kedor denar ponareja : ta škoduje le premoženju, oni te pa spravi v nevarnost, da bi terpel škodo na vse strani. Kedor se oklene takega navideznega prijatela, zajde v eno največih nesreč, v nesrečo, ki je tolikanj veča, ker se je človek menj boji in jo menj pozna. Neki modrijan starih časov govori takole : „S v o j i h sovražnikov se varujem sam, navideznih prijatelov me more varovati le B o g.“ Dobro se tedaj čuvaj ; čiger zaderžanje je neredno, kedor ti daje slabe svete, ali kedor hvali na tebi, kar je graje vrednega in grešnega, ta ti ni prijatel. Nič druzega ni, kot iz-dajavec. In vender ! koliko jih ima ljudi brez vere* brez razuma, brez značaja za svoje prijatele ! Ti nesrečniki so v večili nevarnostih, kaker ljudje, ki jih vihar vjame sredi morja. 7. Vender pa še ni dovolj, da kažejo prijateli dobro obnašanje ; namen prijateljstva treba da je pošten, to se pravi, prijateli naj se ljubijo mej seboj ne zaradi nečimernega dobička, ne iz zgolj občutljivosti, temuč ker spoštujejo krepost in ker se mišljenje in načela, ki jih opazujejo, pri osebah, s keterimi se prijatelijo, strinjajo ž njih lastnimi. 8. Večino bogatinov in imenitnih ljudi obdajajo hinavske osebe, ki se po krivici zovejo njih prijateli, ker so le prijateli njih sklede, njih denarja ali njih zagovorov in obrambe. Oslepljeni ne sprevidijo vselej tega, ker se napačno zlato bolj blišči, kot pravo, in dokler jim gre vse po sreči, tako dolgo traja tudi prilizovanje, ki jih slepi. Še celo Boecij, ki je bil razsvetljen filozof, je spoznal te nevredne prilizovavce še le, ko se je sam ponesrečil. Iz ječe, kamer je bil pahnjen, ko je prišel v nemilost pri kralju, je pisal ves potert: „Zdaj poznam navidezne prijatele. L j u b i 1 i s o v m e n i konzula, ne pa Boecij a; prijateli so bili mojega bogastva, ki jim je d o n a š a 1 o dobiček, ne pa moje osebe/ 9. Krepostno prijateljstvo se tudi ne zlaga s tisto nevarno občutljivostjo, ki izvira iz naravnega nagnenja in o keteri smo — 270 — že govorili pri poglavju o ljubezni do bližnjega (str. 175). Taka? občutna prijateljstva so po krasni prispodobi Cidonijevi enaka rožam. Majajo zanje, dokler so sveže, mlade, in dokler dajejo prijeten duh, veržejo jih pa proč, kaker hitro zvene-. 10. Zadnji pogoj, ki ga zahteva pravo prijateljstvo, je modra previdnost, ketero je treba imeti do svojih prijatelov. Nespodobne prostosti, nepremišljeno zasramovanje, nepripuščena razodetja so znamenje mesene duše in nasprotujejo pravemu prijateljstvu ravno tako, kaker tema svitlobi. 11. Preden si zbereš prijatela, rabi, da se izogneš vsem tem nevarnostim in pomanjkljivostim, tiste tri pripomočke, ki jih priporoča veliki rimski govornik Ciceron in jih sveti Avguštin poterjuje : 1. Pozvedi, ali ima oseba tiste dobre lastnosti,, ketere zahteva prijateljstvo ; 2. deni njen značaj na poskušnjor da ga moreš spoznati po djanjih, posebno po takih, ki se tičejo-osebnega dobička ; 3. če se je to zgodilo, daj mu svoje prijateljstvo, bodita, si prijatela ; bodi pa terdno prepričan, da je pravi prijatel zelo redek, in da se motijo tisti, ki menijo, da ga bojo lahko našli, in ne poznajo razločka mej pravimi in napačnimi prijateli. (1) Dostavek. (1) Navadno se misli, da ni nič bolj nedolžnega, kaker sprijazniti in sprijateliti se z osebami, pri keterih se najdejo lastnosti, ki so nam všeč, ki vgajejo našemu, okusu. Pravijo, to je potrebno, da ima človek keterega, kjer more odkriti in olajšati serce. Le terdoserčni bi mogli tako živeti, da ne bi vživali' krepostnega in terdnega prijateljstva. Vse to pa je v zvezi z nevarnostmi. Kako lahko postaneš občutljiv in zamerljiv, zaviden, ljubosumen, siten, nadležen, netečen zavoljo osebe, ki jo ljubiš, in Bog si ga vedi, kaj še vse, česer bi te bilo samega sebe sram. Zguba in potrata časa, razmišljenost, nevšečnost, zopernost do premišljevanja, otožnost, zguba pohlevnosti in merzenje na pobožnost, dušni nemir ini pohujšanje, vse to je nasledek takih nepremišljenih zvez. Ali se to pravi zatajevati samega sebe po zapovedi Jezusa; Kristusa? Ali se to pravi vsemu odmreti? Ali se to pravi pozabiti samega sebe, da bi se hodilo za Kristusom ? Mesto da bi se ž njim križal, le gledaš, kako bi se mehkužil, kako bi se opajal z nekakim norim piijateljstvom. Zgublja se in gine — 271 — izbrani duh, molitev je vedno bolj zoperna. Nikedar stanoviten, zmirom trapljen, zamišljen in nezaupljiv živiš v vednen strahu. ■Serce je prepolno tega, kar se ljubi, to je, vstvarjene stvari, ne pa Boga stvarnika. Iz te stvari si napravljaš malika in češ njen malik biti. Le ne pravi mi, da boš zmeren v takem prijateljstvu. Ka-ker hitro imaš to prederznost, že nisi več tega zmožen. Kako •češ zavreti in vstaviti, če greš že po stermini navzdol, ker še takrat nisi mogel, ko si pot nastopil ? Le nikar ne slepi samega sebe ! Kavno mehkost in vdanost, ki ste te silile, da si se oklenil osebe, lete ne bote puščale, da bi bil zmeren pri svojih zvezah. S početka se ti bojo zdele potrebne in zmerne, ali kmalu boš čutil, kako malo si zmožen, gospodovati sercu in se ravno tam vstaviti, kjer je tebi všeč. Odtod izpeljujem in sklepam, če še nimaš nobene posebne zveze, bo dobro, da sè vso skerbjo čuješ nad svojim sercem in ga varuješ občutljivosti prazne ljubezni, ki ima vedno britke nasledke. Ne ljubi preveč posamezne osebe, zato pa ljubi tolikanj bolj tiste, ki ti jih Bog veleva ljubiti : potem boš našel mir in srečo, če ti ljubezen božja, ki je edino dobra in popolnoma, vzeme voljo in veselje, da bi se radovai minljivega prijateljstva z nepo-polnoma stvarmi, ki so nezmožne, popolnoma ti razveseliti serce ! Če pa že imaš to bolezen, če si si že v glavo ugnal tako prijateljstvo, vsaj to poskušaj, da se polagoma ozdraviš. Odpri oči : stvar, ki jo ljubiš, ni brez napak. Ali nisi nikedar terpel po nji? Daj svojo ljubezen predobrotljivemu Bogu in nikedar ne boš terpel. Odpri svoje serce ljubezni rednosti, vživaj čisto veselje kerščanske ljubezni. Boga ljubi ! Ako si taki osebi dolžan hvaležnost, bodi ji hvaležen. Ljubi jo v Bogu in zavoljo Boga, vstavi pa enkrat za vselej nepotrebno zaupljivost, neumno sladkanje, prazno, puhlo veselje, nedostojno nežnoserčnost, pogoste zabave. Prijateljstvo tvoje bodi v vsem resno, preprosto in spodbudno, vedno pa ljubi Boga in svoje zveličanje bolj kot osebo, o keteri je bila zdaj beseda. C. Dolžnosti do samega sebe. Dolžnosti do samega sebe obsegajo tako množino različnih tvarin, da bi me predaleč zapeljalo, ke bi jih posamezne — 272 — našteval in obravnaval. Najvažniše zadevajo naše : opravke,, razveseljevanje, obleko, zatajevanje, prostost in m i r dulia, in k a k o n a j se vse, kar pride, sprejme kot od Boga poslano. XV. OPRAVKI. 1. Celo v stanu nodolžnosti je Adama Bog postavil v zemeljski raj, da naj tam dela, ker ga je imel obdelovati. (Gen. 2. 15.) Zemlja na tem vertu je bila tako rodovitna, da ji ni bilo* treba obdelovanja., pravi sveti Krizostom, toda Adamu je-bilo treba dela, drugače bi mu bila morebiti lenoba še bolj kriva zgube nedolžnosti, kaker je je bila kača. Lenoba je vir vseh strasti, kaker je delo vir vseh kreposti. 2. Opravilo bodi primerno tvojemu stanu in se mora menjati po raznih okoliščinah, v keterih si. Ni vsako opravilo za vsaki čas in za vs^ki kraj. 3. Ne bodi izmej tistih, ki se s pretvezo, da tudi delajo, pečajo s tem, da prebirajo pesmi, glediške igre in romane, spise ki kvarijo serce in so v našem stoletju prišli v navado. Odtod tudi prihaja, da vidimo vsaki dan toliko „r o m antičn ih“ glav. Tako opravilo, pravi sveti Krizostom, je še bolj škodljivo, kot lenoba sama. Podaja najmočnejši in najbolj potuhnjeni strasti, ki jo ima človek tu na svetu pobijati, novo orožje, in ker imamo opraviti sè sovražnikom, ki je všeč pokvarjenemu sercu in. ki vstreza njegovim željam, smo zato večkrat že zmagani, če tudi se naši preslepljeni pameti še dozdeva, da smo zmagali. 4. Ako se češ pečati s koristnim branjem, beri in študiraj take bukve, ki govore o splošnih ali posebnih dolžnostih tvojega stanu ; o dolžnostih človeka, deržavljana, očeta, sinu, moža, posla ali prijatela. Vse te dolžnosti so največe važnosti, zanemarjajo se pa tako zelo, da večina ljudi živi in vmerje v popolni nevednosti o tako važni stvari, ker se ni nikoli s tem vkvarjala. Prav posebno pa nikari ne pozabi božjih bukev, to je, svetega pisma, zgodeb svetega pisma, ki so nam jih razlagali toliki in tako razsvetljeni ljudje. Pač bi bila sramota za zdravnika, ke ne bi bil bral tistih vzornih del, v keterih se uči zdravilna umetnost, ali za pravoznanca, če mu ne bi bile znane bukve o postavah. Koliko veča sramota je pa za kristijana, če ne pozna bukev Kristusovih, za vernika, če ne pozna bukev — 273 — svoje vere ! Iz teh hukev so celo slavni poganski ali ajdovski modrijani toliko modrih naukov pozajeli, ki so jim preskerbeli spoštovanje in hvalo njih verskih tovarišev. Te bukve so pervi kristijani tako marljivo prebirali, da so ne le učeni in omikani, temuč tudi nižje ljudstvo, rokodelci, ovčarji, poljedelci cele odstavke iz glave znali in jih z veliko vnemo pravili. Branje teh nebeških bukev ti bo razsvetljevalo duha, ti bo vodilo serce na pot čednosti, ti bo koristno in sveto opravilo. (1) Dostavek. (1) Pervi človek je bil obsojen na delo, in ker smo ž njim grešili, smo bili tudi ž njim obsojeni. Po besedah svetega Pavla tisti, ki si kruha ne zasluži, tudi ni vreden, da bi ga jedel. To bi se moralo razumevati tudi v najstrožjem pomenu, ke Bog ne bi bil prizanesljiv z bogatini. Prizanesljiv pa je le pod dvema pogojema. Pervi je, da morajo biti vsmiljeni do vbogih, na ke-tere se jim zvrača vsa teža njih pokore, in drugi je, da naj Boga tolikanj ponižniše in tolikanj bolj goreče molijo, ker terpe manjo pokoro, čeravno so ravno tako veliki grešniki, kaker vbo-gi. To naj jih ponižuje, in ker so prosti težkega dela, ki peha telo in siromaku ves čas pobere, naj bo njih hvaležnost in njih ljubezen toliko veča, ker imajo čas in počitek za to. Nič pa ne bo tvojega dela Bogu tako priljubilo, kaker notranja zbranost, ki je delu tako rekoč duša in vsaki trud o-sladi. Če so ti roke pri delu, bodi ti serce pri Bogu, da boš mogel reči s prerokom : „V e d n o v i di m Gospoda pred svojimi očmi, ker mi je na desni, da ne ornah-nem.“ Ali pa: „V s e, kar mi živi v sercu, o moj Bog, živi vpričo tebe in pred tvojimi očrn i.“ Spominjaj se, kako bogoljubno je sveta Devica opravljala naj-manje stvari, s kakšnim notranjim mirom, s kakšno pazljivostjo na Boga, kako zbrano in pohlevno, s kakšno ljubeznijo do molitve se je zročevala njemu, keteremu edino je hotla biti všeč. Pomisli včasi tudi, da sveta Devica ni nič prav posebnega delala, nič storila, kar bi presegalo razmere navadne ženske, ki si je morala služiti vsakdanji kruh sè svojim delom in da je vender Boga ravno tako zelo poveličevala, kaker najbolj goreči aposteljni in evangelisti, ker je imela enako veliko pokorščino,, ravno toliko ponižnosti in ljubezni do Boga, kaker leti. Ta mi- — 274 — sel naj ti daje serčnost in gotovost, da je bistvena resnica, da stvari, ki so največe v človeških očeh, pred Bogom nič ne veljajo, in da so najmanje in najbolj zaničljive velike in veličastne •če se opravijo s terdno vero in s popolnoma ljubeznijo. (Dalje prihodnjič.) Krištof Kolumb. (Dalje.) VI. V jutro 23. majnika 1892, ko sta bila nekoliko počila od truda in terpljenja, gresta Kolumb in gvardijan pogumnega serca, vender ne brez slutnje novih nasprotstev in napotji z Rabide v Palos, da naznanita mestu važue reči. Mej tem se je sešlo mestno starešinstvo z veliko množico pomorščakov v župni cerkvi sv. Jurija iz tam se je slovesno bralo svojeročno pismo kralja Ferdinanda, v keterem je vkazal paloškemu starešinstvu, naj brez odlašanja pripravijo tri ladje, korablje*), jih sè vsem potrebnim za dolgo vožnjo oskerbé ter pripravljene imajo v loki za dan odhoda. Gospodje so se do tal priklonili, kaker je bila tedaj navada, ter obljubili natanko dopolniti kraljevo povelje. Po navedbi velikega kraljevega oskerbnika se je ta obljuba pred dvema pričama zapisala na pismo in nato sta se Kolumb in p. gvardijan vesela vernila na Rabido. Ali veselje ni imelo dolgo obstati. Komaj se je bilo razglasilo kraljevo povelje, pa se je polastil nepopisljiv strah mesta in mornarjev, tako da je ostalo vse tisto primorje skoraj zapuščeno, ker so bile ladje ušle in mornarji se vmeknili in poskrili. Ali je bil opravičen tak strah ? Kaker je videti, do neke meje pač. Dasiravno je namreč potekal že srednji vek in je bilo znanstvo v marisičem napredovalo, vénder se sploh še ni vedelo, da je zemlja krogla ; kakšen je svet, tega si še nihče ni mogel prav misliti ; orodje, potrebno na morskih ladjah, je bilo vse še jako nepopolno ; v strašnih vertincih mračnega morja — mar tenebroso —, kaker so imenovali nepoznane oceanske daljave, pa so si mislili tudi najbolj učeni možje, najbolj pogumni in prosti predsodkov, le strahovite pošasti in nevsmi- *) Po špansko carabele11, po laško «caravelle11- — 275 — Ijene sovražnike. Lehkoverniši so djali, da je tam spodaj pekel" in tisto morje da nima meje, prav neskončnosti se dotika. V takem silnem strahu so se torej paloščani jeli vpirati kraljevemu povelju ; kaker si je starešinstvo prizadevalo, da bi pripravilo ljudi k pokorščini, dnevi in dnevi so pretekli in nič se ni doseglo. To je silno vžalilo kraljico Izabelo, dasiravno so se ji vbogi mornarji smilili. Ko vladavka je vedela, da je v veliki sili treba krepkega in odločnega zdravila ; zato je dala Janezu Penasolskemu, kapitanu paloške loke, previdnemu pa odločnemu človeku, obširne oblasti in tudi zdatno vojaško moč, da vjame, kar nameri na andaluških morskih brežinah, ljudi in ladje, ki bi bile pripravne za odposlanje, in naloži tistim, ki so imeli opravljati in oskerbevati ladje, po 200 maravedijev kazni za vsak dan, ki bi se zamudil po njih krivici. Ali to zdravilo je bilo hujše od same bolezni ; mesto je bilo čedalje bolj preplašeno, ljudje čedalje bolj razdraženi in Kolumba so imeli za pervi vzrok tolike nesreče. Ali p. gvardijan na Rabidi je bil kos tudi temu mogočnemu zaderžku. Terden, odločen, pa prijazen in poln zatajevanja in previdnosti še enkrat zapusti svojo mirno celico ter gre dolu v Palos ko angelj tolažbe in poguma. In v mestu in po vsem tistem primorju je pridigal, da se Kolumbovega podjetja nikar strašiti, ker je gotovo ; in zasluži, da se podpira, ker je sveto ; in sveto je, ker mu je namen veča slava božja in veče blagostanje domovine. Kič bati se ! to podjetje je po volji božji in pod varstvom čudodelne device na Rabidi. Po teli pridigali, gorečih in prevdarjenih, bolj ali menj učenih, kaker so bili poslušavci, se je ljudem vernil pogum ; okoli pridigarja, ki ga je ljudstvo rado imelo zavoljo njegovih lepih čednosti, so se zbirale množice vsake starosti in vsakega stanu in Kolumbovo podjetje vže ni bilo več tako težko in nevarno videti kaker poprej. Pa ne samo s tem se je trudil p. Péres ; pridobil je Kolumbu tudi vse tri brate Pinsón, vajene morske vožnje, in poslednji mej njimi mu je ponudil celo svojo ladjo N in j o ko eno od treh, ki so mu bile namenjene. -- Eno mu je bil pridobil pa vže Janez Penasolski, berž ko je bil dobil povelje od kraljice Ime ji je bilo Pinta, lepa ladja, ki seje berž pričela pripravljati za odhod. Ali kaj se zgodi ? Dva človeka, ki bi bila tudi imela s Kolumbom iti na morje, Gomes Raskón in Kiistof Luin-tero, sta se natihoma zarotila, da jo nalašč tako poškodujeta* — 276 — da bo šla narazen in se razbila, ko se pervič valovi zaženo vanjo. S tem sta se hotela oprostiti popotovanja, ki se jima je zdelo tako nevarno in strašno. Pa Kolumb je bil v takili rečeh doma ter je berž opazil izdajo. Delavci, ki so opravljali ladjo, so se vstrašili in zbežali. P. Peres pa je s prijaznostjo in lepimi besedami tudi nje pregovoril, da so se vernili in spet poprijeli preterganega dela. Tretja ladja, ki se je ponudila Kolumbu, je bila neka „Ga-lenga“, težka, okorna reč, počasna, sicer pa dobra videti. Kolumbu ni bila po volji, vender, po svetu p. Peresa, jo je sprejel ter ji dal ime „Sveta Marija'1. Pervi dve ladji ste imeli na obeh konceh lesena stolpa, oborožena z majhinimi kanoni, za napad in za brambo. Zavoljo urnosti ste bile primerni za vožnjo ob zemlji in do zemlje. „Sveta Marija-* pa je imela nekako terdnja-vo z dvojnim mostom in spred majhin stolp s kanoni. Tudi na obeh konceh je imela več različnih majhinih kanonov. Te tri ladje so oskerbeli zdaj tudi sè živežem obilo za eno leto. Tako so prešli dnevi od srede majnika do konca julija leta 1492. Kolumb je pripravljal in vrejeval in gledal na vse. Pa tudi na svoje dušne «potrebe je mislil. V samostanu na Rabidi je povzdigoval k Bogu svoje serce v goreči molitvi, naj bi se srečno in Bogu k časti zveršilo to popotovanje. Tedaj je bo-goljubni mož izpolnil tudi neko posebno željo svojega serca. Ker so mu bili frančiškani tako zvesti zagovorniki in pomočniki, je hotel tudi on biti otrok ljubega svetega očeta Frančiška ; vstopil je v tretji red. Kolumb je bil torej tretjerednik in če ga hoče kedo zasramovati, mu lehko reče tudi tercijalj. Mi pa pravimo s papežem Leonom XIII. po vsi pravici: „Kolumb je naš !** — Ko so bile premagane vse težave in s poti spravljeni za-deržki, se je bližal čas, ko se je imelo odriniti iz Palosa ; ker je bilo pripravljeno, kar je bilo v človeški moči, je bilo pričakovati le še od božje dobrote pomoči natore, to je, vgodnega vetra. Mej tem so mornarji, poslovivši se od svojih dragih, ko verni kristijaui se hoteli z Bogom spraviti in tako pri Bogu najti tudi poguma in pokoja potrebnega k podjetju. Z ginjenimi glasovi pojoč svete pesmi so šli v procesiji k materi Božji na Rabido. Tam so se spovedali in mej sveto mašo za srečno vožnjo- prejeli tudi sveto obhajilo. Po maši pa jih je izročil p. gvar- — 277 — dijan v varstvo presvete Device in nagovoril s takimi ali podobnimi besedami: „Slavno in sveto je podjetje, h keteremu se odpravljate, ker je pisano, da bo gospodoval Bog od morja do morja in od brežine reke noter do konca zemlje, in da se bo od vslioda do zahoda častilo ime Jezusa odrešenika in na vseh krajih se bo darovala čista daritev božjemu imenu. Vi ste tisti srečni, ketere je Bog izvolil, da poneso sveti križ, kjer še ni znan, in razsvetijo ljudstva, ki sede v smertni senci. Naj vam bodo torej dobri morski valovi, vgodni vetrovi ; ne zapusti vas pokoj na dolgem poti, ne vpadi vam pogum, ne zgubi se zaupanje v moža, ki vam ga je dal Bog in kraljica kastilijska za vodnika. Veliki Bog, ki zapoveduješ morju in vetrovom, spremljaj te junake, ki neso tvoj sveti križ narodom novega sveta ! Pri tem se je milo storilo blagemu očetu in sè solzami v očeh je klical nad nje varstvo Marijino ter jih blagoslovil. Tako pokrepčani so se vernili v mesto in po vkazu Kolumbovem precej šli na ladje, 60 mož na veličastno „Sveto Marijo,“ kjer je stala zastava poveljnikova, 30 na Pinto, kjer je bil glavar Martin Alonso Pinsón, 24 na malo Ninjo, ki jo je vodil brat imenovanega, Vincencij Janez Pinsón. Kolumb je odkazal vsakemu svoje mesto ter jim priporočil, naj bodo pripravljeni odriniti berž ko potegne od vshoda vgodni veter. Sam pa je šel še enkrat na Rabido, kjer je v molitvi in tihem občevanju s patrom gvar-dijanom pričakoval od Boga odločene ure. Zvečer 2. velicega serpana je bilo zašlo sonce v zlatih oblakih in polni mesec je priplaval na nebo ter se zercalil v mirnem morju ; ni je bilo sapice čutiti v lepi poletni noči. Po trudu preteklega dne, velikega odpustka frančiškanskega, je samostanska družina na Rabidi počivala v sladkem spanju in Kolumb prav kaker keteri domačih. Ali proti tretji uri popolnoči začne šumeti v pinijah in cipresah okolu samostana ; od sončnega vshoda je pihal krepak veter in šumenje je zbudilo Kolumba. Petek, 3. velikega serpana 1492, to je bil dan, ki ga je bil Bog odločil. Kolumb vstane ginjen v svetem navdušenju ter hiti terkat k patru gvardijanu. Kmalu na to gresta v cerkev, kjer je p. gvardijan maševal in Kolumb je bil pri sveti maši in mej mašo pri svetem obhajilu. Nato se je poslovil od naj-švetejšega zakramenta in Matere Božje na Rabidi. Še so zvezde medlele na nebu v jutranjem mraku, ko sta z blagim prijatelom p. gvardijanom tiho stopala dolu proti mestu, popisi, kijih ima- t — 278 — mo pred očmi, pravijo, sama, čisto sama. Vender mogoče in verjetno, da nista bila sama, da je še keteri drugi redovnik z Rabide spremil Kolumba do ladji, morebiti pater Anton iz Marčene, o keterem bo še pozneje govorjenje ; za gotovo pa moramo misliti, da je bil ž njima tisti italijanski pater, ki je šel s Kolumbom na morje in je bil po poti njegov spovednik. Dozdaj se je sicer mislilo in pisalo, da ni bilo na pervem popotovanju nobenega frančiškana, sploh nobenega mašnika ali redovnika s Kolumbom ; ali to samo na sebi ni kaj verjetno in prav te dni je res prišel na svit-lo zapisek, ki se je našel v javni knjižnici italijanskega mesta Todi v Umbriji, zapisek, v keterem se imenuje po imeni frančiškan, ki ga je leta 1492 Kolumb seboj vzel, ko je šel iskat nove zemlje ; to je bil pater Janez Bernardin Montekastri plemenitega rodu iz mesta Todi, učen mož in spreten zvezdoslo-vec. Njegov brat Gabrielj je potem enega svojih treh sinov Kolumbu na čast imenoval Krištofa. Tako se bere v omenjenem zapisku.*) Na ladjah je bil vgodni veter tudi že vse na noge spravil, in ko so vgledali mornarji poveljnika prihajajočega, se je začelo splošno gibanje. Hrup je zbudil ljudi tudi po bližnjih hišah ; vse je teklo na ulice in v malo trenotkih nato je bilo pokonci vse mesto. Od vseh strani se je razlegalo vpitje : „Zdaj gredo, zdaj gredo !“ in matere, žene, otroci, sorodniki, prijateli, vse je derlo k morju in na majhinih čolničih do ladji, da gori še enkrat ti v tihih solzah, večina v glasnem joku in žalovanju objamejo svoje drage, ki jih ne bodo videli več, kaker so se vsi bali. V tem trenotku je tudi Kolumb priserčno objel svojega dobrega prijatela p. gvardijana in s patrom Montekastri naglo vstopil v čoln, ki ga je čakal, ter se urno odpeljal na svojo veliko ladjo „Sveto Marijo.1* Tam je velel povzdigniti zastavo s podobo križanega zveličarja, kar je bilo znamenje odhoda, ter v imenu Jezusovem razviti jadra. Nato mirnega, jasnega obličja pozdravi ljudstvo na bregu ter zadnji zbogom zakliče p. gvardi-janu, ki je še enkrat vse blagoslovil. V kratkem so bile ladje ljudstvu izpred oči in vernilo se je v mesto v tihi žalosti. Tudi p. Péres je šel nazaj v svoj samostan, kjer je pa z brati še cele tri ure gledal sè zvezdarne *) Le Missioni Francescane 31. Agosto 1892. pag. 454. — 279 — za odhajajočimi korablji, dokler so zginili v daljavi pod čerto mej nebom in morjem. VII. Čez tri dni so se pripeljali do kanarskih otokov, ki so bili pod portugaljsko oblastjo. Tu so morali ostati štiri tjedne, ker je imela Pinta kermilo zlomljeno. Zlomili so ga bili mornarji, ki so tako mislili Kolumba prisiliti, da bi se vernih Ali on ni bil mož, ki bi se bil dal tako berž ugnati. Skušal je najprej za poškodovano Pinto kako drugo ladjo dobiti v zameno, ali ker se mu to ni posrečilo, ni ostalo druzega kaker novo kermilo delati. 6. kimavca so se zopet odpeljali in zdaj je šlo v neznano morje. Mornarji so tožili in žalovali na glas ; le Kolumb je bil, kaker bi imel po besedah starega pesnika Horacija hrast in trojen bron okoli persi. V resnici, s takimi vbozimi ladjami, s takimi vpornimi ljudmi si upati v grozovitosti neznanega mračnega morja, kjer še nigdar ni bival živ človek, to je bilo podjetje neizmerne derznosti, kaj takega se je mogel lotiti le mož, ki ga je bil Bog za to posebej izvolil, ki si je bil tudi popolnoma svesti svojega poklica. 9. kimavca so se skrili najvišji verhovi kanarskih otokov ; samotne so plavale tri ladje po neizmerni morski puščavi. Kolumb je molil in študiral ter upanje in serčnost dajal svojim ljudem; ti so pa mermrali in grozili se. Po noči 13. kimavca je opazil Kolumb, da magetna igla ne kaže več, kaker bi imela, proti severni tečajni zvezdi, temuč precej v stran proti zahodu. Ker ni vedel vzroka, je tiho molčal. Vender so to kmalu opazili tudi kermarji, ki so se zelo prestrašili. Magnetna igla je namreč edino kazalo, po keterem se more določevati v sredi širokega morja prava pot. Kolumb jih je tešil s tem, da se tudi tečajna zvezda kaker vse druge suče v kolobaru, če prav ne tolikem. Vender je bilo vsem tesno pri sercu. 17. kimavca so se pripeljali do neizmerne vodne planjave zaraščene z nekim erjavo-rumenim zeliščem „sargaso“ imeno-• vanim. Mornarji so se berž zbali, da je morje tu tako plitvo, da bodo na pečine naleteli ali pa v pesku obtičali. Kolumb je spustil na jako dolgi vervci svinec v vodo in ni prišel do dna. Ali pogum se zato ni vermi. 14 dni so se vozili čez velikanski morski travnik v vednem strahu pred pošastmi, ki so si jili mislili pod mirno rastlinsko odejo. — 280 — Mej tem so videli enkrat s Pinte lastavko, ki je letala okoli ladje, kar so mornarji imeli za dokaz, da je zemlja blizu. Kolumb pa si jim ni upal priterditi ; „jaz mislim,“ je djal, „da je še jako daleč. “ Odgovor je bilo javkanje in vpor. Zvečer 25. kimavca je Martin Alonso Pinsón sé zadnjega konca Pinte oči vpiral proti zahodu ; kar se mu zazdi, da vidi zemljo. „Tierra, tierra,“ vpije vesel ter zahteva nagrado 10 tisoč maravedijev (okoli 500 goljdinarjev našega denarja), obljubljeno tistemu, ki bi pervi zemljo zagledal. Kolumb- poklekne in mor-naiji ž njiln ter začne peti ves vesel „Gloria in excelsis Deo 1“" Ali veselje je bilo prezgodno. Zemlje ni bilo ; oblak so bili raztepli ponočni vetrovi, da je bilo videti, kaker bi bila zemlja. Vže je bilo prešlo nekaj dni mesca vinotoka in mornarji, zgubivši upanje in vso poterpežljivost, so se vzdignili, pripravljeni primorati Kolumba, da se verne v Evropo, ali. ke ne bi hotel, pripravljeni tudi v morje ga vreči, da vsi skupaj ne poginejo. Kolumb je slutil zaroto, vender je mirno dalje vkazoval, in ljudje, dasi mermraje, so ga slušali. Kar se prikažejo od jugozapada velike jate ptičev. Kolumb zato, tudi po svetu bratov Pinsonov, spremeni nekoliko pot. da je, namestil naravnost proti zahodu,, krenil bolj proti jugozahodu. Veter je bil vgoden, da so ladje jako hitro plavale, celo vedno hitreje, kar pa ljudem zopet ni bilo po volji. Tukaj, so si mislili, je zmirom tak veter, ki proti zahodu piše, Bog ve kam jih bo zanesel in nazaj ne bodo mogli. Odpovedali so torej pokorščino ter smert zagrozili Kolumbu. Zvečer 11. vinotoka opazi Kolumb na temnem obzorju proti jugozapadu neko luč, ki se je prikazala in spet skrila. Kavno to sta tudi dva druga videla. Kolumb je napovedal zemljo za drugi dan. Mornarji so se pomirili ter napenjali oči proti tisti strani. Korablji so se mej tem z vgoduim vetrom naglo pomikali dalje in okoli druge ure popolnoči, 12. vinotoka, je prišel srečni, s tolikim hrepenenjem pričakovani trenotek. Neki Rodrigo de Bermeio, mornar iz Triane, zakriči: Tierra, t i e r r a, t. j. zemlja, zemlja ! in strel iz kanona naznani s Pinte veseli dogodek. Zdaj pokleknejo vsi Kolumbu k nogam ter pro- . sijo milosti in odpuščenja ; on pa ves ginjen odgovori v edino kazen vporov in zarote : „Vidite goljufije in bakarije tujčeve !“ Nato poklekne tudi on in kaker iz uma od veselja so peli vsi skupaj : „Te Deum laudamus 1“ In ko se začne daniti, vidijo pred sebo lep ravan otok, ves — 28 L — «braščen sè zelenim drevjem. Berž veržejo sidra in izpostavijo -čolnove. Kolumb sè znamenji svoje časti in oblasti na sebi, oger-njem sè škerlatnim plaščem, v roki zastavo s podobo križanega odrešenika; pervi stopi na zemljo, poklekne nanjo ter jo trikrat poljubi. Tako so storili za njim vsi drugi. Potem povzdigne roke in zahvali Boga z gorečo molitvijo, ketere perve besede je -ohranila zgodovina. „Gospod Bog,“ tako je molil, „večni in vse-gamogočni, ki si stvaril nebo, zemljó in morjé in po svoji večni Besedi odrešil svet k novemu življenju milosti, blagoslovljeno bodi tvoje ime po vseh krajih in povikševano tvoje veličastvo, ki je blagovolilo povzdigniti mene tvojega ponižnega hlapca v oznanjevavca tvojega svetega imena v letem drugem delu sveta." Po molitvi vstane, potegne meč iz nožnice, razvije zastavo in slovesno v imenu katoliških veličanstev kralja Ferdinanda in kraljice Izabele vzame otok v posestvo imenujoč ga San Salvador, t. j. Sv. Zveličar ; kraljevi notar Rodrigo de Eskovedo, ki .je bil v ta namen poslan, pa nato v pričo Kolumba in njegovih -častnikov o tem dejanju naredi postavno pismo ; koleno mu je bilo namestu mize. (Dalje prih.) Kcrščanskim poslom. III. POSEL SLUŽI GOSPODARJEM. 31. Od premoženja gospodarjev si ne smeš ničeser prilastiti. 1. Kar je gospodarjevega, tvojega nič ni. Gospodarjevo premoženje smeš le rabiti, koliker ti sam dopušča. Tatvina je, kader si brez volje in znanja gospodarjev kaj njegovega premoženja prilastiš. Najhujše je, ako jemlješ denar. Postavim: posel zelo varčuje, rad bi si kaj prihranil, v hranivnici vložil; v ta namen si začne lastiti zdaj krajcar, zdaj groš, zdaj desetico tam pod stolom ležečo, ilobičkari na tergu, kader kupuje, vterga kaj mesarju .... Tu je vsaki krajcar krivično blago. A največe hudo je v tem, da se tak posel pripravlja za popolnega tatu. Poželjivost raste : od krajcarja sega po šestici, od te po forintu, od tega po petaku. Najnevarniša je ta strast, ako posel služi v — 282 — štaeuni, kjer je veliko prometa in tergovine, iu kjer gospodar ne more paziti na vsaki sold. Kaker je tatvina denar jemati, tako je tatvina gospodarju jemati keterokoli stvar : np. skrivanje blaga,, podarjanje, prodajanje, vživanje dragih jedi in pijač, česer gospodar ne dovoli. 32. Prašanja in odgovori. 1. Ti služiš v štaeuni. Manjka ti obleke. Denarja pa nimaš. Vzameš ga iz miznice s terdno voljo, da ga verneš, kader plačo dobiš. Je li to dovoljeno ? — Ni. Ti nimaš pravice razpolagati z denarjem gospodarjevim. Gospodarja moreš prositi posojila; potlej si pošten. Ako si samolastno vzel denarja, dolžan si tega se obtožiti. Dostikrat se denar celo ne verne. Ako pa že dljo nisi pokazal nobene resne volje, krivično blago poverniti, ne moreš dobiti odveze. 2. Pošljejo te na terg kupovat. Gospodar odloči: to kupi po ti ceni, ono po oni. Naključi se pa srečno, da kupiš ceneje. Smeš li dobiček zase obderžati? — Ne. Ti si dolžan koliker moči dobro in ceno kupovati. Ostanek je torej gospodarjev. 3. Vboge stariše imaš, živeče v veliki stiski, ti pa služiš pri bogatili gospodarjih. Rad jih imaš in smilijo se ti. Toraj jim prinašaš skrivaj jedi, pijač, zelenjadi, celo derv, oglja, petroleja itd. Smeš li tako delati? — Ne. To je nezvestoba, sicer iz ljubezni. toda nedovoljena. Gospodarje prosi in prašaj, če smeš dati in kaj. Brezvestni stariši so otroke celo napeljevali na take krivice, ter tako v siroščino pehnili. 4. Sorodniki, znanci, prijatelji, brat, sestra te obišče. Prav vesel si. Gospodarjev ni doma, tudi pozuo pridejo. Ker imaš ključe do kuhinje in do kleti, gostiš prišlega s pečenko in z vinom, kar se da. Je li dopuščeno? — N e. To je nezvestoba, sicer iz ljubezni in vljudnosti, dovoljena pa ni. Ako te tvoji včasih obiščejo, prašaj gospodarje, če bi jim smela kaj dati in kaj. 5. Gospodarji so bogati, toda tesnosorčni, skopi. Časi so-hudi, siromak podaja vrata siromaku. Ti si miločuten, veš kaj je siroščina, ker si jo sam okušal. Pa razdajaš denar, jedi. ponošeno* obleko, žito brez volje in zoper voljo svojih gospodarjev. Je li dovoljeno to? — Ne. To je nezvestoba iz sočutja, dovoljena pa ni. Kar je gospodarjevega, tvojega nič ni. Ako gospodarji ne s o-re svoje dolžnosti do vbogih, bodo sami odgovarjali. 6. Po kotih so obrabljene stvari, ponošena oblačila. To ti — 283 - sam vpotrebljaš, ali pa stvari porazdaš. Je li to dovoljeno? — N e. Ti nimaš pravice do gospodarjevega premoženja. Prašaj ga toraj, če smeš rabiti omenjene stvari. Ako pušča gospodar, da stvari ginejo brez prida, brez koristi za bližnjega, odgovoren je sam za to. Prašaj vselej in posvetuj se s pametnimi ljudmi. 33. Oblizavost. Oblizavost je tista napaka, ki jo storiš in delaš, keder na skrivnem ješ in piješ nedovoljene jedi in pijače, ki k živežu niso potrebne, ki so le bolj za posladkanje. Napaka oblizavosti se nahaja že pri otrocih. So otroci, ki vse obližejo, pred kete-rimi mora biti res pod ključem vse, kar je sladkega. Nagibanje na hudo in prepovedano, čutnost, mehkobnost, to so viri iz ke-terih prihaja oblizavost. Pri poslih je oblizavost prav neprijeten, škodljiv, nevaren pregrešek. Gospodarjem je gotovo neprijetno, ako morajo vedeti, da posel vse poprei okusi in oblizne. Če so slaščice drage, ima gospodar res škodo. Oblizavost je pa tudi nevarna. Človek postaja čuten, mehkoben, mesen, ter izgubi moč, da se ne zna premagovati. Oblizavost jemlje pravi slaj in tek, da mu ne diše zdrave jedi. Prav nevarna je oblizavost, ako se raztega na pijačo. Poznal sem dekleta, ki so v štacuni prodajale, pa so pokušale zdaj to zdaj ono pijačo, in tako so se navadile pijanstva, in pijanstvo jih je pogubilo. Lizavost in sladkosnednost je pa tudi začetek kraje. Ke-teri so jeli krasti, so stikali poprej za sladkosnedinami. Bodi toraj previden, ako imaš to napako na sebi. Premaguj se, kar se da. Ako znaš gospodovati sam svojo voljo, ako majhino to poželjivost pošteno in resno in vestno zatiraš, to boš kmalu moč dobil, da te tudi veče izkušnjave ne bodo premagale. 34. Lenoba. Čas, ki ga ima posel, ta je gospodarjev. Druga je s časom, ki je odločen službi božji, potreben počitku, ali ki ga gospodar sam daje. Ves drugi čas se ima pošteno in vestno obračati v korist gospodarjem. Veliko služeb je takih, da o lenobi ni govoriti. Človek ima toliko dela, da mora porabiti vsako minuto, ako hoče opraviti le najpotrebnejše. Pa so tudi službe, v keterih more posel veliko storiti ali pa malo. Strežniki, vertarji, hlapci, dekle, — 284 — hišne .... morejo biti pravi tatovi časa. So posli, ki pričo gospodarja delajo, da se kar pote. A toliko da se je gospodar stran obernil, pade jim delo iz rok, ne menijo so za škodo v kuhinji, v kleti, na dvorišču, na vertu, v hlevu . . ., pozabijo naročeno oskerbeti . . . , ne kupujejo in ne prodajajo o pravem času .... Za škodo, ki jo posel gospodarju stori vedoma in s svojo lenobo, je posel odgovoren. Kedo bo izgovarjal kočijaža, ki s svojo zanikernostjo gospodu pokvari konja ? ali oskerbnika, ki njivo zanemarja ? ali hišno, kuharico, ki pusti, da gredo pod zlo najdragoceniše stvari? Zatoraj pazi, kaj ti je dolžnost. Obračaj čas, za kar ti je dan. Varuj se malomarnosti in lenobe, da ti vest ne bo očitala neizpolnjenih dolžnosti. 35. Z.apravljivost. Poslu bodi gospodarjevo premoženje pri sercu ; varuje naj ga, kaker bi bilo njegovo. Ako tega ne storiš, zapravljaš. Nenravno in nekerščanski je, ako praviš : „Kaj mé to briga, saj ni moje !“ ali pa : »Gospodar ima, bogat je, lahko vterpi.“ To so besede, ki ne obstanejo pred vestjo. Ne gre za to, koliko ima gospodar, koliko more vterpeti, plačati, le za to gre, kaj imaš t i storiti. Ako si pazljiv, moreš marisikaj privarovati, ako nisi, boš marisikaj zapravil. Vsaki dan nekaj, to je v letu že veliko. Posel, keteremu je izročeno vse gospodarstvo, more veliko privarovati in vse potrebno storiti, pa more tudi veliko potrošiti in malo opraviti. Posli, ki so v gospodarstvu izurjeni, bodo me že umeli. Najbolj zapravlja posel takrat, keder ve, da ga nihče ne nadzira, ali pa da gospodar ničeser ne ume o gospodarstvu Posel se prevzame, stopa gospodarski, govori mogočno, dela po svoje. Hudo je, če gospa gospodinjiti ne zna, če po glasoviru tipka in romane bere ; taka visi od milosti in nemilosti svojega posla. Ako imaš zvestobo serca in zvestobo roke, boš prav v takih primerljajih gospodarjem pomagala, ter jim koristila z večo-svojo razumnostjo. Ako hočeš biti blagrovali in srečen, varuj premoženje svojih gospodarjev. Ko je Jakob odhajal od Labana, dejal mu je : »Ko sem k tebi prišel, si malo imel, zdaj si pa premožen". Zategadelj je Bog blagoslovil Jakoba, ter mu dal deželo Gesen. — 285 — 36. Krivi računi, goljufija. 1. So službe, v keterili mora posel račune voditi o vsem gospodarstvu, ali v knjigo zapisovali, ako si v štacuni, ali kjer se ti denar daje. da plačuj. Tu je treba najprej da vestno redno, natanko zapisuješ ; ako tega ne storiš, zamotal se boš v velike zadrege. Najhuje v tem je to, da imaš škodo gospodarju poverniti, ako si je sam kriv. Ne zanašaj so pri denarju na svoj spomin, ampak zapiši vse, precej, natanko, dan in kraj. 2. Keder pa dela posel račune na svojo korist, toraj krive račune, je to očitna goljufija. Bog te varuj tako gerdega dejanja. Sv. pismo pravi : Bolje je malo po pravici, kaker veliko po krivici !“ ,.Premoženje krivičnega vsaline kaker potok." „Ka-ker prišlo, tako prešlo"., „Kar si po krivici pridobiš, to sedemkrat izgubiš “. 3. Še manj pa se daj zapeljati, da bi goljufal v zvezi s svojimi soposli. Hišnik, keteremu gospodar vse zaupa, dela krive račune, t. j. goljufa. Prikriti ti ne more vsega ; zato te seznani sè svojim ravnanjem in hoče, da mu vrečo derži, in da molči. Obljubi ti delež goljufije. Tukaj bodi terden. Goljufom naravnost povej, da ne maraš njih gerdobij. Ne daj se preslepiti s prilizovanjem, ne daj se prestrašiti sè žugaujem. Povej jim, da ne delajo prav. Ako se ne poboljšajo povej gospodarjem. Keder se lažejo čez te, te obrekujejo, preganjajo : zaupaj v Gospoda. Resnica, pravica naposled venderle zmaga. 37. Zvestoba se bori in zmaguje. V nekem gradu so bili posli, ki so gospodo nesramno sleparili, in zraven tega tudi nepošteno živeli. Noben posel ni mogel mej njimi ostati, ako se ni ž njimi spajdašil. Pri tej graj-ščini stopi v službo Ana, nedolžno dekle s kmetov. Bila je hišna grofičine hčere, bistroumne in dobroserčne. Čez nekoliko dni jo jamejo posli pregovarjati, naj k njim zahaja. Ana ni mislila nič hudega. A berž je sprevidila, da pri poslih ni vse prav. Ni znala govoriti, pa bala se je, zato je molčala. Ana se jih je ogibala. Nazadnje pove to svoji gospodični, ta naznani očetu, in nato grof posle presliši. Pervi posel vse taji. Za priče pokliče kuharja in vertarja ž njijunima ženama ; ti pričajo soglasno, da je tuje dekle jezičuo, klepetavo, lažnjivo, hinavsko, — 286 — hudobno. Tudi grofica se je dala pregovoriti proti nji. Zdaj se začne vihar proti dekletu. Vsi so jo preganjali, celo gospodična ni vedela, kaj bi mislila. Naenkrat izgine gospodični persten vdelan z dragim kamenjem. Grofica je bila vsa serdita. To pove kuharjevi ženi. Ta pa jame vpiti : „V ti hiši, pa tatvina, kjer se petnajst let šivanka ni pogrešila, in zdaj tolika kraja' To se mora natanko preiskati : Ne puščamo, da bi taka sumnja na nas obležala. Nihče ui mogel tega storiti razen Ane. Odkar je ona sem prišla, ni drugega ko prepir in nesreča. Veste, mi-lostiva gospa, kako poredno je to dekle. Molčala sem, ker je gospodična še zmirom zavzeta za to hinavko. Zdaj se bo pokazalo, na keteri strani je zvestoba in poštenje-*. — Grof zapove precej natančno -preiskovanje, in glej, persten se najde v skrinjici — Anini. Zdaj je bilo očitno, da je ona tatica. In kako so se ji smejali, njeni sovražniki ! Grof je hvalil stare svoje zveste posle, »tatinsko" Ano pa je izpokal, rekoč : „Tako mlada še, pa že tako prekanjena !-‘ Gospodična jo je sicer zagovarjala, pa ni pomagalo. Grofovi posli so trobili okolu, da je deklina tatica. Žalostnega serca se je vračala Ana domov, k materi. Ona je pač vedela, da se njen otrok ni -popačil v tako kratkem času, da toraj ni kriva. Ker je bila vas 12 ur od grada, ni v vasi nihče nič vedel o tem dogodku. Mati in Ana sta živeli ob svojih rokah. — Tako preteče nekaj let. Nekega dne stopi v Anino izbo mlada gospa z gospodom. Ana prebledi. „0, moja gospodična !“ to reče, pa solze jo polijo. „Ne jokaj. Ana. Prišla sem pote. Omožena sem, in hišne potrebujem". „Zakvaljujem vas, gospa. K vam pa ne morem. Preveč sem terpela. Dasitudi sem bila nedo'žna, sem vender v vaši hiši izgubila dobro irne". „Prav zato sem prišla sem", odgovori mlada gospa. »Nedolžnost tvoja se je pokazala. Pred nekete-rimi tjedni je obolela kuharica. Na smertni postelji mi je dejala, da bi rada vmerla, ke bi je ne težila velika krivica, ki jo mora popraviti. Nato je rekla, da je ona vergla perstan v tvojo skrinjo. Ko to slišim, ostermim. Vesela sem bila pa žalostna ; žalostna, ker si nas morala tako zapustiti, vesela pa, da si bila takrat res nedolžna. Stvar povem očetu, oče jamejo precej preiskovati, in našli so, kako so posli zoper tebe zvijačevali. Ana, zdaj imamo vse nove posle ; ti boš perva, pri nas moreš biti do smerti“. Nato je šla Ana v grad, ter je bila od vseh ljubljena, in spoštovana. — 287 — 38. Lastno odškodovanje. Posel se sam odškoduje, t. j. sam si vzame, kadar meni, da mu gospodar ne da, kar mu gre. Taka odškodba ni redka. Prašam, je li dovoljena ? Poslušajmo, kedaj se posli odškodujejo, in kako se izgovarjajo. Gospodar ne derži, kar je obljubil. Plače je pogojene 50 goljdinarjev,' razim tega dar o božiču, in rečeno, da bo pitnine. Pozneje pa terdi gospodar, da je vgovorjenih le 40 fr. ; daru ni tudi pitnine ni bilo preveč. Ako je res tako, to gospodar krivico dela poslu. So taki primerljaji. Posel povedi to gospodarju, in sicer ne grobo. Recimo, da se gospodar ne zmeni za poslove zahteve. Zdaj si posel misli : Dobro, pa se bom sam naplačal, za tistih 10 fr., za dar, pitnino. Prašanje je zdaj, koliko bo zaračunil za dar, koliko za pitnino, kako in s čim se bo odškodoval? Ni li mogoče, da ga zasačijo, da krade, da ga obtatijo ? Ni li mogoče, da prestopiš pravične meje? da si preveč prisvojiš? Pomisli, kako je vsa ta reč. skrivna, temna, tajna, neprijazna, kaker bi bil res tat. Zavoljo tega ti ne svetujem, da se sam odškoduj. Najbolje storiš, ako pravice iščeš pri sodniku. Če pa tega ne storiš, rad terpi krivico, Bog ti bo drugje privergel. Odpovej službo, ker se z gospodarjem ne boš zlagal, kader si izgubil zaupanje vanj. Zahvala za vslišano molitev. S Primorskega 19. IX. 1892. Po nakaznici pošljem 5 fl. za kolegij sv. Antona v Rimu, ‘) ker sem se zaobljubil, ko sem na železnici bil pozabil dragoceno knjigo in se priporočal sv. Antonu ter jo koj drugi dan serčno dobil. M. S. duhovnik. Dalje naznanjajo svojo zahvalo Bogu in njegovim svetnikom : E. Č. tretjerednica za vlišano molitev pri izvolitvi svojega stanu ; D Prejeli ; Bog poverili ! — 288 — A. M., od Novecerkve pri Celju, ki je bil dolgo bolan na nogi za ozdravljenje ; A. G., tretjerednica iz Kostanjevice, za ozdravljenje svoje sestre ; M. Z., tretjerednica in šentjernejske fare, za ozdravljenje bolnega očesa ; A. M. iz Čer nomi ja za zdravje ; J. V. P. iz Bei kinov za rešenje iz dušnih in telesnih nadlog, dobljen j e nekega denarja in več drugih v svojem življenju prejetih dobrot. Tr. za rešenje iz velike nevarnosti. V pobožno molitev se priporočajo rajni udje 3. reda skupščine mariborske: Marija Medved, Ana Stergar, Jožefa Ozim, Jakob Žunko, Jožefa Mulec, Karolina Lampreht, Katarina Kristl, Terezija Stepišnek, Elizabet Karner, Ana Kalomina, Terezija Volil, Uršula Šmid, Marija Murko, Neža Lešnik, Neža Krajnc, Alojzija Potočnik, Marija Župančič, Marija Trebos, Gertrud Tomažič, Marija Vračič, Barbara Ferk, Marija Muhič, Jožefa Bukovnik, Jakob Strok, Marija Ribič, Julijana Bičujnik ; medanske; Elizabeta (Katarina) Keber. Dalje se priporočajo v pobožno molitev ; J. R. tretjerednica iz Ipave za hitro pomoč v silni potrebi ; Neka gospodinja z Dolenjskega za odvernjenje hude vratne bolezni pri štirih otrocih in za zdravje bolnega moža ;*) Neka dekle iz Rateč, da bi zadobila zdravje na nogi ;**) J. V. P. da bi bil rešen vseh dušnih in telesnih sovražnikov in da bi jenjalo v neki hiši preklinjevanje in se vernil vanjo mir božji. Priporočilo v molitev. *) Za priložene 3 gl. oskerbljene 3 sv. maše. •*) Za poslani gl. za kolegij sv. Antona Bog poverni! visnih padežih, iz TrTžTsta je nastalo Trižsta, pred v se je č asimiliral in ’ izpadel : Trista, Trsta, T à r s t a' ; po teh se je potem tudi nom. T r T ž T s t T, T r ž T s t skerčil v 1 r s t, T à r’ s t. TrTžTsti je pa naravnost iz Tergeste; ni torej misliti na t à r ž i‘ š č e. Končnica -e s t e se najde še semtertja v starih krajnih imenih, ali slovenska ni; zato se Tergeste ne da pripisovati slovenščini. — Še menj pa Vam morem priterditi, da bi se dalo iz slovenščine izvajati T i r o 1, Istra in — F o-r um Juli i. Iz trlo {Hit rde), koliker so meni znani glasoslov-ni zakoni, ne more nastati Tirol; nastalo je iz latinskega Teli o 1 i, -o r u m Stadtgemeinde in Rhaiien ; T e r 1 a n o je lat. T e r i o 1 a n u m. Od kod pa T e r i o 1 i, tega ne moremo vedeti več tako lehko. — Istra je iz Istria, kaker M a r a iz M a-r i a ; Istria pa od narodnega imena I s t r i, -o r U m. Dalje nazaj tudi tu ne moremo. Da bi se smelo misliti na kako slovensko korenino, zlasti na besedo stara in da bi ta beseda bila pomenila bliz.u to. kar srb. trlo: «m jest o, gdje se soka zimi drži», ter da bi se bila ta beseda glasila tudi s tra ali i s t r a, to odgovor tistega kmeta nikaker ne more dokazati. «Kmet je gnal svoj blek ovac vsako leto v Tržič (Monfalcone) in vprašan, kam je gnal letos ovce, je odgovarjal vselej: Ko po navadi v istrou Ne čudimo se možu; saj pišejo celo učeni gospodje: «Gòrz in Istrien» ! — Potemtakem tudi «Staro mesto» = «Cividale» za me nima nič tako skrivnostnega, kaker Vi sodite, in Forum Julii je tudi le Julijev t erg, .ali, ako hočemo bolj na etimologijo gledati ko na pomen, Julijev dvor — forum je etimologičuo to kar dvor, kaker so fores to kar * d v r i, duri, d a v r i. P. Manutius piše v opombi k Cičer. ad fam. JO, 15: Forum Julii unum in Carnis est, alterum (sedanji F r e j u s), quod hic significatur, in Gallia Narbonensi, utmmque fortasse a C. Caesare, cum in Gallia transalpina bellum gereret, constituta.» — Kami so bili ali Keljti ali od Keljtov zmagan in ž njimi pomešan rod (prim. Rutar, Zgod. Tolm. str. 6. 14,216), po jeziku različen od Venetov, ki so bili, kaker se sploh sodi, ilirski, z današnjimi Amanti soroden narod. Rimljani so oboje polatinili, ali natorno, da je latinščina v ustih keljtskih ali pokel|-čenih Karuov drugači zvenela ko v venetskih ; od tod razloček mej beneškim narečjem in furlanščino, od tod tudi podobnost furlanskega jezika s proveusaljščino in francoščino. Središče rimske oblasti nad Kami je bil F o r u m Julii; Sčasoma so začeli po tem mestu imenovati vso njih deželo. To je početek sedanjega Friuli, nem. F r i a u 1 ; prim. Tirol iz imena mesta T e-r i o 1 i in Grafschaft G o r z tako imenovana po mestu G o r j c i. Stari F o r o j u 1 i a n i so sedanji F u r 1 a n i. Kaker pa Vipavci svojemu glavnemu kraju ne pravijo «Vipava», Ribničani ne «Ribnica», temuč tu in tam t e r g, tako so tudi Forojuliani svojemu rekli le civitate, pozneje z omehčanjem / v d : c i v i d a d e, naposled po disimilaciji : Cividale (d je že v latinščini prehajal v l: lacrima iz dhcruma, levir iz d e ver itd.). Cividale ali tudi Cividad, Ciudad, Čedad je posta- lo ščasoma pravo lastno ime. Poslednjo obliko so sprejeli tudi Slovenci, ko so prišli v te kraje, ali so pa besedo nidomestiti z domačo : mesto, čemer so pristavili staro, ko se je v bližini vzdignilo novo mesto: «Videm». Po vsem tem Vam bo gotovo jasno, da ne kaže iskati težav, kjer jih ni. «Staro mesto» je «staro Mesto» in «Forum Juli i» je «forum Julii.» tÌL ali prav za prav novogerški 9- t. j. interdentaljui s, se spreminja v ruščini v f : &sódcùQog ; Fiodor, J/apfr« : Marfa ; zakaj ? zato ker Rusi, kaker Sloveni sploh, De znamo ali ne moremo lehko izrekati in-terdentaljnega s, f pa mu je jako blizu. Tudi že latinščina je stari 9 nadomeščala z f, prim. felare sesati, filius dojenec s 9r;Ar/ stesec, iŽJ/Ara' dojnica, 9jjAiv ženski. Pravi t, kakeršen je v srb. trlo pa se v lat. nigdar ne spreminja v f. Pač pa se spreminja f v španščini in semtertja tudi pri nas v h ; špansko hij o je iz filjo, da si se izgovarja zdaj: ih o (h se izgublja in j — tu iz Ij — se izgovarja za k\. * Vaše izpeljevanje lat. Forum Julii iz slovenščine mi je zato zbudilo nekako nasprotno misel, namreč da bi vtegnil biti kranjski H or j ulj tudi iz Forum Julii, torej tretji kraj tega imena; prim. Habjan za Fabjan itij. G. R. v R. — Koliker je češčenje v besedah, sodim, da je najboljše tisto, ki se derži natanko, koliker je sploh v prestavah mogoče, liturgičnega teksta. Tako, mislim, bi bilo glede avemarije po prestavi, ki sem jo nasvetoval. Naravnost pa sem povedal, da naj te prestave nihče ne rabi, dokler je cerkvena oblast sploh ne predpiše. Kar se pa tiče razlage, ki je imela opravičiti nasvetovano prestavo, si sicer ne prisvajam nezmotljivosti, vender dozdaj ne morem verjeli, da bi kratila Mariji češčenje. Kedor stvar prav premisli, se bo morebiti prepričal, da bi berž nasprotno vtegnilo biti resnično, da namreč ta razlaga jasneje kaže, če prav retorično ne opisuje, najposebDišo ljubezen božjo do Marije, na kar se gotovo opira vsa čast in vse češčenje, ketero ji skazujemo. Sicer pa hvala za znamenite opazke; prihodnjič kaj več o U|ih. G. J. Z. — Vam odgovarjam za zdaj le ob kratkem, da ste glede besedice «a v e » v gotovi zmoti, kaker se lehko prepričate sami iz vsake latinske slovnice. Fa tudi besede: «Ni res, da bi Hrvati molili zdrava» niso resuične ; Ilervatje v resnici molijo «zdravo», česer nisem nikjer tajil, in «zdrava». Več o tem prihodnjič. ______________ Novosti. » Decem Tantum ergo ad IV voces inaequales. Composuit P. Augeli-eus Hribar 0. S. Fr. .Labaci 1891. Sumptibus et typis R. Milio. — Cena 30 kr. . \ Življenje in delovanje rajjiega gospoda Martina Skubica, častnega kimouika, dekana in župnika ribniškega itd. Opisal dr. Jožef Lesar. V Ljubljani 1892. — Ponatisek iz „ Zgodnje Danice“ s predgovorom in dobro zadelo podobo blagega gospoda, keteremu je ta knjižica lep spominik. Nekaj izvodov je na prodaj, če se ne motimo, v Katoliški tiskarni po 30 kr. Cvetina Borograjska. Povest. Predajal H. Majav. Ilustrovana izdaja. Ljubljana 1892- Založil in prodaja An t o n Turk, knjigovez v Ljubljani. — 128 str. Cena 40 kr. —