Št. 50. V Gorici, dne 24. junija 1898. Tečžg XXVIII. I/liuju dtakiat na teden t štirih i/dftnjili, in uči vsak toick in potek, izJija /a Gorico opoldne -dija /i ilo/cln pi dI> V v\u popoldni1, m stuio / Kospoil.irskiin Listom'1 m s 1. ik<> dni^u uuilniško dn pili .4) M..I 1 pošiljini Vst> !<>tu pol 1> 11 četi t lita Po->aiiiipii \ (mil 1 \ S uii /jutr _> 111. Vi 11. • 011 Ijd 1101 1 «1 -'i I 111 \ iskl i;t\i do p Gosposki V (. il.isč, k . 1» 1IL 1. lj lil OllillK' 11,11*0 nlu 1 \slk H oi ni ne HP o/i 1.uno. "*"* -— PRIMORKI« 'l/l M 1 »J« 11 Jo o,l S..C. • t ikiat (Izdaja za deželo). Uredništvo in odprnvništvo se nahaja v Gosposki ulici št 9 v Gorici v II. nadstr. zadej. — Urednik sprejemlje stranko vsak dan od ll! do 12. ure predpoldne. Dopisi n»j se pošiljajo lo uredništvu. Naročnina, reklamacije in drage reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le iipravuiStvu. Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne upravništvo. ______ Oglasi in poslanica ' se računijo po petit-vrstab, de tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črko po prostora. Naročnino in oglaso jo plačati l«co Gorica. „GoriSka Tiskarna" A. Gabrff Fok. tiska in zahura men. m Bog in narod! <««¦ «Gor. Tiskarna* A. Gabrsček (odgov. J. Knnpotič) tiska in zal. Slovanska vzajemnost. O slovanski \zaj«-iiimjs!i s,. ;,. ve!uo ^'tivuriln m pisalo, .1 ili-l.iio VlMIl pOUUMlU liL'-t'i|f - /.a njo se rtiiu.i !*' ui.ili). To pa ii' ntiM \iiu. ti.noiii v A^-lriji. razde!,.-;u n.i sei iuia;o, nl.fto! ciii od svuih nepi ij.de (¦••v m U.tli aiiov, ki sii dusle pod nkri!,ein VKhle ^U-podartll Ml se gOspiahlM.O saimi- vo! no \ di/ivi, toliko s\oji|j v»,ikil.in;iii po-treb m 1'Oiii /..1 obstanek, d.i se ni so inor'u /iliu/i-Viiti k;ko, kakor mi /.i-li-ii iti k;ik<»r bi I,;:,, MroIlhlMitill potrebno, ako hočejo. 1I.1 pti.iivi . iL» \.u^>j) ^nUU^, tlHm.tti z,i s\oj >knjmi hLifui \ Avsi,,,.. IVisli s«, lni.il .!ij.'\i /.1 n.is.1 .I17.1M1 Ni-imi so ... /..,..-ii Im(i /..i sVl,j„ |.i.-i!.i.|f>. iti ku Ji- jilSiii iio j,'/ikuvinl. ii.iii-ilcli /..1 t., i..-, u \m\, ilnkli-i s(. uc (>il|)l,l\lj<) ,iV.I!x«t'-!li' ll.lt •-lil. - "M «l(ikiff se IH'll.-i'.fl.l lic JlMv'i.i-1 ill/.lVIitlll ."Vikdlll V Av.-tnji. litni iiuj m- hi/- t.iiii hv.i, 111 s,> kuiir.ili. >e lu.ir-.ik.kj i/,\.iiir< lilltv'.! Ul.-r'll.'iil() • ioživfli m za tu j-.' Ims s,..|.,j potrt-ki tiiim- sllH.Ml.sk«' \/.t.;.-!ll!.l.sti. K..k<.r /-i 11.1i.1ii. v ti-ii 1.-snih ...sii) ,,|,-iiajau.o sii'|ftiiii-» „(i.>l.i iV-k. j:.i :i.iro«ia*. Kiantiika raiark. /a. /Jata i'i.-y:., -e«Adiisk.i M,-nk.i, ;.• h:!.i /.lru/.i!a v ?«'h; t.- iii.'. /..slfpir.k«* \si»l, >!o-\atiskiit n.ioiiov \ Av.slri,'. tu k !«"ii ti- na- 'I. i.ir..! ivi-in.iii^ ,!•- \ [..iii:< 01111 itiii/.f-a ..,1 kip l\i'.ai'k> J.M V i;ia-illi \«-l.k» ,;.! lilšk,v'.i '..UMila polu/li pr.klMs.il s-chni \n\itv » V n- :n 1* '¦ v i/:,i\:i. d.i prinaša iiratsk.- {.iv.iirau ' l-škl'!UI tl.ltO.ltl i/. l'»>ii- SV.-I«- Itils'i ¦ Poi.j.ik. Ta-li. Slnvciifc. Hnat, Srh, Hu-iii, vsi •sloi«' dni,,' oh liru^itii Icr si- navtiii^njojo v.,\ ilosii>| j sinviiiiško vzajemnost. V h-in pohraliitislvit pr.i- vidium, ria titc-jiu-jo uuslaii /,a Slovimo iijroil- j<" piiiiii'- ii.-ji-i ,-;isi. X;i]|)(,|ji<> •/.iijiuionio zn to je okol- Siovaiiski I si*inn. ti.i s\i!u k slaviin«lim v IV.ip). Poljaki -jo ži- Nimu- i veli tinsli>j nekako loroni o.l .Irn^ili slov.in- -skili naroilov. Ilritk.i njihova zgodovina in iU'kilaii;o lMZincrji' z Hu-si sla jih oilvra^ila oil (irn^ih Slovanov, da niso hoteli ž njimi pod jedrni str..',,,, t,Miive<- s() |,;|: vedno le Poljaki: hili pa >n tudi i-asi, ko so nastopali naravnost proti ilriiifiii slovanskim narodom. Toda i-..si se pn-iiiinjajo. razmerjo mej |{iisj in Poljaki se je \idtio zholj;.i|o. na Hitskeni se pod l-iiiii.ir-ln vlado svdatije-i enra Po- ijiiki ^'ililjejo svohodneie, pri nas v Avstriji imajo skovo sviro i'oljs|(• o-^n vato le /a mater (»ermanijo. S takimi, di/.avi 111 dinastiji do skrajnosti nevarnimi /ivl|i, se vend.ir ne mor«' nihi-e v«-i'- hratiti. Zalo pa s«, je vse Slovanstvo obrnilo od i<-h in 11 e m š k a r .1 z d i v j a-11 osi je rn dila slovansko v 7. a-¦ e m n ost. Nemški. mad:arski in laski list. besu,-, na Oein jim .N<-ti<- Pn-ie IVesse«, napadajo •.'»•"¦¦rala Komat, va in velikega kneza Kon- - s t a m t i n .», ki ;e v imenu niske akademije J /iiaiiosti- poslal k sla\nostim Palacke^a pozdrav. Hi-siii- nad pojavi slovanskega jiolira-|niis(\a. ali naj le liesii.'-; tiad .Vmer se jeze • oni. to ;e nam na korist. Slauio.sli Palackcj-M m- \fše. kakor je ; temiijto poular^al dr. Kramar, v tre-- Iiiis, = iiolkn. ko se culioiMiJf o liodoenosli Avstrije. BEH-HUR Roman Iz Latov Kritlutcvih. ANGLEŠKI SPISAL LUDVIK WALLACE Poslov. Podravski. Četrta knjiga. „NY. moj s.;,j. 1,-^a n;M.|u u-kel. Rekel ""tu le, da so mi lake tio\iee prinesli po-".'Hiei Jaz _ ih se daii.ianašu i ne verjamem, •ia !i Ro^r, ki je neskončno re.sniOi-n, :e sp(-o-r^»oril na-me pred leti ter dejal: .Bodi ^»'•Proslov{jon, o sin Mi/.r.una! Rešenje se '''¦'.a. Z dvema drujrmia iz »ialjnili krajev hoS v"!"l Izvvhčarja I" Islinito, videl sem Ga. Naj ''^ hvaljt-no Njegovo ime od vseli narodov l!» na vso (-ase! Toda resonje, ki mi i" bilo '-^'ljubljeno, še ni prižlo. Ko hi bilo Dete Umrlo od Herodovega meča, ne mogel bi nikdar pri1] in besede Božje bi bile... ne f-%'a ne morem izreči; celo domišljevati si M tskega, bilo bi greli. To je tudi prvi vzrok, radi katerega verjamem, da Dete ni h'lo ugonobljeno ... toda še jeden vzrok je. Odrešenik, kakor sem vama že povedal, se je rodil od žene in kot človek je podvržen boleznim, trpljenju in celo-smrti. A sedaj pa omislita, kako veliko delo ima izvršiti in da e za t.'ko delo treba vztraine^i in krepkega moža. a ne otroka. Torej je moralo Dete n-.ir.isti t. r piidoh-.ti izk.isiije m moei. Pomi-siibi pa š,. (o. kako velikim nevarnostim je \r\ Odrešnnk izpo-hnl^ei, v li-ku let, od de-titistva do jiolnoieti.o.sti. Herod je hil njegov >o«.r.ižnik. soviažnik bil bi mu postal Rim, nasprotovale bi um bile vse oblasti, kdo ve e.lo, .v bi mu bi! l/'Me| naklonjen V Ali je bila I o rej kaka varnejša pot odvrniti Ga od tolikih nevarnostij m sovraštvi, ne/o skr.ii G.< pn d o.^ni sovražnikov ? Gospod j«» ohladil Njegove slez.e, Gospod ohranjuje Njegovo življenje, kajti lo življenje je reženj e sveta. In radi te^a ver,aniem ter ne jenjam verjeti, da On ni umrl. samo sled za Njim se je izgubil, da živi, toda skrit: živi in dozoreva kakor ?adje m ko napoči fas. «e prikaže med nami v vsej svoji slavi in v vsem veličanstva, fletuu ne morem ili k Njemu, ali vsaj imenovati jjrič, ali dolino, ki Mu služi v tem i :pu za zavetje ? !e Baltazar se zamisli. „Pred nekolikimi tedni", nadaljuje, „sem sedel pred svojo hišo, k\ stoji tako blizo Nila, da, jadrajoč po njem, lahko vidiš njeno podobo v vodi in ko sem tako sedel zamišljen, se je vračala moja misel neprestano k Njemu. Sedemindvajset pomladij je že prešlo čez Njepovo plavo", mislil sem si — »iz tega Deteta je sedaj postal mož. Bliža se ura ve- nli naj postane vsem narodom pravična ali naj ostane nemška, eonlralistična. Ta boj, ki se bije sedaj, ne velja samo jezikovnim naredham, tu se bije boj pravice in pravičnosti proti nasilstvu in brezpravnosti ; ta boj, ki je zgodovinskega pomena in kateremu podobnega še ni bilo, se bije povsod!, koder prebivajo Slovani, Ti zahtevajo pravice in jednakopravnost, ali Nemci in Italijani ,,.n jim odrekajo. -- Volilne misli velikega Palackega so bile: pravica, pravičnost in ravnopravnost. Pred 50. loti je deloval po takem načelu Palaekv kol vodja slovanske stranke v državnih zborih v Kromerižu in na Dtinaji. hi danes po preleku 50. let nas navdušujejo njegovi nazori. 50 leti Kaj se je med tem vse godilo. Koliko krivic so pretrpeli slovanski narodi v teku tega časa. Delalo se je z vso silo, da se jih raznarodi, ah zgodilo se je baš obratno. Vstali so ti zali-ranci, okove suženjstva so razpeli s svojih rok in sedaj stoje tu ter zahtevajo pravic, katerih tako tlolgo niso hili deležni. Da se njihovi dosedanji gospodarji jeze, jo umevno samo po sebi; pa naj le napenjajo vse svoje žile, nikdar več ne pridejo do svoje prevlade. Ono, kar j«? zrl slavni Palaekv kol apostol slovanske vzajemnosti pred 50. loti v pri-hodnjosli, ono se je izvršilo te dni v zlati Pragi, po preteku 50. let. Odposlanci vseh slovanskih narodov sloje tam, nad njimi pa plove duh Palackega ter jih veže v bratsko vzajemnost. Sedaj pa ne hudemo čakali več 50 let, ne bodeaio več trpeli, da bi nas še teptali kruti sovražniki. Pobratimstvo, izvršeno ob slavuosti apostola Palackega, preide vsem avstrijskim Slovanom v meso in kri, potem postanemo činitelji, s katerimi mora Avstrija ra.iinali, ako si nečehili groboknp sama sebi.... Iu v tem pogledu je bil zanimiv govor dr. R i e g r a. Dejal je, da Avstriji' brez Slovanov si ni mogoče misliti in zato je pričakovati, da se habsburška dinastija resno združi s slovanskimi narodi. Njeni sovražniki so isti, kakor naši. Nemci se trudijo, razdreti državo ter ustvariti iž nje del Nemčije. Nevarnost je velika in vsi avstrijski Slovani moramo združiti svoje moči, da ubranimo Avstrijo propada. — Seveda, Slovani so pri- selja. ura Njegovih čudežev. In kje se naj prikaže, ako ne v Judeji? V katerem mestu začne svoje delovanje, ako ne v Jeruzalemu? Kdo prvi sprejme Njegov blagoslov, ako ne otroci Abrahama, Izaka in Jakoba, ljubljenci Gospodovi ? Ako Ga hočeš najti", dejal sem sam sebi, ,pojdi v sela in vasi, idi na griče Galileje, raz katere se stekajo vode v Jordan. Tam mora bili On sedaj. Nemara v tem hipu, stoječ na teh gričih, ogleduje zapada-joče solnce. In tako v mislih zatopljen, sem zasedel velbloda ter se nahajam sedaj na poti v deželo, obljubljeno tvojim oč«.'tom od Gospoda." Baltazar umolkne. Vsi, celo služabniki, pripravljajoči večerjo, so pod vtisom njegove vere nekako občutili, da je navzoč med njimi On, ki bi itnei biti Oclrešenik. Ben-Hur pretrga prvi to svečano molčanje. »Praviš torej" vpraša, „da ima obljubljeni Mesija biti Odrešenik? Ali bo On tudi kralj židovski?" „Moj sin", odvrne Baltazar prijazno, „pota, po katerih bo On hodil, so neizvedljiva za človeški razum. Vse, kar o tem vem, zajemam iz besed Gospodovih : „Dobra tvoja dela bodo nagrajena. Rešenje prihaja. Videl boš Izveličarja!« Tako mi je govoril Njegov glas. Toda za koga ima priti odrešenje, kedaj. pravljeni za Avstrijo, kot svojo.širšo domovino, storiti vse, loda ta jiir mora -zagotoviti jednakopravnost v pravem pomenu besedo. Slovani smo se naveličali, hodili po kostanj v žrjavico za druge, ki potem uživajo v državi vse pravice ter nam gospodarijo, naveličali smo se krivic^ katerih smo užili nebroj, potrpežljivost, ki je nam toliko škodovala, je nas minila, zdramili smo se iz spanja in če ima avstrijska vlada še količkaj diplomatiškega duha, mora sprevideli, dn jo položaj lak, da si more utrditi svoje stališče edino le s pomočjo Slovanov, ker dmgnčo utegnejo nastopiti Časi. ko se zamajejo obmejni koli ter se držaja razkosa. Vlada naj si prisvoji nazore velikega Palackega, kateri so stremili po pravičnosti iu jednakopravnost! za vse narode. Ti nazori stopnjo današnji dan na površje zopol tako, kakor doslej nikdar, navzeli so se jih zastopniki Slovanov v zlati Pragi in od tam jih po-neso v svojo domovino ter jih razširijo vsestransko. Vlada naj računa bas s sedanjimi dogodki, da sprevidi končno, kje jej je iskali rešitve iz zamotanih politiških razmer. Dogodki v Pragi, slavnosli Palackega in zborovanje slovanskih časnikarjev, tolmačev slovanskega javnega mnenja in prvobojevuikov za narodne pravice, narekavajo jej odkrito, kako ima postopati, da se reši Avstrija preteče krize, da si uravna notranje razmere, da ne bo več v posmeh drugim velevlastim. — Zaključujemo torej z besedami velikega Jugoslovana, biskupa S t r o s s m a y e r- j a, ki se nahajajo v pismu, katero je pisal v Prago povodom slavnoslij Palackega, in ki se glase: „Sloboda pak, snaga i pobjeda Sla v j a na cieloj drža vi, o s o bi to pak sli uoda, snaga Slavjana zapadnih i južnih, zalog sit nedvoj beni slo-bodi, snazi i pobjedi ciele države. Tu slo bo d u, snagu i pob jed u i na zapadu i na jugu slavjanckomu preporučuju nopobilnii neoborivi razloži, koji če bitno up li vati na c i e 1 u d r ž a v u i z a j a m č i t i j o j snagu i šilu, koja veličini njozinoj i njezinoj svrhi posve odgovara". in na kak način, lega ne vem. Ljudje sodijo, da ne more bili dobro na svetu, dokler rimska moč ne bo zdrobljena, to je, zlega ne pripisujejo od vrnitvi od Boga, marveč zlorabi Rima. Toda odkupljenje ne naznačuje politiških prevratov, porusenja prejšnje vlade radi tega, da bi se osnovala nova. Ko bi imelo biti tako, pa bi modrost božja ne nad-kriljevala modrosti človeške. Ne, pravim ti — dasiravno so moje besede kot sodba slepega o solnčnem blesku — On, ki pride, bo Odrešenik duš in pod besedo: odrešenje, treba je razumeli, da slava božja zavlada na zemlji tako, da bi Gospod mogel prebivati sredi nas... Na Ben-Hurovem licu se je pokazala bolestna prevara. Pobesil je glavo na prsi ter se otožno zamislil. Tudi Ilderim je bil razburjen. „Ne, ni mogoče", je zaklical, »takošna sodba bi nasprotovala vsemu obstoječemu redu. Pota, po katerih koraka človeštvo, so že odločena od vekov. Kjer je narod, tam mora biti ludi red in vlada." Baltazar je slišal to očitanje z navadnim mirom. »Tvoja modrost, dobri šejk", odvrne, »izvira od tega sveta, toda ti pozabljaš, da imamo uprav s tem biti rešeni od naredeb in verig tega sveta. Kralji vidijo v človeku samo podložnika; Bog pa vidi v njem dušo, katero hoče izveličati." Vipavska železnica. Na podlagi § 11. dopustilne listine (koncesije) z dne 26. oktobra 1896., s katero se je podelila državnemu poslancu Alfredu grofu Goroniniju in tovarišem pravica zgraditi železnico na par od goriške postaje južne železnice skoz Bilje m Ustje do Ajdovščine ter voziti po njej, ustanovilo se je dne 16. junija na Dunaju delniško društvo, ki je prevzelo vse omenjenim koncesijonarjem podeljene pravice in naložene zaveznosti. Ustanovnega občnega zbora so se udeležili: Člana upravnega sveta Vipavske železnice, katera je imenovala vlada: sekcijski načelnik v pokoju baron Pascotini-Juriškovič ter dvorni in sodni odvetnik dr. Klemeni Seshun; Član upravnega sveta, katerega je imenoval deželni odbor goriški: dr. H. Turna; dalje sledeCi gospodje, ki so uplačali ali zastopali osnovne delnice Vipavske železnice: Ivan Bizjak iz Dornberga, Alfred grof Coro-nini iz Gorice, Danijel Godina iz Ajdovščine, Kornel Gorup iz Trsta, dr. Anton GregorCiC iz Gorice, Vaclav iochmaiin iz Ajdovščine, dr. Aleksij Rojic iz Gorice, Matej Savnik iz Bilj in dr. Zmagomir Werner z Dunaja. Drugi delničarji so se dali veCinom zastopati po imenovanih gospodih. Izmed 50.000, katere so vplačali interesenti, občine in posamezniki, je bilo zastopanih 45.500 gld. Društvena pravila zahtevajo za sklepčnost občnega zbora, da je zastopan vsaj deseti del osnovnih delnic, torej 15.000 gld.; kajti dežela se je obvezala, kupiti jih za 100.000 gld. Železniško ministerstvo je zastopal mi-nisterski uradnik grof Chorinskjr. Zapisnik občnega zbora in podpise je poveril notar Schiffmann. Predsednikom občnemu zboru je bil izvoljen soglasno Alfred grof G o r o n i n i, zapisnikarjem V. Joehmani!, števcem glasov in ove-rovateljem zapisnika Dan. Godina in dr. Rojic. Dr. WVrner je predložil občnemu zboru izvirno dopustilno listino, potrjena pravila delniškega društva, poročilo o uplačanih delnicah in račun o dosedanjih stroških, katere je občni zbor odobril. Na to je občni zbor izrecno sklenil, da delniško društvo »Vipavska železnica" prevzame vse pravice in dolžnosti, katere so imeli doslej gospodje, ki so bili dobili koncesijo za to Železnico. Občni zbor je sklenil, naj šteje upravni svet Vipavske železnice devet članov. Ker imenuje dva vlada, enega pa deželni odbor goriški, jih je bilo voliti na občnem zboru šest. Z vsemi oddanimi glasovi so bili voljeni v prvi upravni svet na tri leta sledeči gospodje : Alfred grof G o r o n i u i, dr. Anton Gregorčič, Danijel G o d i n a, dr. Aleksij Rojic. Matej Savnik in dr. W e r n e r. S tem je bil končan dnevni red občnega zbora in zborovanje se je zaključilo. Koj potem je bila prva seja upravnega sveta, v kateri je bil izvoljen kot predsednik upravnemu svetu Alfred grof Coronini-Cron-b e r g in kot njegov namestnik dr. Anton Gregorčič. Novo delniško društvo „Vipavska železnica", ki ima pravico vzeti na posodo 1,516.000 gld., od katerih država jamči obresti po &% in povrnitev v 76. letih, se upiše pri trgovinskem sodišču na Dunaju v register ali imenik delniških društev. Z ustanovitvijo rečenega društva se je Vipavska železnica približala času, ko se dela odda in ko se začne cesta graditi. Prej bo še politični obhod, in sicer za prvi veCji del od goriške postaje do Hodrovih v dneh od 4. do 9. julija. Pri tej priliki naj bi se naše občine spominjale tudi nadaljevanja ali nadaljne zveze Vipavske železnice, če tudi to prav zs» Ilderim ne odgovori nič, marveč neverjetno stresa glavo. »Oče", vpraša Ben-Hur, zbudivši se iz svoje zamišljenosti, „po katerem si povpraševal pri Jeruzalemskih vratih?" »Po Njem, ki se je rodil, kralju židovskem." „In videl si Ga v votlini, v Beilehemu ?" »Videli smo ga vsi trije ter mu darovali darove, Melhior zlato, Gaspar kadilo in jaz niiro." Ko pripoveduješ o rečeh, ki so se zgodile, je dovolj, da te slišim, oče, in moram ti verjeti, toda, ko govoriš o onih, ki imajo še le priti, pa se ne morem strinjati s tvojo sodbo. Nemogoče je predstaviti si vladarja brez vlade in njenih odlik." „Moj sin!" odvrne Baltazar, v naslovu »kralj židovski" vidiš ti naslednika Herodovega. Ljudje so navajeni videti samo to, kar morejo obseči s pogledom, a ne zaglobljajo se v stvari, nepristopne telesnim očem ... Izrael se spominja lepih dnij, ko ga je Gospod imenoval izbranim narodom ter občeval ž njim s posredovanjem prerokov. Takrat mu je obljubil poslati Odrešenika, kralja židovskega, toda ne takošnega kralja, ka-koršnega vi pričakujete. Ali bi naj Dete odraslo samo za naslednika Herodovega? Mar si misliš, da je Vsemogočnemu treba izposojevati si naslove od ljudij? In ko bi tudi bilo tako, čemu bi ne dal svojemu Sinu najvišjega naslova te zemlje? Čemu mi Go- prav ne bo predmet političnemu obhodu. Nadaljno zvezo iz Ajdovščine čez Razdrto v Postojino bo zahtevalo, kakor stvari zdaj stojijo, vojaško ministerstvo; ali ta zveza, če tudi koristna, ni najvažnejša za tiste Vipavske kraje, ki vozijo v Trst in v Pulj. Za te konje je posebno želeti zvezo čez Razdrto mimo Senožeč- v Divačo, odkoder je že državna železnica čez Hrpelje v Trst ali v Pulj. Občine, ki so vabljene na politični obhod, naj dajo to svojo prošnjo r.li željo na zapisnik; one, ki niso vabljene, a ki spoznavajo korist take zveze iz Ajdovščine čez Razdrto v Divačo, naj pošljejo prej ko prej nekolikovane prošnje v tem smislu na visoko c. kr. železniško ministerstvo na Dunaj (Hohes k. k. Eisenbahnministerium in Wien. I. Schillerhof). DOPISI. \7. Oseka. — Dopis iz naše vasi v predzadnji št. .Soče" je provzročil mnogo govorjenja in zanimanja med vaščani. Veliko se je ugibalo, kdo je oni neumni kmet strojar in pa tako unoti dopisnik, ker v resnici do sedaj ni nikdo ničesar vedelo onih brb-Ijavih ženicah, da se vesele židovskih cap. Da se je g. dopisnik tako ogrel za narodnost, izvira le iz strahu pred nevarno konkurenco, ker se sam peča z malo trgovino. Pozneje se je zvedelo vse in reC stoji tako: Kmet strojar in trgovec delata oba v eni tovarni. Ker trgovec hoče veljati za prebrisanega moža. se je želel kmet strojar ž njim malo pošaliti. Zato mu je pravil že več časa o oni trgovini, zmenil se je navidezno za stanovanje, in da bi mu ta še bolje verjel, je podkupil kmet strojar nekega Italijana, kateri mu je zatrdil, da se je zaradi trgovine odpovedal službi. Iz tega se torej vidi, da zamore kmet, „kateri še iz masnih bukvie ne zna brati in svojega imena podpisati" tudi tako »modrega" moža za norca imeti. (D o s t a v e k ure d n i * I v a • Naj si bo ta reč taka-aii taka, ta dopis priobčujemo kot protidopis prejšnjemu. Prizadeta moža naj celo zadevo poravnata sama lepo med seboj, ker nadaljnih dopisov v taki reci ne bi mogli priobčevati). V Brjah, dne 20. junija. - Kakor je bilo že omenjeno v „Soči\ je bila 1'.). t. m. veselica na Goričici, katero so priredila razna društva in slavni tamburaški zbor ajdovsko-šturski. Prostor za veselico je bil odmerjen v pritličju neizdelanega prostora, za katerega olepšavo je bilo treba dovolj truda. — No. društveniki so se potrudili in precej vse olepšali ter okrasili z zastavami, — Kar se tiče izvajanja posameznih toček sporeda, ne bon j omenjali podrobno. Na sploh pa moramo reči, da je bilo isto nad pričakovanje lepo. Križki pevski zbor pod vodstvom g. Medveščeka spada po svoji izurjenosti med najbolje na Vipavskem. Krasne so bile pesmi, ki jih je ta zbor ob tej priliki pel! Kako pa pojo štnrski pevci in pevke, je v istini nekaj izvanrednega, zlasti morajo očarati vsakega čisti in zvonki glasovi gd.čen pevk, katere srno kar občudovali. — spod ni ukazal vprašati- pri Jeruzalemskih vratih po cesarju? Ne, moj sin, ako hočeš pojmiti dostojanstvo Onega, ki prihaja, glej nekoliko višje. Vprašaj rajše, nad kom bo on vladal? Pravim ti, uprav v tem tiči beseda svete zagonetke. Kajti nn svetu je kraljestvo, dasiravno ne od tega sveta, kraljestvo večje, nego je ves kopni svet in morje, ko bi jo zbil skupaj v jedno kepo; mi stopamo po njem od zibeli do gomile, ne da bi" ga videli in zagleda je samo on, ki pozna svojo lastno dušo: kajti to kraljestvo je kraljestvo duš, ne pa teles. A slava in sreča v njem bo tako velika, da obledi poleg njih ves blesk cesarjev, kakor obledi juternica pred vshajajočim solncem ..." ^Nikdar še nis >m slišal o takem kraljestvu?" reCe Ben-Hur. »Niti jaz", spregovori Ilderim. „Kmalu ga zagledate. Evo, prihaja Odre-šenik ter ga vzame v posest. On nese ključ od nevidljivih vrat, katere odpre za svoje izvoljene, a to bodo oni, ki Ga ljubijo; samo takšni pojdejo v Njegovo kraljestvo." Nastalo je dolgo molčanje. Vsi so premišljevali o Onem, čegar prihod bi imel spremeniti obličje zemlje. Baltazar je prvi vstal ter se podal k počitku. Tudi Ben-Hur je zapustil šotor in hotleC po obrežju jezera premišljeval nerazumljive besede Egipčanove. (Dalje pride). Ajdovsko šturskt bnribnraši pač tudi ?» slu-jejo po številu in izurjenosti kot prvi v deželi, in ni čuda, da ob njih nastopu ni bilo ploskanju konca ter da so morali posamezne točke ponavlja Vidi se, kaj premore dobra volja vrlih tam! raSev in pa taki učitelji, ka-koršen je g. Sirca! — Prosta zabava je bila s petjem in tambnranjem prav prijetna. Glede udeležbe moramo omeniti, da je bilo inteligence mnogo a prostega ljudstva malo. Kakor vselej, se je skazala tudi sedaj Ajdovščina v obifem številu s svojo udeležbo, mnogo gospode je bilo tudi iz Dornberga in Šmarij ; prišli so mnogi tudi od drugih stranij. celo z daljnega kršnega Krasa smo videli kolesarje tu. Bili so zastopani vsi stanovi. — Veselico prirejajoče društvo je imelo mnogo težav in ovir od strani predstojnika d o t i č n e občin e, kateri se je v vsakem ožini skazal nenaklonjenega in nezavednega (?Ur.) ter s tem uspehu Škodil Dalje se je tudi v Rihem bergu rabilo cerkev dve ne-d e 1 j i v t o, d a b i s e veseli e a z a vrla ali vsaj umanjila in osmešila. (Radi bi vedeli. kakošen razlog sta imeli občina in cerkev, da sta ovirali veselico! Uredn.) Toda pustimo jih: saj ne vedo kar delajo. Koliko se je pri tej veselici za ,Šolski dom" nabrale, ni še piscu teh vrstic znano. Živela sloga!! % Iiibušlljes?a. Kdor je vidri pr«'d nekaj meseci cerkev sv. Duha, pa si jo sedaj ogleda, najde jako veliko spremembo. Skoraj, da jo ne spozna, tako se je predru-gačila vsled preslikan ja. Koj pri vhodu v cerkev, zre ti nasproti nad glavnim oltarjem prekrasna sliki, prihoda sv. Duha nad apostole, a v sredi med njimi na vzvišenem prostoru zapaziš prekrasno sliko Matere Božje. Nad oltarjem na obokih vidiš pa štiri evangeliste, a na sredi cerkve vnebovzetje Marije Device. Vse slike so jako lepo izdelam- ter hvalijo mojstra v svoji umetniški dovršenosti. Gospod kurat Ivan Leben pa je jako pogodil s tem, da si je izbral :im< tnika i/, naše srede, namreč v osebi gospoda Ivana Grohar-ja, in to prvič zato, ker je nas rojak in narodnjak, a drugič, ker je v svoji stroki temeljito izučen. Prav je tako! Tudi tukaj veljaj treslo: .Svoji k svojim!" Naj bi ga posnemali tudi drutri v tem pogledu ! Omenili pa moram ft< , da je gospod Ivan Grohar v tem cusu naslikal tudi dve prav lepi sliki po naravi in sicer nam predstavlja jedna: veličastni Krn. v katerega podnožji se vitli dva jako iepa slapova, a druga: hišo iz vasi Vršno s podaljškom piiiiožja Krn : z vrhom Liskovca in Stodor. Iz Devina. — V ponedeljek, dne i>0. junija, so bile volitve župana v Devinn Bil je zopet izvoljen županom g. Miroslav Ples, in sicer z vsemi glasovi proti jediienm. Italijanska stranka je mnogo delovala, da bi bila prišla v starešinstvo. Posebno oskrbni*! vo devinskih grofov Moherilohe je napenjalo vse moči, dasi nima niti pravice, mešati se v občinske reči. A pri vsem prizadevanju se jej ni ničesar posreči'o. Starešinam so voljeni samo Slovenci. Italijani v Devmu so sani! ptujci, kateri bi morali slovo dati LVviuu, ako bi ne bilo nabrežinskih kamnolomov in tovarne „sardin" v Devinn. A vendar hočejo delati zgago. Pa jim ne gre. Imamo zopet narodnega moža za župana in starešine ga bodo gotovo podpirali v županskem poslovanju, ker so vsi trdni Slovenci. Z izvolitvijo županstva so vsi zadovoljni razun enega od si. strani. Po izvolitvi župana je g.čua učiteliica nabrala tudi 12 gld. za .Šolski dom*, katere so darovali starešine, posebno pa novoizvoljeni g. župan. Z županstvom smo zadovoljni popolnoma in upamo, da bo tudi spolnjevalo svojo nalogo; naj irredentovska ,,Lega* pritiska na Devin, kakor hoče, mi se jej bomo upirati, da ne bode žela zuželjenega sadu. S Krasa. Dne 15. t. m. sem se napotil po Krasu, in sicer v kraje od Komna do Brestovice, Kobiljeglave itd., da si ogledam naše kraške trlorejce, da vidim domače . in pa amerikanske nasade ter da se prepričam o lepem delovanju s trtami. Ali nikjer me ni prav mikalo, natančno si ogledati kakor edino le v Preserjih in tamkajšnjim vinogradnikom moram izreči prvo hvalo, katera jim gre v domači in ameri-kanski trtoreji. Trtne uši, hvala Bogu. tukaj do letos niso zapazili. Ali vsejedno se čvrsto pripravljajo z novimi nasadi na amerikanski I podlagi. i Kdor si hoče ogledati in pripoznati hvalo trtoreji v Preserjih, naj le pride na lice mesta, kar zavzame se, videč lepe vinograde s pripravnimi latniki, kakor bi jih s struzičem potegnil, in pa z vrstami, kakor jih ima liovejša trtoreja. Le žalibog. da je vasica majhna iti ljudstvo nezmožno, si omisliti velikih nasadov, ali vsejedno se manjši kmetovalci z malim pomagajo na veliko. Tukaj je dokaz, za to ker govoričijo nekateri zaspanci, da bi že sadili ali tla so nezmožni. Tukaj pa se vidi, I kaj more trdna volja trtorejca storiti. Posebno pa moram izreči hvalo štirim bolj glavnejšim posestnikom, ki so bolj vešči nove trtoreje ter se v obče trudijo dokazati, kaj prav za prav je trtoroja. Prijatelj, ako te je volja, ogledati si njihove vinograde, ne smeš le pri cesti gledati, ampak moraš v polje, kjer je pripravna zemlja. Tam najdeš že vinograd in v resnici se zavzameš, videč lepe trte, vse v redu napravljene, ravno polje, itd. V resnici porečeš: to je kakor raj. Tako se morajo Preserci postaviti ponosno med prve kraške trtorej ce ! Namen mi je, da bi se vsi KraSevci ravnali po tem zgledu ter se bolj zanimali za trtorejo, ki je tam glavni steber kmetijstva, ki pa v zadnjih časih peša. To v prevdarek vsem oviiu, katerim tiče. Očividec. Domače in razne novice. Odlikovanje. - Njegovo Veličanstvo presvitli cesar je po,telil služabniku pri finančnem ravnateljstvu, Petri' 1 v a rt č i č u, srebrni kiizeč za zasluge. G »eiijeui je naš rojak, doma h Peskle pri Plavelt. Čestitamo! Imenovanja. Minister pravosodja je imenoval sodnika v lilijah Julija Kovača in sodnega tajnika tU: Aniona Pernica v Triu deželnosodnima. svetnikoma za Uovinj (prvi ostane na svojem sedanjem mestu). Sodnikom so imenovani : sodni pristav v Kanalu Ivan Guzelj za Cerkno, sodni tajnik v Roviuju Alojz Marliuelii za Poreč m sodni tajnik v Sežani Viktor vitez FrOlich pl. Froiichtbal za Bovec. Sodnim tajnikom : Okrajna sodnika llek-tor Franc, schiuis v Cerknici za Hovuij in Ivan baron Falke pl. Liiiensteiu za Gorico; Sodni pristavi; Alojz Kismondo v Trstu, tir. Valentin I/.opp v Kopru, Hmlolf Lazanč v Poreču, Jakob Sbisit v Puhu. Avskultaut Henrik Lašič je imenovan sodnim pristavom v Tolminu, avskiiilanl dr. S. Priora pa sodnim pri»UiVom v Kopru. Fran Potočnik je postal kancelijski ravnatelj pri okrožnem sodišču v Gorici. C. ki" trgovsko miuisterstvo je imenovalo poštne ulicijale Viljema pl. Thianieha v Trstu, Jurija Plulipa v Pillju lil Dojuta Man-pasa v Zadru poštnim kontrolorjem in sicer prvega za Gorico, poslednja dva za Pulj. 1'roiiMM'ija. - Gosp. Anton t i g o u, naš rojak i/ Ajdovščine, brat včl. yosp. dr. #i gnila, prof. bogoslovja, je prebil '20. L m. z izvrstnim vspebom zadnji .-urogi izpit na graškem vseučilišči ter je bil -2-2. I, m. promoviiMii doktorjem vsega zdravilstva. Notarsko mesto. - Notar dr. Ivan pl. P r e m e r s t t; i n v Tolminu se je odpovedal notaiijalu. Zato razpiše notarska zbornica ,.a Trst in Gorico /.a to mesto konkiuz. Smrtna kosa. - Dne :»1. t. m. je umrla v Gorici v cvetu mladosti, komaj 22 let stara, gospica Marija J o c h m a u n, pfe-bliigo bitje, bči g. V. Jocbmanna, lastnika mlina v Ajdovščini. Truplo pokojmee se je prepeljalo iz Gorice k večnemu počitku v Ajdovščino. Pokoj njem nedolžni duši! Nova vi*tnat'it*a. — G.čna Antonija Car ga je napravila te din v Gorici izpit za otroške vrtce z odliko. Prej se je vadila v zasebnem otroškimi pri sv. Ivanu pri Trstu. Čestitamo! 1'ogreb gospč GabrštVkove. — Tu/.uo so peli zvonov' iz cerkve sv. Ignacija, ko se je v torek na večer ob G. uri vil veličasten sprevod po Gosposki ulici proti Travniku ob neštevilui udeležbi slovenskega in tudi drugega občii^tva v Gorici. Sprevod od hiše žalosti so otvori!i učenci in učenke »Stoginih* zavodov, za njimi so stopali preč. oo. kapti-cini, potem 5 duhovnikov s preč. monsign. župnikom \V o i f o m, ki je pokojuico tolažil v njenih brilkih urah dolgotrajne bolezni ter jo spremil slednjič k večnemu počitku. Stekleni voz prvega razreda s 4 konji, prvič ogrujeuimi v črna ogrinjala, je bil kaj impo-zanlen. Na krsto iz fine kovine je bil položen črn belo-obrobijen trak žalujočega soproga. 7, napisom: Ljubljena ženka, na svidanje ! Ilazveti tega so bili na vozu belo-modro-rudeč trak društva .Sloge4 z lepimi primernimi besedami: Uzorni katoliški Slovenki društvo „Stoga*; dalje črn trak rodbino Turna, črn trak Slov. Čitalnice v Gorici in bel z napisom: osobje tiskarne blagi gospodinji. Krasen belo-črn venec z rožicami • steklu in z biserji je darovala družin.-. H i e s s n e r j e v a. Ti so bili poslani, čeprav je soprog hvaležno odklonil darovanje vencev. — Ob strani voza je korakalo po l> gospa s svečami v rokah. Za krsto so stopali bližnji soi..''liki in za njimi brezštevilno občinstva. Vsa narodna društva so biia zastopana, veliko število preč. gg. duhovnikov, slovenskih profesorjev in učiteljev, uradnikov, trgovcev, obrtnikov itd. in poleg lega lepa vrsta narodnih dam. Po ulicah je bilo vse polno ljudi j. ki so gledali veličasten sprevod, in res je ml veličasten, da Gorica ne vidi mnogo takiti pogrebov. Otroci ^Sloginih" zavodov so stali že na Gorišeeku, ko so udeležuiki pogreba korakali še po Gosposki ulici. Na Gorišeeku so drugi preč. gg. duhovniki odšli, ostal je jedeu, ki je spremil sprevod do solkanske mitnice. Le tam ga i«' prevzel preč. g. solkanski župnik s svojim kapelanom m kronberškim vikarjem. Gospoda, ki je hotela spremiti blago pokojnico do Sol- kana, je bila med tem posedla v vozove, dočhn so sorodniki in tudi drugi korakali peš za vozom. Solkan je bil ves na nogah, vse si je ogledovalo krasen sprevod ob toliki udeležbi. In tako.smo dospeli počasi na pokopališče. Milo so donele po cerkvi duhovne pesmi, pretresajoče človeška srca in spominjujoče, da na svetu vse mine. Pevci Gor. Čitalnice so se bili zbrali v pokopaiiščni cerkvi ter «so zapeli''oni) v srce-segajočo in tolažiino pest-ni: Blagor mu, ki se spočije..... Drugo zalostinko so odpeli aa pokopališču po dokončanih obredih iu molitvah za blagor pokojrlice, katero so položili v posebno grobnico ... Tako smo Tebe, blaga slovenska žena, spremili k v«čiuiu»u.. počitku ter položili Tvoje /.aužka preostanke k večnemu počitku. V najlepši dobi življenja ti morala zapu>titi svet in ž njim slovenski narod, kateri si ljubila tako goreče lil z.i ! kater; Vi tudi dehd.t. V sredi delu Te je do- j hitela neizprosna bolezen ter Ti knnč.iia mlado življenje. V neznosnih mukah si zapiMiia ; sv«!, ndana v vol;o Vsemogočnega, zato pa | Imii tipamo, da M'ii,ij uživaš ra>ko veselje ! ; Velik«* dobrega si na tihem ».tulila sloveli- j -kemu narodu n.i Goriškem iu ta Ti ostali«' tudi hvaležen. ¦ Ti p.i. Iii.iga žena, poi"iva*- v miru v-|o- ; veli-ki /.»*liii•,. ma- j -Liiiii O.min a z dvema >v. mašama ho \ ; poiii-deijek ob S. z/,utraj v pokopal.šini ka- j jieii v Solkanu. - ¦ Soprogu je do-io od Vseh j stl.ilUS mnogo sn/,,iiiii-. Me,i temi UUIei,;aillO j kr.-.Miii brzojavno snžahiieo v.-lik-ga *rb-,'keir.i | pe-nika Jovan.i SiunliM ir,i. Ia;nika klleZa | ein.^or-ke-a. katerega -hko m ki.d.-k /iv- ; l'-lij''p:s je [»rine.sel /.a.lii;i Jloni m .Svet". . Solkunee onstran mostu Ueba puhva-hti. ki-r st> v torek pri pourebu pn-ki-npih cesto, c-s.o.- to stran tuosla ni liiio: oli vi-li-kaiiskfiit prahu m vu.nm -o štorih mlele/.-mkoi-i veliko uslugo. Zaplembo /uillH' -1-VJlke ('/.laja /.. liiilliu) ¦>• potrdila <'. kr. oklH/lM s,„h|la u.i po.tla-i znamli ^ '-"I m :i(»:» k. /.. ke» ima l»> .ii»Mi! razsoiini s,-t,ivik: ,1/ Kobarida* na -.e|.i.u!,,,.khvn.' /n.ske ju>t.-U, ...li m svariti ljudi pred takimi s/./iv-.iOi. menda vsakdo r.i/Uioe. na jiri nas s,, to tu- -un-. Iv Večjemu se sme /.apis.,ti v liri o L dud: to m to -e ;e //odilo, tiiur'*v'-' pa m-'. T.og vam. pa Lahom ka, t»-«~-1. čeprav /..-iužijo. kakor v tem -.Ima u. ko -o u"»r.in,iii-zi iz/iv.di brez vsakega povoda. Ml smo s,- lnrej hranili pred te.ni izzivači. iu po-vanii Ijtitli, za to pa -n nam li-t /apii 11 i: t k'-r »dražimo k «nu a/nosli" in ker .-unta.oM-. Kihi e dr.izil ? Ali ni-, UM, ne^ran.n: iah«ki kiamari. irasiieni s'.oveii-.-kega kruha. dr.i/i:.? Ti st!:e"o ture .ilra/iM k M»\ra/.!inst;-naše !'-ii',. mi pa u-- -iiu'!!.!" p:oti--!ovati pr.iti t ik-mu ues(-!!ie;e:iii; po-!opan;u iu tu-s-in-mo svaril« ::h pn.l laškimi kramar;!, k) tako /.: o V,»veus<; csnid. Po teh na'.\ i;Si -e pravi to po du ;!..("<¦: !.-• kupuj p'"i L dm. .Vpr..v t. xm. i a - ,^;iif-o:.:" 'itd. I:i \.-ni..r M. se iud.e. ki tr.K da nima o tak; iiMsi-uiiu-ži za-čitnikov tam, kn-r hi :ih ne s,,;,-!i imeti:: Slovenvki tr^i»voe. hiš i.sti, k ikor zadtr.ič. \- u.ru pusiai z«.pet pis:ao in sieer taki-\-.i'biu.»: v H ?!, -oče čitam že drugo in tak.' špekuiac.jf mnogi naši ijudjt; nočejo raznim ti marvi gledajo na l ikr. iu podpirajo nasprotno koiihireuco me i takimi kratko-vaineži pnv.namo tudi slovenske trgv>vee v *Poriei list; ki to pi-e ni hloveuec je eden, ki mora h-.ti dobro podučeti aii nasproten ta ki i'".sherga pnporočuje y šiaiisj o i naj slabšega -slove^iskega tergovea v gorici treba bo javno pokazali gospodom okoli soče iJobro veste ¦¦a zvas» pisavo škodujete slovenskim ter-;!ovcl'iii ta čas ki to pišete rajši poprohiiajile •ti san.o enkrat na cesto ljudam reei pri slo-^•iitih kupite vam bodo naravnost rekli Se P_';e se v»- da je vse eno to ali tam vi pra-'•i!t' za ' ^kr.. ravno 'a ' tk\\ ljudje givjo pa ka vam bom razlagal iz lahkih rok moramo •'•"pil naj kupimo kjer čemo vsi siovenci ue le ed.en sam vse pride le po laških rokah to p-i vam v odgovor da kar sami slovenci niso prividni ih drugi z vato pisavo mešate dalje 45 št. soče tako računajo nasprotni nad-kratkovidnost Slovencev in d. saj med njimi celo slovenskih malih trgovcev v gorici povej dopisnikov da dozdaj so vsi le mali tergovci v gorici ako Se ne ve dalje to isto velja pa tudi zamble(?) slovenske tergovce katerih špekulacija sega tako daleč da gledajo na 20—25. kr. pri kv. sladkorja...... vsak človek poreče soča ima prav kratkovidnost in neumnost je naj dražja reč nasvetu to je res ali bodi povedano da pervi tih neumnih kratkovidnežev je tisti ki toliko od malih slovenskih trgovcev piše gospodi dopisniki potrudite se prej na deželo in pomestu ljudi podučevati in špekulacijo za 10—25. kr., potem toliko mazat male trgovce da kmali bodo mo«li svoje prodaialnice zapirati posebno bergic pri sv. Antonu tisti ki piše narveč v soči svoji svojim priporočuje taljane pervo ker naše slovenske tergovce drago pa tam je ta slovenska JLverdka»%S3ini sem že pisal da nimamo Se zaloge slovenske tedaj vsi in še vsi vi drugi podpirate im pri poročujete le italjane tako da je še slabše vaše špekulacije kakor tergovcem ker oni ja morajo kupiti kjer je boljši kup lahi u.i j dajejo u? zgubu saj tako si pa slovenski tergovri pomagajo više kiij mislite vi da hodo ljudje kupili kjer le drago ne gledajo za V2kr. m ne kje slovenee da hi pa slovenski trgovci posluževali kjer bi morali drago plačati kdo pa pride kupit poleni ja je pa hiiro slab.V kakor poprej tedaj gospodje pomislite prej kaj pipete ker škodile veliko slovenskim tergovcem ako ne bomo javno kaj več pisali potem pa bodo lahi gospodari ko pred leti tiga ne homo (erpeli da boste toliko s... rasi poile ljudi učiti po htaili če tudi draže plačejo ne pa da slovenski lergovci gledajo 20 d i 25 kr. zopel vam poiie i-e ušolo da se navadile ljudi slovenske drago plač"t poleni kričite o (ergov-.-eh jaz pa nisem t«i nisem tergovce več kar urednik lerd slovenc nasvidenje gospodje". Povedali smo že ja.siio svoje glede na trgovino, y,a to ue inoremc sebe; zopet odgovarjali na vse podi Vidi s. pa, da ie dopisnik jezen, ker prizadetega. Prav, prav. treba lofiti od pšenice! Kresovi. Danes je sv. Ivan Krstnik. Sino.i pa smo videli pod Sv. (Joro. oh ("'.aviiu. po okolici iu po Vip.ivs.kctu neMcio kresov, ki so divuo plapolali v tiho poletno noč. Svclii>mo, naj hi prižigali kresove v enaki meri tudi na predvečer sv. Cirili: iu Melodu. Danes je v Deviuu znam 'iiili starodavni konjski sejm. •Oznanilo. - llazkazki (»ehne dohodnine ceiiilliih okrajev .tiorira-mesto" in „(Jo-riea-dežela'« s,, zaniorein ogledali v teku II • Inii. /aeensi od :>1. iuii:a t. l. oh uradnih urah pri davčnem referatu podpisanega c. k. okrasnega gl.varslva. V (iorici. dm- kJD. ju-ni:a l.slis. t\ kr. okrajno glavarstvo. Rojie 5 gld. — Prof. dr. Fr. Kos 5' gld. — F. S. v G. 5 gld. - Prof. J. Čebular 5 gld. — Prof. A. Kragelj 4 gld. - Prof. Ivan Berbuč 4 gld. — Prof. Ant. Šantel 3 gld. ~ Skupaj 41 gld. Poupravništvu »Soče": Tvrdka Konjedic & Zajec 10 gld. — Rodbina Mer-cinova 5 gld. — Rodbina ces. svet. Vodo-pivca 5 gld. — Anton Pečenko v Gorici 5 gld. — Sežanski rodoljubi 7 gld. Skupaj 32 gld. Pri prvem zboru je pristopila tudi gospa Amalija Čebular kot ud »Šolskemu domu" z 2 gld. Srečke zu tombola na korist ¦Šolskemu domu* in deloma «Alojzijevišču» se dobivajo že sedaj v tiskarni A. Gabršček, pri g. J e r e t i č u, v Semcniški ulici in pri gospodu P resi n u na Stolnem trgu. — V kratkem jih razpošljemo že drugim narodnim tvrdka m! tališče •¦e po-Imosii ; -e čuti ljuliko j I/ Scžiiiie. Kalmi ila v zadnji st. .Soče", namerava napravili Goriški Sokol dne :t. mlija t. I. izlet v Podgorn. Ker se ta dan udeležita ž" Tržaški in Postojinski Sokol korporalivno narodne sla vnosi i v Sežani, želeti bi bilo. da ne ni tudi Goriškega Sokola pri nas pogrešali. l'.e tudi le naše ljudstvo lako potrel..... zbranega retja in lep-ga koli- terla. mislimo, da |-še holi potrebno, da vid; enkrat ua-e dume Sokole, katerih posebno Kra-sevec lako rekor še škoro ne pozna. Ki>r ima čisti dohodek slavnosti blag namen, in ker je to prvi korak, katerega se stori za pre-potr-hno zgradbo .Narodnega Doma" Tržaški ga. upamo da Goriški Sokol preloži svoj izlet v 1'odgoro. u> da pribiti 15. julija v belo Sežano ler na Ia način pripomore k lepšemu izi hi cele slavno.sJi. Ob enem prosimo vsa društva, katera se mislno korporalivno udeležiti «l;»vnosli v Sežani, da to koi ko mogoče naznanijo pri-pravi>a!uomu odboru ali pa županstvu v Sežani. * Pripravljalni odbor, i Lepaku z urniki železnic,parobrodov ! iu pošt imamo tla razpolago še kakih 50 j iztišov na močnem celuloznem papirju. Kdor j ^-,\ š,- nima za -viru gostilno iti!., a si ga • ž'-ii. naj se oglasi zanj bodisi osebno ali z ; dopisnico, in radi mu nstrež.emo. M-titiea urtMlniŠtvH. (1. A. M- a ; v It : Prosimo kaj potrebiiejših podatkov o i tem. kar nam pišete. Potem moremo pri-j m.rno prizadetim javno povedali, kar jim gre, j za dopis s-mo Vam hvaležni. Prosimo še o j priliki \ i Poročilo o shodu slov. časnikarjev v Pragi in obširnejše poročilo o zadnjih socija-I lističnth shodih priobtimo prihodnjič. Radodarni doneski. j Za ,Slogo": j Prejelo npravniatvo: I. G. v K. 2 gld, j — F. S. v(;. 1 gld. ! Za ,Sohki dom" : j Možki oddelek (prejelo upravništvo): j Neki PodiiK-lčan tretji obrok ustanovnine ; 25 gld. — Gospira Lavra Scholz nabrala v j Deviuu o priliki izvolitve gospo'a M, Plesu županom 12 gld. - Zamorec pri Plesu v Deviuu požrl 2 gld. 15 kr. — (Požrešne* (holani v Cerovem požrl z velike težavo gld. 4*61, med temi i gld. brez dovoljenja g. I. Makuca). V veseli družbi v Sedlu nabrano 55 kr. — Vikar Andrej /nidarčič iz Gradnega pri zabavnem večeru »Slovenskega jeza4- zbranih 7 gld. — Svetogor-ka Rezika nabrala 0 gld., in sicer so darovali: povabljenci na kronane«) gld. 7-45, svelogorskd mladeniči (med njimi st:».ri cerkovnik) gld. P10, k temu dodala Rezika 45 kr. — Zložili duhovniki iu učiteljstvo gld. 2"60 o priliki izleta šolsko mladine Gorjanske no Vojščico dan sv. Aloj~ zija. — Skupaj gld. 6291. Namesto venca na grob po« k o j n e R o z i n e Gabršček so darovali za »Šolski dom" v roke d enar ni carja: i Dr. Anton Gregorčič 10 gld. — Dr. Aleksij Društvene vesti DruSIvo „Slov. Jez" v IMljuni je sklenilo priredili javno tombolo v korist .Slogaiim" zavodom, .Šolskemu domu'' in MAlojzijevišču". Urici se gibljejo. Vsa časi lako živahni delavnosti! Narodna sluvuotit v Sežani......Pevsko društvo ..Ljubljana" priredi narodno slavuosl v Sežani dne ll julija 18U8. lota v korist zgnnlbi .Narodnega (loma" v Trstu. Odhod iz Ljubljane s poštnim vlakom ob P24 zjulraj. Dohod v Sežano ob '.1'JIJ dopolnilne. Raz-poied . Ob 10. uri sv. maša. Ob 12. uri obed v hotelu g. Josipa Vičiča (.Pri treh kronah"). Ob ;,,,,.l. popoluduo odkoraka pevsko društvo .Ljubljana" na kolodvor k sprejemu tržaških rodoljubov, ki se pripeljejo s posebnim vlakom. Koncert ob polu L uri popolr hie na vrlu hotela .Pri treh kronah". Pevski zboi .Ljubljana" nastopa pod vodstvom svo-jega pevovodje, gospoda prof. Fr. Gerbiča, 1, Picndl: .Svoji k svojim", v čelvi«rospevu sodelujeio gg. .lakoh /.alaznik, Ivan Groheluik, Viklor ("'.rniko, Josip Kavčič, Ivan Pavšek, Ivan Duh. Slavoj Polašek in Josip ltohrselzer. 2. A. Nedvč-d: .Popotnik", šolo poje gosp. Josip Pavšek. :i. A. Novak: .Dog i Hrvati". L Dr. P«. Ipavec : ,Da te ljubim", šolo poje g. Josip Pavšek. .">. Fran Gerhie: .Slovanski hrod. (i. F. S. Vilhar: .Naša zve/da", soio poje ;;. Josip Pavšek. 7. Volarič: ./.večer", šolo poje g. Slavoj Polašek. K. A. NVdvčd: .Liuhev.'n i pomlad", šolo poje g. Jakob Zalaznik. '.). Davorin Jenko: .Na moril", liralska pevska drušlva se prijazno vabijo, da nastopalo s svojimi pevskimi zbori. Ples pod milim nebom. Pri plesu igra nabrežinska godba. Uslopniiia h koncertu 50 kr. Preplavila se hvaležno sprejuid. Dstopnina za vs.:ko točk«, ples;, 10 kr. Uojaki! Na obilno udeležim Vas u!;iidnn vabi O «1 b o r. pevskega vi rušiva .Ljubljana". Noska ]>»dru'>.nlca »Slovenskega i>la-ninskega društva" v Tolminu priredi d mi 2'.». iu W». t. m. izlet v Dobi n j s sledečim vzporedom: (hlhod iz Tolmina čez Globoko do bohinjskega jezera v sredo 20. junija ob 5 uri zjutraj. V hotelu ob jezeru skupni obed, potom vožnja po jezeru in zv. izlet k Savici. Proti večeru odhod v Bohinjsko Histrico in lam prosta zabava. V četrte1 zjulraj odhod čez liačo v Podbrda in potem z vozovi v Tolmin. Ker je obljubljena obilna udi'ležba tudi od glavnega društva v Ljubljani iu radovljiške podružnice, obeta se nam v divnein liohinjn pravi pravcati planinski shod ter bo udeležnikom dana prilika, udeležiti se tudi lehišuie otvoritve Orožnove koče na Črni prsti in Vodnikove na Velem polji. Glede na 'e hoče obrniti ubogo, nevedno dekle, došlo '/¦ dežele v mesto med neznane, tuje ljudi? Komu hoče zaupati, koga hoče vprašati za svet, ko se nihče ne briga za-njo ? Ako pride dobrim gospodarjem v roke, je srečna, kaj pa, ako pride v roke brezvestnim in brezvernim ljudem, kateri jo oropajo vere in sramožljivosti ? Padla je, ker ni imela nikogar, da bi jej svetoval, jo svaril. Koliko solz so že pretočili stariši zaradi takih zapuščenih deklet? Koliko sramote in stroškov so imele občine zaradi njih? Da se opomore temu zlu, snujejo tržaške Slovenke zavetišče, kjer se bodo vsprejemale devojke, došle z dežele. Tu bodo preskrbljene z vsemi potrebščinami ter se bodo vrh tega poučevale v ročnih delih, kuhanju, likanju in šivanju; navajale se bodo h krepostnemu življenju in štedljivosti. Vsaka devojka, katera bode hotela biti vsprejeta v zavod, imeti bode morala priporočilo od duhovnika in županstva. Zavetišče bode v dogovoru s stariši ter jih obveščalo o vedenju njihovih hčera. Skrbelo se bode tudi, da se jim preskrbi dobre in vestne gospodarje, ter pazilo na nje, da ne zajdejo na slaba pota. Da pa nam bode možno izvrševati to težavno nalogo, prosimo vse človekoljube, da nam pribite na pomoč s sveti in dejanji. Vsak še tako majhen dar dojde nam dobro, ker ustanova zahteva velikih žrtev. Nadejajo se, da nas bode Vaše Blagorodje blagohotno podpiralo, se udano beleži o s n o v a I n i o d bor: Marija Skrinja r, Bezika Z o r z u t, Kunigunda Blatni k, Ivanka I v a n č i č, Rezika Gruden, Nežika G r u d e n, Etna D e k 1 e v n, Ivanka Č e r-nigoj. Tak6 okrožnica'. Lepe besede, resnično tudi, nameni blagi — Bog daj obilo blagoslova! Čast rodoljubkam, ki si hote naložiti na ramena lak6 težavno nalogo! Slovenci, Slovenke -- podpirajmo jih v takd plemenitih prizadevanjih! NB. Pisma naj se blagovnic pošiljali pod naslovom: »Zavod sv. Nikolaja*' Trst, Vfa Sladion St. 19, I. n. Kako uradu jej o mi KranJNkeiiiu — Društvu »Šolski dom" je namestnišlvo v Trstu dalo dovoljenje, pobirati prispevke, v slovenskem jeziku, kakor jo povsem nnrnvuo. Na Kranjskem pa je vlada napisala tako dovoljenje samo v nemščini, Menda radi ravuopravuosli ali kako! »Prešernov spomenik v IJnhljiuiP. — Tako so zovo pesem, katero jo ziožil znani slovenski pesnik S t r i t a r. Pesem se prodaja po 10 kr. na korist Prešernovemu spomeniku, ki se ima graditi v Ljubljani ob stoletnici njegovega rojstva, t. j, leta 1000. Akad. društvo „NUmmIJa" na Dunaju postavi nagroben spomenik ponesree-nemu tovarišu stud. iur. Jakobu Zajcu v ponedeljek 27. t. m. dopoldne. Slovenijani so odpeljejo ob S'U) s Frančišek-Jožefovega kolodvora v Kloslerneuhurg. Po sv. maši oh 10. uri, ki jo daruje preč. gosp. dvorni kapelan iu ravnatelj Avguštineja dr. Frančišek S e d e j, je odhod na pokopališče k Zajčevemu grobu, kjer pevci zapojo zalostinko. Dunajske Slovence vabimo k udeležbi. Za odbor: phil. Jožef Reisner iur. Jos. Andres t. č. predsednik. t. č. tajn. nam. Slovenci v Ameriki napredujejo. — Dne 12. t. m. so blagoslovili v Ghicagi slovesno slovensko cevkev. Na slavnost so prihiteli Slovenci tudi iz bližine. Iz Jokleta pa so se pripeljali Slovenci s posebnim vlakom in godbo. Knjiže^most. Sloveniscli - deittsches Verzeieluiis von Amtern, Behorden, Schulen, Anstalten, femer von Postamlern in Steiermark, Karnten, Krain und KOstenland. Tako se zove knjižica, katero je sestavil M. Vrbnjak, c. kr. poštni oficijal v Gradcu. Knjižica ima namen, kakor pravi sestavitelj, odpraviti napako, da se slovenske pošiljalve odpremljajo na napačne kraje ter se tako prouzročajo neljube zakasnitve itd. — Namen je dober ali kolikor smo mogli v naglici knjižico pregledati, vidimo glede na kraje v Primorju mnogo napak in nojasnosHj. Črni vrh pri Poreču = Verteneglio ? Ver-teneglio je, kolikor znano, Brtenelj; Grignano je Grljan in ne Grljana; Gradišče ni Gal-lignana, nego Gračišče; Gradišče pa je ob Soči i Grisignana je Grožnjan. Ilirski Novigrad (Brrrl), stara spaka; lllvriseh-Castelnuovo se imenuje slovenski Podgrad in nič^dru-gače; Kostanjevica pri Gorici je samostan oo. frančiškanov, treba je torej reči: Kostanjevica na Krasu. Medolino je Medulin in ne Medolin, Miren (ne Merna, po italijanskem uplivu) je na Goriškem ali pri Gorici, na Primorskem je premalo natančno. Motovun ni identičen z Matavunom; Motovun je v Istri (Montona), Matavun pa pri Divači. Omak ni prav, ampak Umag, Orsar ravno tako ne, nego Vrsar. Ovce ni pravilno, nego Avče. Plez je Flitsch, po italijanskem Plezzo; slovensko se rabi samo Boleč (Bovec) in nič drugega. Primorje ni Besca nuova, menda tiskovna hiba; Baska se imenuje kraj. San Lorenzo del Pasenatico se pravi hrvatski \n je tudi v rabi: Sv. Lovreč Paseriatički. St. Janž pri T r s t u 1! Odkod ? Mi poznamo samo sv. Ivan pri Trstu. & Vrbnjak bi vendar ne smel tičali toliko v Štajerski, da imena drugih slovenskih pokrajin Jnredeluje po štajerskem uzorcu. Vsaka siknila dežela ima svoje posebnosti in te je potreba upoštevati. Št. Janža pri Trstu ne najdete, če ga še tako iščete. Trbiž na Primorskem, premalo! Trviž v Istri je treba reči. Trebinje na Primorskem za — Rovigno. Kako? Ro-vigno je Rovinj in sicer v Istri. Trnovo pri Gorici — Ternova bei Gorz. ter v oklepaju D o r n e g g. Bravo! Mi ne poznamo nikakega Dornegga, to ime je nam povsem novo. Na Kranjskem pri Ilirski Bistrici so Trnovo prekrstili v spako Dornegg. Zato pa ni treba g. Vrbnjaku prekrščati našega Trnovega v Dornegg. Za take usiljive prekrstitve naših krajevnih imen se lepo zahvaljujemo. Vižnjam ne, ampak Višnjan, Voglej ne, ampak Oglej Volovsko ni prav, ampak Volosko. Itd. Taka knjižica bi bila prav potrebna, ali kakor se vidi, g. Vrbnjaku se ni posrečilo, sestaviti \o tako, da bi ustrezala svojemu namenu. Delo je prav površno in če hoče g. Vrbnjak svojemu namenu odgovarjajočo knjižico napisati, naj sedanjo točno pregleda, pa popravi napake v krajevnih imenih, katpra morajo biti skozi in skozi pravilna, kakor so rabijo. Potenj je potreba pri krajih zaznamovati tudi deželo na kratko. Tako knjigo bi zares potrebovali in tako bi mogli tudi priporočati, .Laudanda voluntas* nam v tem pogledu ne koristi nič. Braint-Se1de<65 kr. umi bis 11. ii(ir» per Met. souie sclnvarze, \\ tui lune Hannefaarg-Saide von 4~> fcr. bi> p. Met. in den modernsten (Jeueben, Farben umi Dessins. An Prhat© porto- und steuerfrel In?» Haus. Mustcr umgeheud. 6. Heuneberz** Seirten-F»ilirik«m (k. «. k. Iloll.), ZClUCH. («» Sploino j« priznano pri želodčnih boleznih kot najboljše prebavljivo In odvajalno sredstvo Gascara Sagrada Malaga vino iz dt-žflno lekarn«* - Pri Mariji pomagaj l'b Mr. Milan Leustek v Ljubljani. 1 vel. stekl. vll l-2t>. — Itazpn- Jili« se z obratno poŠto 117, :J7 Dunajska borza a:8. jnuijsi is«.w. Skupili državni ilol» v notah . . . 101 «1.1. r.r. kr. Skupni državni dol},' v srebru .... 101 „ 50 , Avstrijska zlatu renta.......100 , (»5 Avstrijska kronska renta 4% . . . 121 . 40 » Ogerska zlata renta 4%......121 . 30 , Ogerskn kronska renta 1%.....08 « 85 , Avslro-ogerske bančne delnice . . . 912 , » Kreditne delni«).........36» . "»» . London visla...........11!» , 05 , Nemški drž. bankovci za loo mark . 58 . 85 , 2» mark.............f I . 75 , 2» frankov............ 9 , 52 '/2, Italijanske lire...........44 , 35 C. kr. cekini........... 5 , «3 , gNT- V nedeljo, dne 26. t. m. "V0& se odpre popolnoma na novo prirejeni restaurat pri treh kronah (Gosposka ulica št. 12.) Izvrstne jedi in izborila postrežba. Drekerjevo pivo ter domaČa in zunanja vina. P. n. občinstvu se najtopieje priporoča G. Lippitseh, *58 gostilničar. Otvoritev gostilne. Slav. občinstvu tisojam si uljudno naznanjati, da sem otvorila na Šenpaskem polju, zraven obekarnic gostilno pri »Vipavci" z dvorišCem in hlevom. Poskrbela sem za dobro pijačo, Črno in belo vino, sifone in vedno sveže pivo iz sodčka. Priporočam postrežbo z mrzlimi in toplimi jedili po nizkih cenah. Dam v najem po nizki ceni tudi 4 lepe sobe v I. nadstropju. Z odličnim spoštovanjem 157 N. Batjel. Podpisana pr.poroCata slavnemu občinstvu v Gorici in na dežeti, svojo aovc urejeno Puajalnieo jestvin. V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n. pr.: Francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec. domači tropinovec, fini mm, različna vina, goruSice (Senf) ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna m po zmerni cenah. Z odličnim spoštovanjem Kopač & Kutin 7* trgovca v Semeniškt ulici 5t. 1 v hiSi, kjer je „Trgovsko-obrlna zadruga*. F. Drašček trgovec z jedilnim blagom t Stolni nllei št. 2. v Gorici priporoča se p. n. slovenskemu občinstvu v 64 Gorici in z dežele. Prodaja kavino primeso iz tovarne ARNOLD & GUTMANN z Dunaja. Zaloga žvepienk družbe sv, Cirila In Me f oda. Jurij Mose v Gorici trgovec z inanufakturnim (krojnim) blagom ; v Raštelu št. 7-8 i ima bogato preskrbljeno zalogo volnenih, svilnatih in bombažastih sna- i vij za vsaki letni čas ter perila in platna iz samega lana za gospoda in kmeta. Najnovejše moderno blago in perilo za vsaki stan, bodisi duhov nike, učitelje, uradnike itd. j Največja zaloga volnenih ali žimnatih blazin za postelje ter po^rinjal, vsako- j vrstnih volnenih plaht itd. j Vse blago prodaja po tako nizki ceni, j da se ne boji tekmovalcev. 102 j Ltiina slov. zaloga dežnikov, solčnikov in rokavic za dame gospode in uradnike. M. POYBB.AJ krujaSkl ranjster In 'rca»e: v Gorili ni lm\.\ki v hodniku in v I. nadstropju v h. št. It Kitara -"iI..,m w!>.,v i .tr..-./.» I.'.:.... -.t ,uh M»\i, p.-r.l.-t. \-,ch ...!{.r-!'. /i ..l.l. [..• za vsaki letni čas. I.iu^ -¦ |.....lij.i t n,! i L.l i:i -¦ t.- t in sieer le v prvem nadstropju. Sprejemajo se naročila za izdeicva.iia raznih oblek (j a-kete. pelerine, havetoke) tudi za dame (><> mij-!¦!¦ -JI n.;v.-j;i modi. XcU 1881. v Gorici ustanovljena tvrdka E. Riessner, v Nunsti ulici 3 (nasproti nunski cerkvi) SUHI & HLEVA , V Gorici Nunska ulica l l~lC> V Gorici IV...I....:¦.•. .i (Jast mi je javiti, d; dnižbenikom-dom.aeinom otvoril tovarno si (sifonov in p e I na (lorišeeku St. 2. p Nadejam se, da hod einstvo pod[»ii'alo zapoeet nijo in to t«'in raje, ker l toena, pijaea izborita po Odlienii Josip to ! i pripo nl.rill-li ¦e. iiiilio\.'.( mt lil >L ojo lastno izili-loviitiiii'1) uiiifliiih rvi-liic /;i v-ako-vrstne corkvciH' pnlrelpc. luni veliko zulo^o 11:1 rroli- nih v.Micov. z;i luitvaSke |xiln-lu-. (n«...... >v.-r,> iM.. vse |>o zmerni reni. Ntiiii.*tl:i */.;i de/clti i/.\iiiiji' toriio in solidno. IViporora ^lav. nlniii-Uu tinli m»jh (S. cl.) tipkamo črk »a p.-rilo. ,!' ..'i.) ••(11 na invhanieita |M»|ira» lj;iiiiic:i J*s^*_^p^ šivalnih strojev. Brez konkurence! V /.-In-i - ni-li.i.-i n.s.i t(IO '¦iiv.iinili -Iru.fv n. j«r. /.i m v-iiiiiii-, krni.iri« in -:v K". V-i -tre v.l..h.- o.l -i,I. ::-_> "n.-.pn-i. V /..liliji itii.it. Iu.i: dvokolesa, puške in samokrese. Samo 50 kr- za 4 žrebanja. Glavni dobitek I00.000?šv225.000 Kron Žrebanje --*Sw jutri! Jubilejno razstavne srečke po 50 kr. I žrebanje; 25. junija, II. t avgusta, III. IS.septembra. IV.22. oktobra I898. " v" po 50 kr. priporočajo i. BentiHi, L S. Jona, lichistadicr i G. *,.*„*„*.<*„*„* t*,vib , komisijoimfno in šp - J..-.- .: i../pi..l.i-..iir.tn iln U\. - t i i^t-m iti'.-l': !.:.i-.l v «•< .h-.al «.i l-'-'A napi i'»»..i HI 1» ii-ii.. |.i..d.i;.. na k..ii-' !..-'ni T'^.»val I..HII luih / mu ¦nktii i|>!lil. 3 C L. m > cd "D L- CD Hrti zavod za 10S 12 - J slikarstvo na steklo B. Škarda sedemkrat s prvimi darili. Poseben ravod za slikana cerkvena okn» v vsakem slogu in vsaki proizvedbi. Cen i In i k i, proračuni, in vsi strokovnjaški nasveti se razpošiljajo brezplačno. po o> X" O. < CD 3 C t<. k.lM',.». N !.t.:-.Vl- «i\ ll-l «<• ll:t 11 . ..I.i v ulici S. Fra "4^"4- #c,»i'*,'*v»;,»;'i Tovarna uzornili feiovad , TJTK3LTV v Prag-i na Srnih (iValia-Hmiphov} Vinohrailska u so priporoča k popolnemu uzornemu so?ioiskili in šolskili po najnovejših pripoznnnih in prakl V ta tloknz je na razpolago oi*ih spriral domačih in inozemskil Zagotavlja jedno lelo. Cene zt se pa na mesečne obroke po volji jYaYadf\e priprave so Yedt Ceniki, proračuni in načrli vadniee poSilja na znhLevo brezpl prnslo 1'opnivo izvSuje po nujni;