Izhaja vsako sredo. Cene i Letno Dia 32.—, {tolletno Din 16.—, četrt« etno Din 9.—, inozemstvo Din 64—. — PoStno-čekovni račun 10.603. »i ----— i LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška cesta 5 Teleion intcrurban 113. Cena I n s e r a t o m i eela Stran Din 2000__, pol strani Din 1000.—, četrt strani Din 500.-, '/• strani Din 250-, J/n str. Din 125-, Mali ogla« si vsaka beseda Dia 1.20. Teden Kmetske zveze M 60. i® 23. novembra. Zakaj teden Kmetske zveze "i Ker bodo ta teden — od 16. do 23. novembra — po vseh župnijah in občinah krajevne Kmetske zveze nabirale člane. Ne odklonite, ako vas povabijo, da pristopite! Vzamite si za vzgled Kmetsko Evezo v Belgiji, kjer je vsak hišni gospodar član Kmetske ■ i zveze I Po naših pravilih je lahko član Kmetske zveze vsak pošten jugoslovanski državljan, moški ali ženski, ki je dopolnil 21. leto ter pripada kmets-kemu stanu ali želi delovati za pro-speh kmetskega stanu. Torej ne samo kmetje, ampak tudi manjši posestniki, kočarji, želarji, kmetslii delavci in posli so lahko člani Kmetske zveze, ker vsi ti pripadajo kmetskemu stanu. Ne samo moški, ampak tudi ženske, zlasti gospodinje! Članarina Kmetske zveze je pač tako majhna, da ni vredno govoriti! Na Nižje-Avstrijskem je članarina Kmetske zveze 6krat tolika kakor pri nas, a je včlanjenih nad 100 tisoč kmetov in posestnikov, ki redno plačujejo članarino, ker jih sicer izbrišejo. Skup držijo, zato pa imajo tudi uspehe! Dunajski gospodarski krogi jih tako upoštevajo, da so načelnika Kmetske zveze izvolili za načelnika svoje organizacije »Gospodarskega sveta«, ki je poleg Kmetske zveze najvažnejša gospodarska organizacija cele avstrijske države! Te dni smo čitali v »Delavski pravici«, da neka viničar-ka-vdova ni mogla plačati članarine pri svoji viničarski organizaciji; pa je prinesla v trgovino nekaj komadov jajc na prodaj, samo da je lahko plačala članarino! Za teden Kmetske zveze nam je nek mlad kmet napisal naslednje vrste: Kmetje, združite sel Car velikomoravske države Sveto-polk je ležal na smrtni postelji. Trije sinovi zro žalostno na umirajočega o-četa. Zadnje nauke jim daje. Priporoča jim zlasti edinost in slogo. Slednjič da prinesti butaro trdo povezanih palic ter jih poda sinovom, rekoč: »Prelomite palice!« — Sinovi poskušajo, a zaman! — »Ne morete«, pravi Svetp-j>olk, »potem pa razvežite palice in jih zlomite posamič!« — Cesar niso mogli poprej, to se jim je posrečilo sedaj. Palice so z lahkoto zlomili. — »Vidite«, pravi umirajoči vladar, »tako bode z vami, če ne boste edini med seboj! Dokler boste vzajemno podpirali drug drugega, vam noben sovražnik ne bo mogel do živega; če pa boste med seboj needini, vas bodo štrli in zlomili, kakor vi te le palice.« — Sinovi so pozabili na očetov nauk — sprli so se in se vojskovali med seboj. Posledice niso izostale — velikomoravske države je bilo konec. Sloga jači — nesloga pa tlači! V združitvi je moč! Kmetski stan preživlja danes težko krizo, ki utegne postati zanj usodna. Kmetijski proizvodi in pridelki nimajo danes prave cene v primeri s pridelovalnimi stroški. Konkurenca drugih držav, ki spravljajo kmetske proizvode ceneje na svetovni trg, sili kmetovalca, da mora dati svoje pridelke — pod ceno, ako sploh hoče priti do denarja za davke, za obleko in druge potrebe. A to, kar mora kmet kupiti, bodisi obleka ali gospodarsko orodje, še je vedno v kričečem nasprotju s prodajno ceno njegovih pridelkov. Zato ni čuda, da leze kmet vedno globlje v dolgove, da zopet poje po naših kmetijah boben. Ni sicer to edeni vzrok propada ng.ših kmetskih domov, so še drugi vzroki, ki tudi pomagajo rušiti trdnost kmeta, toda zdi se mi, da je to glavni vzrok. Nadalje kmetski stan, četudi je najmočnejši, še nima tiste veljave, ki mu gre. Kje je vzrok? V nas samih! Vse premalo se zavedamo važnosti stanovske organizacije. V nas je Še premalo stanovske samozavesti. Poglejmo v druge države, n. pr. v malo Dansko! Ali so mar bila tam kmetu vedno tla posuta z rožami? O, kaj še! Tudi danski kmet je preživljal težke dneve, tudi tam je bila pred desetletji težka gospodarska kriza. Toda potom svojih organizacij — kmetskih zvez — ki so nam po svoji moči lahko za vzgled, se je kmetski stan dokopal do svojih pravic, si potom svojih organizacij zbolj-šal svoj položaj. Zavest, da je samo v združenju moč, pomaga k rešitvi danskega, belgijskega, nemškega in tudi avstrijskega kmeta. . NaSa Kmetska zveza Tudi pri nas imamo Kmetsko zv* zo, ki ima namen združiti kmetski stan v enotno stanovsko, strokovno in kulturno organizacijo, ki bo zmožna priboriti kmetskemu stanu v celotnem javnem življenju vse pravice na vseh' področjih javnega, gospodarskega in kulturnega življenja ter oni socijalni položaj, ki mu v državi gre. In še eno hoče Kmetska zveza: namreč poglobiti med kmeti stanovsko zavest tako, da bo kmetski stan mogel povsod uveljavljati svoj vpliv in braniti svoje interese. — Vzgled kmetov v drugih državah naj odpre oči tudi nam. — Vsi kmetski ljudje, strnite svoje vrste in se oklenite svoje stanovske organizacije — Kmetske zveze! Teden od do 23. novembra je teden KmetsKa zveze. Skoro v vsaki fari je že osnovana krajevna Kmetska zveza. Kdor š« ni član Iftnetske zveze, naj ta teden stori svojo stanovsko dolžnost ter pristopi h Kmetski zvezi! Vsi pa, kateri ste že člani, pridobivajte novih članov. Tekmujte v tem, kdo jih bode^najvefi pridobil — krajevne Kmetske zveze pa katera bo najmočnejša! Močna stanovska organizacija bodi naš ponos! Cim več nas bo združenih v Kmetski zvezi, tem več bo Kmetska zveza lahko storila za kmetsko ljudstvo! Cisto nekaj drugega je, ako lahko vodstvo Kmetske zveze reče: »Mi pred stavljamo 10 ali 20 tisoč slovenskih kmetov in posestnikov«, kakor pa če nas je samo nekaj sto! Le z močno in dobro urejeno organizacijo si bo lahko kmet zboljšal svoj položaj. Krizo, v kateri se kmetski stan nahaja, bo lož-je prenesel in tem gotoveje premagali. Pregovor pravi: »Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal!« Da! Ne zanašaj-mo se toliko na druge! Sami strnimo tesno svoje vrste, v enotni stanovski in strokovni organizaciji si podajmo roke ter s skupnimi močmi delajmo za zboljšanje svojega položaja! Potem smemo upati, da bo tudi Bog blagoslovil naše prizadevanje. Manj tarnanja, pa več dela! V močni stanovski organizaciji, stanovski samozavesti in na krščanskih načelih sloneči izobrazbi je bodočnost in spas našega kmeta. Zato na delo za Kmetsko zvezo v tednu od 16. do 23. novembra! Naš klic je: Kmetje združite se' V DRUGIH DRŽAVAH. Iz Albanije so prišla poročila, da je ljudstvo nezadovoljno s službeno in Italiji popolnoma udano politiko. Oblasti so zahtevale od prebivalstva prijavo streliva in radi tega so bili ubiti trije italijanski častniki. Kralj Zogu je liudo bolan na tuberkulozi v grlu in razmiSija o nasledniku, Rcmunski kralj Sare! naffisrava o4 praviti politične stranke in sestaviti vlado iz najbolj vidnih osebnosti. Novi vladi bi načeloval rumunski poslanik v Londonu Titulescu, ki ne pripa-ida nobeni stranki. Francoska zbornica je bila otvorje-na za zimsko zasedanje dne 4. novem-bia. — Francija je storila vse, da bi preprečila preplavo Evrope s cenenim ru9kim žitom ter lesom. Radi tega koraka Francije so preklicali sovjeti vsa Industrijska naročila na Francoskem In s tem je otvorjen gospodarski boj med Francozi in ruskimi boljševiki. Zborovanje razorožitvene komisije V Ženevi. Dne G. novembra je pričelo t Ženevi sedmo zasedanje pripravljalen razorožitvene komisije. Navzočih je 80 odposlancev, ki zastopajo 32 v Društvu narodov včlanjenih držav. Pri-»otni so tudi odposlanci ameriških Ze-dinjenih držav, Turčije in Rusije, ki Hišo članice Društva narodov. Na Liivanskem je razpustila vlada vse katoliške organizacije in je s tem otvorjen kulturni boj. Zastopnik Sv. Itolice v Litvi bo odpotoval v Rim. — Kulturni boj, ako ne bo ukinjen, bode pokopal' samostojnost Litve.' Prepad med Ukrajino in Poljsko. Molilni boj je čisto zaslepil Poljake. Pod ključem so že vsi ukrajinski vodilni politiki. Ukrajinski nadškof knez 6ceptycki se je mudil v Varšavi, a ga predsednik poljske vlade maršal Pil-iudski niti sprejel ni v avdijenco. — Ukrajinci so se obrnili na papeža, naj §e zavzame za nje in s tem je dobilo Ukrajinsko uprašanje še prav posebno mednarodni značaj. Volilni preekret v ameriških Združenih državah. V Združenih državah si delita moč dve stranki: republikanci in demokrati. Dne 4. novembra so ee vršile volitve za celotno obnovo dr-lavnega zbora in za tretjinsko prenovitev senata. Novo izvoljeni ameriški kongres bo začel po ustavi poslovati Se le koncem prihodnjega leta. Prva zbornica šteje 435 poslancev, druga 96 ■enatorjev. Republikanci so razpolagali dosedaj z 269 poslaniškimi mesti, demokrati so jih imeli le 166. V senatu so imele republikanci 57 mandatov, demokrati le 39. Po zadnjih vesteh iz VVashingtona so volilni Izidi ti-le: 218 republikancev, 216 demokratov, 1 neodvisen farmer. D O 3 f ž C< manufakturno BLAGO kupite po najnižjih cenah pri ■Nr- M. E. Š E P E C. Maribo* Grajski trg 2 1222 bo v sredo dne 10. decembra 1839 ob 10. uri predpoldne v Zadružni gospodarski banki v Maribora, Aleksandrova cesta 6. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in preglednikov. 2. Naše kmetijstvo v svetovnem gospodarstvu — Ivan Vesenjak. 3 Standarizacija. Vnovčevanje kme-tijskili pridelkov — VI. Pušenjak. 4. Organizacija izvoza naai)i kmetijskih pridelkov — France Jerebič. 5. Predlogi in sklepi. 6. Volitev načelstva in treh preglednikov računov. 7. Slučajnosti. Vsaka krajevna kmetska zveza pošlje na občni zbor za vsakih začetih 20 članov po 1 delegata, ki mora imeti s seboj pismeno pooblastilo krajevnega odbora kmetske zveze. Načelnik. Splošno o revoluciji. Na Francoskem je bilo že davno vse pripravljeno za prevrat. Glavni vzroki revolucije so bili na političnem ter so-cijalnem polju življenja in že sami bi bili zadostovali, priklicati prevrat; a najbolj rodovitna tla za revolucijo so bila v versko nravnem življenju in že baš radi tega se je tako strahovito raz mahnila in povzročila tako grozna raz dejanja. Nevera In nečistost sta bili popolni gospodarici v višjih krogih, v znanosti ter po časopisju. Na političnem polju se je bil do skrajnosti oso-vražil brezmejni absolutizem; severo-ameriška osvobodilna vojna 1775-83 je vzbudila navdušenje za republikansko državno obliko; nižje ljudstvo je ječa-lo pod neznosnimi davki ter bremeni, posledica brezkončnih vojn Ludovika XIV. ter njegove in njegovega naslednika potratnostl na dvoru. Plemstvo ter duhovščina sta bila davkov prosta ter sta bila pri ljudstvu le orodje osovražene vlade. Plemstvo je zahtevalo od tlačanov le dajatve, a mu nI dalo nič za to. Pri vsem tem naštetem zlu je bila francoska drŽava pred bankrotom. Da bi odstranila državno finančno bedo, Je bila absolutistična vlada prisiljena, da je sklicala na posvet leta 1789 stanove in še pritegnila takozva-ni tretji stan. Kmalu je potegnil tretji stan vso oblast nase in se proglasil za «narodno skupščino« ki je našla proti sredstvo zoper državni bankrot v za-plenitvi cerkvenega premoženja. Kmalu za tem se je lotila narodna skupščina koraka, da bi dala državi drugo obliko, navezala kraljestvo na ljudsko vo Ijo, razdrla cerkveni red ter zatrla sa- mostane. To gibanje ;e dovedlo kmalu do umora kralja in do uvedbe republike brez Boga. Francija bi naj bila raz-kristjanjena, kar se je tudi zgodilo v najhujši meri v javnem ter družinskem življenju. Reke krvi, ki so jo preplavili, so priklicale streznenje in hrepenenje po Bogu ter po pomirjenju dežele. Napoleon Bonaparte, od 1. 1799 prvi konzul, je ukrotil revolucijo, vpo stavil je namesto zaželjene meščanske svobode železno gospodstvo vojaščine in je napravil s pogodbo z Vatikanom (leta 1802) Francijo v zunanjem življenju krščansko. Kako je razkristjanila revolucija Fran cijo? Revolucijonarna narodna skupščina se je lotila po uničenju cerkvenega premoženja, iztrebljenju dobre duhovščine ter samostanov zakona. Zapove-dala je civilno poroko, razporoka je bila po zakonu dovoljena. V Parizu so bile ločitve zakonov na dnevnem redu. Ker so bili možje dalje časa v vojni, so sklepale žene doma kar'druge zakonske zveze. Zakonski zadržki so bili odpravljeni; nezakonski otroci glede ded ščine enakovredni z zakonskimi; vi a« čuge so prejemale celo državno podporo. Ko je umoril takozvani narodni konvent kralja in vse nasprotnike, je deloval od sredine leta 1793 na tem, da popolnoma razkristjani Francijo. Sa obstoječe cerkveno imetje ter opremo je zaplenil, cerkvam pustil le en zvon, mnogo cerkev je bilo prodanih in služ ba božja odpravljena. Cerkev sv. Ge-nofeve v Parizu je bila proglašena za svetišče vseh bogov in v njem so pokopali največjega brezverskega rovar* ja Voltaira kot prvega »svetnika« republike. Celo krščansko časovno računanje s krščanskim koledarjem vred sta bila odpravljena 22. nov. 1793. Novo štetje jo pričelo z dnem proglasitve republike, 22. septembra 1792; meseci so prejeli druga imena; mesto krščanskega tedna je bilo upeljano 10 dni, mesto nedelje so praznovali 10. dan, mesto krščanskih praznikov so bili u-vedeni republikanski s pustnimi obredi. Novo službo božjo so upeljali s — češčenjem »boginje pameti«. Posadili so na^nosala ničvredno žensko z republikansko čepico na glavi in v nespodobni obleki. V slovesnem sprevodu so jo spremljali v pariško stolno cerkev, jo dvignili na oltar in zažigali — pred njo kadilo. Peli so boginji na čast slavospeve, popivali iz svetih posod in uganjali najbolj razuzdana bogolclet-stva. Pravkar opisana služba božja bi se naj ponavljala vsaki deseti dan tudi po deželi, kar se je resnično godilo nekaj časa. Robesplerre, začasni diktator Francije, se je bal, da bi znala pognati is tega češčenja vlačuge nevarnost za nje govo diktaturo, je pustil vladne pristaše, ki so se zavzemali za »boginjo pa meti«, obglaviti in je zapovedala narod ha skupščina na njegov pritisk vero v pričujočnost Boga in v neumrjočnost duše. Po obglavljenju Robespierra — 21. febr. 1795 — je izšla postava, po ka teri so bili prepovedani vsi obredi is- ttlUL— IUMV ■ » - ven cerkve, zvonsnje, vsa verska zna-J Eaie&Sška ©rateer v *~!3rIM. »Naj-menja na hišah, duhovniki so niso močnejša je danes katoliška Cerkev v smeli pokazati v duhovniški obleki. Dne 30. marca 1795 je bilo uzakonjeno, da se morajo kristjani posluževati cerkev ne le ob praznikih republike, ampak tudi glede krščanskega bogoslužja — narodna skupščina je dovolila versko prostost. V par stavkih opisana grozna revolucija Francije nam kaže, kam in kako daleč zabredejo državni krmilarji In od njih nahujskane množice, ako 60 zavrgle Boga ter cerkev ter se o-prijele prelivanja krvi in neverjetnih bogočastnih blaznosti. Kar so počenjali v dobi revolucije Francozi, uganjajo danes boljševiki v RusijL Kam vedi laična gola. Laična šola je posvetna šola brez Cerkve in brez ver-eke vzgoje. Takšno šolo so radikali vpeljali na Francoskem. Sadovi te šole so takšni, da svojo domovino iskreno ljubeči Francozi dvigajo v vedno večjem številu in z vedno večjo odločnostjo svoje svarilne glasove. Sadovi ee kažejo na samo pri učencih, mar več tudi pri učiteljih. Velika večina -tri četrtine — francoskega ljudskošol-skega učiteljstva je organizirana v so cialističnih ali pa celo v komunističnih organizacijah. Vsak razumen človek vidi, kakšna nevarnost preti od takšnih organizacij moralni in domovinski vzgoji francoske mladine. — Stranke, ki so zakrivile zakone o popolni laizaciji francoske ljudske šole, se sedaj v skrbeh prijemajo za glavo. Izgnali so iz državnih šol duba božjega in verskega, priklicali pa so v nje duha rdečkarskega. V skrbeh jo tudi sedanja francoska vlada, ki misli na to, kako bi zajezila povodenj socializma in komunizma med učiteljstvom. Katoličani so si proti tej nevarnosti pomagali na drug, bolj učinkovit način: zasnovali so si zasebne katoliške šole, ki jih vzdržujejo z lastnimi stroški. V te šole zahaja že 47% šolske de-ce. So države, ki posnemajo francoski vzor državne laične šole, ne posnemajo pa francoskega zgleda, ki daje svobodo zasebnim šolam verskega duha. Takšno posnemanje Je nedosledno In škodljivo. Kcover in ameriški kaicllčanl. Pred sednik Iloover je poslal pozdrav ameriškim luteranom, ki obhajajo 4001et-nico protestantizma. V svojem pismu hvali Lutra kot početnika verske reformacije in reformacije zastarelih odnošajev med cerkvijo in državo. — Predsednik katoliškega združenja je odgovoril z ostrim protestom, češ,_ da je Iloover jeva izjava udarec katolifa rtom y obraz in da predsednik svobod ne Amerike ne sme kazati strankarske naklonjenosti za to ali ono ■veroizpoved, ampak mora biti branitelj u-stave, ki daje vsem veroizpovedim e-nake pravice. Predsednikov tajnik je takoj nato izjavil, da predsednik ni nameraval liti verskerra čuta katoličanov, 'da je vselej počeševa! ntrpiji-vost nanrom v rv Ameriki«, je dejal neki francoski filo zof in učenjak, ki je ravnokar piišel v Zedinjene države Severne Amerike, kjer bo imel znanstvena predavanja po ameriških vseučiliščih. »Ni močna po številu, toda trdna je v organizaciji in to mlado zdravje ji bode priborilo končno zmago v Združenih drčavah.« Iz protestantizma v katoliško Cerkev. V indijski vasi Nellore je prestopilo v katoliško Cerkev pol vasi: 126 družin, ki so doslej pripadali neki protestantski verski ločini. Misijonarji jim niso takoj verovali in so jim dali dve leti posltušnje. V teh dveh letih so se pokazali goreče kristjane, ter tako po pravici zaslužili krst In Kristusa. Spreebrnjeni IjudožreL V gorah Pa-puanskih otokov v Novi Gvineji so slavili čudovit jubilej. Minilo Je 25 let, odkar je Kristusov nauk preosnovil srca ljudožrcev v ponižne nasledoval-ce Kristusove. Pred 25 leti so poznali samo vojsko in divje klanje. Danes pa obdelujejo zemljo, hodijo v cerkev in k zakramentom; še drugim poganskim rodovom so v zgled. Sosedni rodovi so poslali odposlanstvo k misijo- 3 mo m Din obleka iz bombažaste tkanine! km 360 Din trpežna suknena obleka! km §10 Din limska suknja iz debelega »ukna I 1004/6 Rsrpoiilj« TFgQ?sMdQRiliteriB2cliiliiBi]eit.z9 Kar ns u£aja, t« zamenja ali vrne d211 ar. Zahtevaj'.« takoj nori, veliki, Ilustrirani cer.lk 1 vei ti »oi al kam!, katerega dobite popolnoma zastonj 1 Pcdsulo oa J®. Dne 8. novembra je podsula zemlja delavca Antona KIu-ga iz Kamenšaka, ki je kopal zemljo za opekarno g. Krajnca iz Ljutomera. Ponesrečenega so prepeljali v ormoško bolnico. Skrivajte orožje i?red deeol V Mežici na Koroškem sta se igrala štiri- in pet letni fantek. Mlajši je snel s stene pivško in po otroški neprevidnosti sprožil v starejšega, kateremu je obtičala krogla v glavi in je življenje otroka na narjera, naj bi še njim pokazali luč j tehtnici. prave vere. Kakor hitro dobe misijo-j Smrtna žrtev po nssrsči. V Nedellci narji pomoč i*i nove apostole, bodo šli in ustregli želji paganov. Čudovita moč milosti božje, ki more divjega lju dožrca spraviti na kolena pred namestnikom Kristusovim v spovednici. JJ Mi&istrl v Sloveniji. Ljubljano in Maribor so obiskali v nedeljo, oziroma v torek ministrski presednik Živkovič in finančni minister dr. Šverljuga, ml nister pravde dr. Srskič ter minister za šume in rude Dušan Sernec. Sprejem mnistrov v Sloveniji je bil iskren in veličasten. Ponesrečil je viS, 5. župnik F. Treiber iz Smiklavža pri Slovenjgraden. Konj se je splašil v Slovenjgradcu avtomobila. Gospod župnik je padel z voza in se poškodoval pri padcu. Ubc-j. Na cesti v Zgornji Dupleški vrh ja napadel posestniški sin čevljarskega pomočnika Ivana Čaplo in ga tako obdelal s krampom, da je na posledicah poškodb umrl v mariborski bolnici. Drevo ga jö ubilo. V Zgornji Pristavi v mariborski okolici so v petek dne 7. novembra pri Kvasovih v gozdu podirali drevje. Eno od dreves je doseglo pri padcu z vejami Mihaela Kvasa in mu 'stisnilo prsni koš, da je revež takoj izdahnil. Huda nesreča. Posestnica Helena Rap iz Lovnika pri Poljčanah je bra-nala njivo. Na strmi njivi pri ovinku je brano dvignila, ker je hotela obrniti. Pri obračanju je spodrsnila, padla, in brana z zobmi na njo. V tako groznem položaju so jo vlekli konji še kakih 200 korakov. Revi jo potegnilo železno zobovje kožo s telesa in jej zlo- v Prekmurju se je igral 241etni mlade* nič Štefan Dominko s starim revolver jem, ki je bil na nesrečo nabit. Radi neprevidnega ravnanja se je orožja sprožilo in krogla je smrtno zadela teto Hozjan Uršo, ki se je bila pravkar vrnila od popoldanske službe božje in se je odpravljala na dan Vseh svetnikov na pokopališče. Ker js bila žejna, jo izpila po neprevidnosti precej očetove kisline 711etna Marija Dvoršak iz Strenskega pri Rira skih toplicah. Radi starosti je njeno stanje opasno. Psalterium Brevlarii Bomanl se je pred nekaj tedni našel pri Ptuju. Dobi se v župnišču pri Sv. Marku nič« Ptuja. Lastnik ni vpisan. Koliko stane mednarodni mir? Nedavno objavljen proračun Društva narodov sa prihodnje leto 1931 znaša šest milijonov dolarjev. Za ta znesek bo torej človeštvo vsaj leto dni varno pred vojno. Društvo narodov samo: njegove seje, osebje in tiskovine stane 3,300.000 dolarjev. Druga polovica kreditov se porabi v kritje izdatkov obeh ustanov, ki delujeta pod pokroviteljstvom Društva narodov. To sta mednarodno mirovno razsodišče v Haaga in mednarodni urad dela v Ženevi. Eedaj so začeli rabiti na čevljih — peto? Cesar Karol Veliki je bil še kronan v copatah brez pete na čevljih, katere do tedaj niso poznali še nikjer na svetu. Začeli so jo rabiti nekaj let pred 1600. Kedo je izumitelj pete na čevlju, je neznano. Ključ cerkve božjega groba v Jem-nfilciuu, ki je najznamenitejše svetišče krščanstva, je v rokah mohame-danca. ria Španskem ter Portugalskem m v nekaterih pokrajinah Severne Ame-rnke ne prevzame žena po poroki ime na moža, ampak obdrži še naprej svo- >kliško ime. Temeljni kamen za prekrasno stolno cerkev v Kolnu ob nemški reki Reni so položili leta 1248. Cerkev je bila koncnoveljavno posvečena 15. oktobra 1880. Gradili so jo 632 let. Največ gozdov je v Ameriki, kjer je pogozdenih 35 procentov celotne površine. Za Ameriko pride Azija s 27% in potem še le Evropa z 20 odst. gozda. Na premogu najbolj bogata je Kitajska, akoravno daje na leto le 10 milijonov ton premoga. Strokovnjaki so precenili premogovno bogastvo Kitajske na 1000 milijard ton. Predsednik francoske republike med afriškimi podložniki. Francoski pred-eednik Doumergue potuje po Franciji pripadajočih kolonijah severne Afrike. V potovalnem programu je bil določen tudi obisk pri Rossan Uld Mo-ganu, poglavarju najmočnejšega plemena Berbov. Predsednik je zapustil zgodaj zjutraj mesto Fez. Vožnja je vodila skozi rožnato ravnino. Ob celem potu so bili nastavljeni jezdeci, ki so prihiteli iz najbolj oddaljenih o-krajev, da bi videli francoskega predsednika. Na cilju vožnje, v Asru, je bilo videti pravljično sliko: na nepreglednem polju je bil jezdec poleg jez-Sdeca. Tri tisoč berbskih konjenikov bi &aj defiliralo v urejenih vrstah mimo predsednika. Konjeniške množice se niso držale predpisov, ampak so se ¡podile v neurejenih tolpah med neznosnim kričanjem mimo vladarja. Ob koncu parade je povabil poglavar Berbov predsednika in njegovo sprem stvo v svoj šotor na slovesni obed. Pred pričetkom kosila je prednašal mlad berbski pesnik stihe, v katerih je bila izražena radost nad visokim ¡Obiskom in proslavljena Francija, ki prinesla deželi, v kateri so gospodarili še pred kratkem levi ter hudobni ljudje, mir ter blagostanje. Gostje so se spustili na zglavnike, služinčad je začela prinašati jedila. Berbi so raztrgali koštrunovo pečenko z rokami pa kose in so jih povžili, le za predsednika so bile pripravljene vilice ter nož. Med jedjo je plesalo par tucatov mladih plesalk. Po obedu je bila ponovna vojaška parada, na kar je odpotoval predsednik v Fez. Velika rudniška nesreča v Ameriki. Dne 6. novembra so eksplodirali v pre-mogokopu Mielfield v državi Ohio v severni Ameriki jamski plini. Mrtvih ¡je 235 rudarjev in med njimi tudi — predsednik premogovnika Titus, ki se Je mudil ob času eksplozije s 5 strokovnjaki v rovu. V Ameriki se pivovarne žc pripravljajo. Ferd Pabst, pivovarnar v Mihvaukee, je zelo optimističen. Izjavil je namreč, da je že odredil znesek 100.000 dolarjev, da se izvršijo vse priprave za kuhanje piva v pivovarni, tako da se izdelovanje pravega piva lahko prične vsak trenotek. Pivovarnar je tudi dejal, da je sicer še malo ris-kirano investirati to vsot ože zdaj v ta namen, vendar pa računa na javno mnenje, in ako se ozira na to, lahko reče, da ni več daleč čas, da se bo pivo vrnilo. — Njegova pivovarna je pred alkoholno prepovedjo izdelala letno okrog 50 milijonov ■odčkov oiva in okrotf 65 tisoč oseb ie bi- i lo na razne načine zaposlenih pri delu za njo. Od po morju plavajočega ledenika gleda iznad valov komaj 1 devetina. Da obdrži ledenik v vodi ravnotežje, je potrebno, da se nahaja za vsak kubič ni meter ledu nad vodo 8 kubičnih me trov pod vodo. Dvetonsko ogledalo. Po naročilu meropreizkusnega urada v Washing-tonu v Severni Ameriki so ulili maja 1929 stekleno klado, ki je tehtala 2000 kg in bo služila kot ogledalo za daljno gled. Steklena klada je okrogla, meri v premeru 1.8 m in je visoka 32 cm. Steklo so prepeljali v Pittsburg k najbolj znamenitemu brusaču, da bi ga izbrusil in pripravil za daljnogled. — Brusač mu je dal obliko izdolbenega ogledala, kojega globočina znaša na sredini 2.4 cm. Baš sedaj je dogotov-ljena komaj ena petina ogledala, akoravno zgleda, kakor bi že bilo gotovo. Najtežje je, odstraniti neznatna vzbo-čenja. Od brusača zahtevajo, da mora odgovarjati udolbina ogledala valov-Ijenju rumene luči in ta dolžina valovanja znaša 20tisoči del enega milimetra. Ker delajo na ogledalu z nave-čjo natančnostjo, se ozirajo pri brušenju ter poliranju tudi na temperaturo prostorov, v katerih brusijo in ta mora biti vedno stalna. Upajo, da bo do-gotovljeno ogledalo leta 1931. Daljnogled s tem izrednim ogledalom pride v zvezdarno vseučilišča mesta Ohio. Omenjeni u:_iotvor bo največje ogledalo v Ameriki. Novo sredstvo za omamljenje. Pri operacijah so uporabljali zdravniki pri popolnem omamljenju eter. Udihava-nje etra ima po vzbujenju bljuvalnc posledice za želodec in razne druge neprijetnosti v glavi. Nemška učenjaka: dr. Rihard Willstatter iz Monako-vega in Duisberg iz Jene na Nemškem sta odkrila novo mamilno sredstvo, ki se imenuje »avertin« in ima pri uspavanju za operacije velike prednosti pred etrom. Avertin se ubrizgne pol ure pred operacijo in zaziblje na lahko človeka v najbolj trdo spanje, ki traja brez občutka bolečin par ur. Ko se človek prebudi, ne čuti nobenih neprijetnih posledic, ampak nasprotno: se počuti pokrepčanega. Avertin se ne sme uporabljati pri bolnikih, ki so bol ni na jetrih, ki so zelo stari ali ki so jetični. Slava lenobe. Zamorci navadno niso posebno vneti za delo, ampak raje leže na solncu. Tu leže toilko raje, čim manj se jim je treba potiti. Veliki umetniki so v lenuharjenju zlasti zamorci iz Konga v Afriki, kar se da. sklepati že iz njihovih pregovorov. Pregovora »rana ura — zlata ura« ne poznajo. Neki francoski misijonar je zbral več takih pregovorov, ki so prav zanimivi: »Še nihče ni umrl od tega, če je preveč spal, preveč dela pa zdravju rado škoduje.« — »Kdor spi, temu se ne bo trn zabodel v nogo.« — »Nič ni potrebno, truditi se za bogastvo, kajti kdor živi, je že s t".m dovolj bogat. Delati, da bi človek obogatel, je neumnost, ker ostane človek potem sam. Bogatin nima prijateljev.« — »Če pa že res ne gre drugače, kakor da moraš delati, se nikar ne pre- ganjaj, ampak pomisil: Kdor prehitro teče, ne vidi kamenja, ki leži na njegovi poti.« Skrivnostna radijc-postaja. Moskovski boljševiški vladi dela mnogo skrbi in preglavice skrivnostna radijo-po-staja, ki oddaja trikrat na teden vesti. Vsak torek, četrtek in v nedeljo oznani glas: »»Tukaj radijo-postaja generala Kutjepova« (bil je vodja ruskih beguncev, a so ga lansko leto sovjetski agenti v Parizu ugrabili in prepeljali mrtvega v Moskvo, kjer je bilo njegovo truplo sežgano) in nato prične protisovjetska propaganda. Kljub' vsemu prizadevanju niso mogli doslej izslediti sedeža te skrivnostne postaje. Sovjete pri celi zadevi jezi najbolj to, ker oddaja postaja vsikdar zanesljive in resnične svetovne novice in ob koncu teh dostavlja poročila o življenju ter delovanju ruskih prognancev v inozemstvu. Zmagoslavje tehnike. Siamski kralj (vzhodna Indija) se bo lahko te dni te-lefonično razgovarjal z Washingtonom v ameriških Združenih državah. Telefonsko zvezo je ustvarila berlinska tvrdka na razdaljo: Bangkok—Was-hington. Obe telefonično zvezani mesti sta oddaljeni eno od drugega 15 tisoč km. Pogovor se širi na daljavo Bangkok—Berlin (8600 km) brezžično, iz Belina v London (1000 km) po kab-lju, iz Londona v Newyork (5609 km) brezžično in iz Newyorka v Washing-ton (350 km) zopet po kablju. Omenjena telefonska zveza je na celem svetu najdaljša. - ' ♦ • : Pisava, ki še ni razvozljana. Učenjaki čitajo danes z lahkoto staroegip-čansko pisavo, babilonske klinopise in razna druga stara pisemska znamenja ter skrivnosti. Popolna zagonetka je pisava že davno iztrebljenih, visoko kulturnih Inkov, ki so prebivali v današnji državi Peru v južni Ameriki. Ta narod, katerega so zasužnjili Špan ci pred 400 leti, je pisal s pomočjo vozlov, katere so upletali z vso natančnostjo v gotovih razdaljah v motvoze, katere so imenovali »kvipus«. V grobnicah Inkov je ohranjenih do danes vse polno teh vozlov, a nobenemu učenjaku še ni uspelo, da bi jih bil doslej razvozljal. Z Inki je legel v grob tudi ključ do njihove zagonetne pisave. Blagoslov božji. Časopisje poroča, da je umrla Brazilijanka Roza Costa, ki je dosegla izredno in naravnost neverjetno starost 150 let. Zadnja leta svojega življenja je trdila z vso odločnostjo, da je na celem svetu najstarejša žena. Imela je 18 otrok, ki so stari vsi nad sto let in se veselijo krepkega zdravja. Tudi pokojna je bila do zadnjega duševno čila. Zapustila je razen 14 sinov in 4 hčera 104 vnuke in 230 pravnukov. Meščani ameriškega mesta Čikago se oborožujejo. Prebivalstvo mesta Čikago je sklenilo, da bo seglo po samoobrambi in organiziralo proti tolovajskim bandam oboroženo silo. V predmestju Evanston, kjer stanujejo najbolj premožni meščani, je oborožitev že izpeljana. Novo ustvarjena organizacija se imenuje »Klub strelcev poklicnih mož in žensk« in mu načeljuje sodnik Viljem Freeman. Ob priliki ^ tvoritve kluba je podal Freeman časnikarjem to le izjavo: »Mi oborožuje-mo trgovce in njih moške ter ženske nastavljence. Člane naše organizacije podučujejo v policijskih vojašnicah, kako morajo rabiti orožje. Vsak član se mora zavezati, da bo tvegal v slučaju potrebe neustrašeno boj z ban-diti. Reja divjih svinj. V severno-zapad-ni Indiji leži Pičola jezero v bližini mesta Udaipur. Tukaj sem pritečejo vsak dan ob gotovem času iz džungel cela krdela divjih svinj z mladiči vred Čakajo na prihod čolna, ki pripelje iz vzhodne obali jezera, kjer stoji palača maharadže (indijski knez domačin) Iz Udaipura. Čoln je napolnjen z zrnjem, katerega raztrosijo knezovi služabniki med divjačino. Ta prehrana sicer zelo Škodljivih svinj se vrši dnevno že skozi 50 let kot spomin na maharadžo Su-3o Singha, ki je bil strasten lovec na tt$vje svinje. Da bi privabil divjačino Is džungel na odprto plan, je pustil na trositi lito in nato je prirejal lov na divje ščetince le s sulico. Njegovi nasledniki sicer niso več lovili divjih svinj, pač pa je ohranila navada razmetavanja žita ¿o danes kot spomin na priljubljenega kneza lovca. SI lahko predstavljamo, kako so divje svinje razmnožene po džunglah okrog Pičola jezera. Boesni dr. Ivan Matko, specijalist za notranje bolezni, se je je preselil: Maribor, Trubarjeva ulica 5, poleg prote-stantovske cerkve. 1341 Zdravnik v Apačah dr. Vilko Peče ee je preselil in ordinira od 1. novembra naprej v hiši št. 6 v Apačah. 1362 SanatoriJ v Mariboru, Gosposka 49, telefon 6t. 23-53. Najmodernejše urejen za operacije. Diatermija, višinsko solnce, tonizator, infrardeča žarnica. Cene zmerne. 581 Opozorilo, da prodaja radi prezidave zimsko blago za lastno in vse drugo za znižano ceno Anton Macun, Maribor, Gosposka ulica 10. 1266 Pri glavobolu, omotici, šumenju v ušesih, porušenem spanju, slabovoljnosti, razdraženo-sti sezite takoj po staropreizkušerii »Franz Joselovi« grenčici! Poročila višjih zdravnikov v zdraviliščih za želodčne in črevesne bolezni poudarjajo, da je »Franz Joseiova« voda izborno učinkujoče naravno odvajalno sredstvo. »Franz Joseiova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Družinsko pratika za leto 1331 s podobo Sv. 'družino že dobite vsepovsod. Segajte pridno po njej- ker je res nekaj praktičnega. 1350 vest Na krovu ladje . »Sault Ste. Marie« je pripovedoval duhovnik Gibbons med vožnjo po Ameriškem jezeru Michigan ta-le doživljaj: »Pred dvemi leti sem potoval preko mej polotoka Alaska po reki Yukon, da bi obiskal misijonsko postajo Pelby Mountains. Poprej sem že bil tamkaj pred osmimi leti. Poznal sem nekaj lovcev na ko-žuhovino in med temi tudi Indijanca ki se ¡9 pisal Peter Mameau in ni bil na dobrem glasu. Ta indijanski mož ni mogel nikomur pogledati v obraz. Pravili so, da je pribežal na sever iz juga, da bi se izognil srečanju s policijo. Pri mojem drugem obisku v omenjenem kraju nisem našel Indijanca samega. Belo-kožec je stanoval z njim. Imenoval se je Viljem Wheeher in mu je bilo kakih 30 let. Zgledal je slabo in posebno v obraz je bil prepadel. Bil je zelo vesel, ko je zagledal zopet belega človeka. »Ostanite vendar pri nama preko noči v koči,« me je prosil. »Do Eddie Warsbach je dober dan hoda.« Ostal sem. Ne radi prenočišča, ampak radi tega, ker je zvenela iz Whee-herjevega povabila nekaka tajnost, ko je naglasil besede: »Moram se razgovoriti s človekom.« Za razgovor je bila priložnost, ker se je Indijanec zavil v odejo in nama obrnil hrbet. Sedela sva molče pri ognju in pu-šila iz pip, dokler ni zasmrčal Indijanec. Nato se je sklonil Wheeher proti meni in rekel: »Gospod, ime, katerega sem imenoval poprej, ni pravilno. Pišem se Harry Tompkins in sem iz Združenih držav. Spremenil sem ime, ker sem bojazljivec in — morilec. Ubijalec brata.« Utihnil je in se zagledal v ogenj. Nič mu nisem odgovoril. Človeške besede so brez-smiselne, ako je duša razdvojena. Duša mora opraviti sama seboj. Harry Tompkins je nadaljeval: »Glejte, ko ste bili zadnjič tukaj, mene še ni bilo. Bil sem tedaj v Detroitu. Nisem bil slab človek, le lahkomiseln in sem delal bratu Rihardu bridke preglavice. Odkar je izšla v Združenih državah alkoholna prepoved, sem postal pijanec. Sila ni dobra in zadene na odpor. In žganje mi je teknilo dvakrat boljše, ker ni bilo dovoljeno. Rihard — bil je starejši od mene — me je skušal svariti skraja z dobrim: »Harry, ne pretiravaj!« Njegove besede so bile bob ob steno. Izlil mi je steklenico žganja, katero sem hranil doma. Sporekla sva se. Nekega večera sem se vrnil pijan. Kolo-vratil sem proti omari, kjer je bila shranjena moja steklenica. »Pusti,« mi je zastavil Rihard pot. »Danes si pil že dovolj.« Porinil sem ga na stran. Udaril me je s pestjo v obraz. Se ne spominjam, kaj sem storil naslednje trenutke. Zavedam se, da sem se iz-treznil na mah, držal sem v roki pištolo in stal sem poleg Riharda. Ta je ležal na tleh . . . in izpod las, ki so mu viseli globoko v čelo, je kapljala kri. Ustrelil sem ga!« Harryjevi prsti so se tresli. Podprl si je glavo s komolci in nadaljeval: »Moral bi se bil javiti policiji. Zbežal sem preko meje v Kanado, hotel sem poskusiti kot delavec na farmi, a sem tekel dalje proti severu, ker se mi je dozdevalo, da mi vsak stražnik grozi z besedami: »Baš tebe iščemo!« Na ta način sem se zatekel semkaj. Teh 7 let je bilo zame pravi pekel. Vem, da imajo belokožci tega le Indijanca za zločinca, O meni jim ni znanega ničesar, a vendar se me ogibljejo, ker bivam pod skupno streho s Petrom. Večkrat se mi dozdeva, da mi tukaj ni za vzdržati. Hrepenim po družbi. Vi ste prvi, ki se razgo-varja z menoj prijazno in radi tega ste poslušali tudi mojo spoved.« Mož se mi je smilil, Krivda na zločin je tičala v brezsmiselni postavi, ki je napravila iz zmernega človeka — pijanca. LTvi-del sem, da se bo tukaj v divjini v družbi KW&L&S1& Ic^dtre neomejeno trajn9 pri vlažnem zraku ali potenju dosežejo dame * in gospodje brez škarij kodralk s Hela-Ivodralom. Tudi najlepši bu-bikopf se polepša s Helo, ker je nepotrebna vsaka on-dulacija. Velik prihranek na črsu in denarju, pospešuj« . . rast las. Vaša podoba Va« ho iznenadila. Takoj po uporabi obilo ondu!i< ranih kodrov krasne frizure. Mnogo zalival, nie. Posebno gledališke umetnice so poin« hvale. Cena 12 Din, 3 steklenico 25 Din. 6 ste, klenic 40 Din. — Dr. Nie. Eemeny, Ecšice H, postni predal 12/228, Cehoslovaško. 129< Indijanca čisto zgubil in sem mu rekel« »Morate zopet med ljudi. Pojdite na za-padno obal, kjer vas ne pozna nikdo in poskusite tamkaj z novim življenjem.« Na vem, če je pričakoval od mene ta odgovor. Najbrž že, ker mi je stisnil hvaležno roko, kakor bi mu bil zopet podaril življenje. Ko sem se poslovil zjutraj od njega, nd je rekel: »Preselil se bom v Vancouver. Morda se bova tamkaj videla.« Ne, nisva se več sestala. Prejel sem od njega, ko sem dospel dva meseca pozneja v Iuneau pismo, V pismu mi je poročal v upanju in o načrtih za bodočnost. Pisal mi je med vožnjo na parniku. Bil je videti umirjen, vendar iz njegove zadnje opazke je zvenel obup: »Na krovu sta dva policista. Skraja sem bil uverjen, da iščeta mene.« Prejel sem še drugo pisanje od policije v Vancouverju: »V tukajšnji bolnici je umrl mož, v katerem so ugotovili Harry Tomp-kinsa iz Detroita. Ker smo našli v žepu umrlega listič z vašim imenom, vas prosimo, da bi nam sporočili nekaj več o tem možu.« Sporočil sem policiji, kar mi je bilo znanega o Harryju in sem tudi prosil, naj mi naznanijo, kako in zakaj je umrl moj znanec. Odgovor oblasti me je presenetil. Pisali so mi: Harry se je izkrcal v Vancouverju. Že na parniku sta ga vznemirjala dva stražnika s svojo navzočnostjo. Harry je ostavil hitro ladjo, da bi policajev vei ne videl. Na voglu ulice je že zopet postal pred stražo. Harry Tompkins je zrl v policaja kakor v kako prikazen z druzega sveta. Nato je stopil policist proti njemu, mu položil roko na ramo in ga opozorilt »Harry!« Bil je Rihard Tompkins, njegov brat, katerega je bil ustrelil pred osmimi leti! Gotovo se je povrni! iz večnosti, da bi zahteval zadoščenje za zločin. Obraz ubitega, njegov glas, roka, policijska uniforma, to vse je bilo preveč za izmučeno Harryjevo telo. Zgrudil se je. Zadela ga ia na mestu srčna kap. Razlaga za pojav Riharda Tompkinsa ja bila enostavna. Harryjeva krogla ga je bila le oprasnila in ga omamila. Nato si je Rihard sam predbacival: Ne smel bi ga bil udariti. Radi tega je šel Rihard za bratovo sledjo v Kanado, dokler je ni zgubil. In ker je bil ob službo v Detroitu, je postal stražnik v Vancouverju. Upal je, da bo vendar le slučajno našel brata. Na tako žalostno svidenje seve ni mislil. * BSlS §€0£€. Človeško življenje je mnogokrat na doživljajih tako bogato, da presega fantazijo iihna. »Belih senc« ni videti samo na plat* nu v kinu, večkrat se udejstvujejo tudi v fcsaičnem življenju. Majhen otok Sv. Barbara v Južnem morju jc bil pred kratkem pozorišče igre »belih senc«. Šest pomorščakov od moštva necega angleškega parnika, ki se je ustavil pri otoku, se je uprlo vodstvu ladje. Upornike so premagali in jih peljali proti angleškemu konzulatu. Med potjo se je pa posrečilo' tem puntarjem, da so utekli in se skrili na otoku. Vsa poizvedovanja za begunci so bila brezuspešna.. Ker je bil angleški kon-jsul dopotoval z otoka, je dal kapitan par-eiika povelje za nadaljevanje vožnje. Ko je Izginila ladja v daljavi, so se prikazali iz fkrivališč mornarji. Ker so bili oboroženi, »o kmalu ustrahovali miroljubne otoča-tte. Enega iz svoje sredine so oklicali za nevega angleškega konzula, ki je začel ivdfa konzularno službo s tem, da je razpisal davke in jih tudi iztirjal. Vsi domačini so morali plačevati predpisane jim davke v gotovini ali v naravi. Ker so se pa Cjorniki le bali, da bi se lahko njihov par-cik nepričakovano vrnil in jih pozval na odgovor, so sklenili, da si bodo zgradili lastno ladjo. S silo orožja so prisilili do-pačlnc, da so se lotili gradnje ladje z največjo naglico. Ko se je slednjič pravi konzul vendar-le .vrnil na otok, so jo bili drzneži že davno odkurili. Konzul je obvestil takoj po radiju vse ladje v Južnem morju, kaj se je zgodilo v njegovi odsotnosti na otoku Sv. Barbare in naj primejo lopove. Banditom so 1e bila sreča mila. Zatekli so se na krov kanadskega parnika, ki ni bil opremljen z radio postajo. Ladja se je ustavila v južnoameriški luki. »Bele scnce« so zginile na luho in jih niso izsledile oblasti do danes. «CIIICC. Zasluge žensk na polju iznajdb so večje, kakor so navadno znane. Tudi v časih, ko ie ni bilo v poklicih delujočih žen v modernem smislu, so že bile iznajditeljice, ki so slovele. Znana je gospa Barbara Utt-cianrj, ki je dobila kot prva nemška meščanka v Annaberju spomenik kot iznaj-diteljica čipkanja leta 1561. Z baš omenjeno iznajdbo je nekoliko šepava. Čipke so bile znane na Nizozemskem mnogo poprej, nego je zagledala gospa Barbara v Nurn-bergu na Nemškem luč sveta. Njen spomenik pa je upravičen, ako postavimo to gospo kot ustanoviteljico nemške čipkarske industrije. Leta 1823 je prejela Francozinja Binoist Eatent na iznajdbo cevi v obliki črke S, i je važnega pomena pri izlivih v kuhinji in na straniščih, ker zabranjuje izpuh-tevanje smrdečih plinov. Francozinja je prišla do te iznajdbe gotovo samostojno, akoravno so poznali S cevi na Angleškem le leta 1773, kjer si je pustil to iznajdbo patentirati urar Aleksander Cumming. Berlinčanka, Marija Trenn, je iznašla taksometer uro, katero uporabljajo fija-kerji. Njeno iznajdbo so patentirali na Pruskem leta 1847. Žalostna je bila usoda druge berlinske iznajditeljice Magdalene Eichler (rojena leta 1809.), ki je izdelovala umetne noge ter roke. Iz ljubosumnosti jo je umoril njen mož. Na Angleškem so se ženske posebno edejstvovale ca polju tehnike. Leta 1910 je bilo izdanih na Angleškem za iznajdbe ženskih rok 1500 patentov. Angležinje so izpopolnile s čisto novimi iznajdbami parne stroje, parne kotle, avtomobile in zrakoplove. Ena od Angležinj je prejela patent na zboljšanje ladijskega ogrodja leta 1908. Pet Angležinj je iznašlo proti urezanju varne britve. Med svetovno vojno sta zasloveli dve iznajdbi Angležinj. Herta Hyríon je izumila napravo za odstranitev dušljivih plinov, Ernestina Hart je iznašla postopanje: tkanine tako prepojiti, da ne pro-puščajo nobene tekočine. Veliko je pa takih slučajev, v katerih je imela žena pri iznajdbi moža toliko zaslug kakor on sam. V gozdovih Himalaja pogorja (osrednja Azija), v vzhodni Indiji, v južni Indiji, v Dekkanu (zapadna Indija) in na indijskem otočju uspeva vrsta figovega drevesa, ki je pač najbolj čudovito drevo na zemlji. Je to indijska ali bengalska smokvd, katero imenujejo »banyan«. Ta drevesa dosežejo neverjetno razsežnost in orjaški obseg. Banyan je takozvani »zajedavec«, to se pravi, da živi na drugem drevesu, katerega pozneje uniči in razvije nepopisno rodovitnost. Od vodoravnih drevesnih korenin gredo proti tiora zračne korenine, ki se usidrajo na tleh, se razrastejo s časom v debele stebra in zgledajo kakor samostojna drevesa. Vedno se razširjajoča drevesna krona ima v teh koreninah podporo. Na ta način se razraste sarno eno drevo v tisoč letih na vse strani in tvori cele gozdove, katerih ni razločiti na prvi pogled od drugih navadnih gozdnih tvorb. Tekom tisočletij je nastalo na ta način zelo mnogo gozdov, ki so prave znamenitosti. Na otoku Java, pri indijskem glavnem mestu Kalkuta in v zapadni Indiji, so gozdovi, ki pokrivajo površino 20.000 lcravdratnih metrov. Krona banyan drevesa ima obseg od 6000 do 9000 metrov. Pri tako obsežni kroni pa še nikakor ni končan razvoj drevesa. Orjaško drevo, ki je Indijcem nekaj svetega, predstavlja gospodarsko vrednost, ker pridobivajo iz skorje vezila, lak in kavčuk. IT* ÜTVO SP UŽU. Koledar Kmetske zveze za leto 133! je izšel že v drugi izdaji. Krajevne Kmetske zveze, ki so prve koledarje razprodale, naj hitro naročijo nove, ker bi jim morebiti pozneje ne mogli več postreči. Naročila namreč prihajajo vsak dan v prav velikem številu. — Kmetska zveza v Mariboru, Aleksandrova cesta 6. Davčno. claJSave. Dravska finančna direkcija v Ljubljani je po razpisu Ministrstva financ r"-,?ls'-,;ia sledrve: Davčne uprave, ki niso ugotovile rejonske linije F" ->t, trgov :n v?;»i ? nad 5CC0 prebivalci, c-dalje v?., i, kjer je sedež sreskess, naSelstva. ter lsto- višS in kopališč, morajo to storiti najkasneje do 15. t. m. Čim bo ta linija ugotovljena, a najdalje do konca tek. meseca, se mora za one kmetijsko zgradbe, ki izpadejo iz te linije, odpisati zgradarina. — Istočasno se mora po tabeli izvršiti in pojaviti odmera zgradarine za zgradbe kmetovalcev in majhnih obrtnikov v rejonski liniji po vaseh z več nego 5000 prebivalci, od-nosno po vaseh s sedežem sreza. Isto velja tudi za zgradbe malih obrtnikov po vaseh z manj nego 5000 prebivalci in po krajih izven rejonske linije mest trgov, kopališč in letovišč. Finančne direkcije lahko naknadno po pretoku pritožbenega roka obravnavajo pritožbe proti zgradarini, a najkasneje do konca tekočega meseca, kolikor je pritožba popolnoma osnovana. — V krajih, kjer je letos letina popolnoma odpovedala, smejo finančne direkcije od goditi na stvarno predložene prošnje plačilo letošnjega davka do konca novembra 1931. Davčnim zavczancem pa, ki so še v zaostanku s prejšnjo dohodnino, smejo finančne direkcije dovoliti na podlagi posebnih prošenj odpla čevanje v letnih obrokih do konca leta 1935. Podrobna navodila lahko dobijo stranke pri pristojni davčni upravi. Kriza v lesai trgovini. Les tvori V našem narodnem gospodarstvu zelo va?no postojanko in je poleg poljedelskih pridelkov oni činitelj, ki je stalno in vsa povojna leta najbolj pripomogel k aktivnosti, odnosno vsaj k zboljšanju naše trgovinske bilance. —* Večina našega celotnega izvoza je u-smerjena v sosedne države in tako tudi večina izvoza našega lesa. Najboljši kupec, pa tudi posredovalec, za naš les je bila v vseh povojnih letih Italija, dobri kupci pa Ogrska, Avstrija, Nemčija in v poslednjih letih tudi Anglija. Iz Statističnih podatkov prejšnjih let sledi, da je naša lesna trgovina taka po količini kakor po vrednosti stalna napredovala. Toda tudi lesna trgovi« na se bori z velikimi težkočami in naj< različnejšimi ovirami, katerih vzrok moramo iskati deloma doma, deloma pa segajo preko mej naše države. V letošnjem letu je zašla naša lesna trgovina v težko krizo. Vzroki tega položaja so zmanjšanje povpraševanja po lesu, ostra inozemska konkurenca, zlasti pa ruski izvoz ter razne promet no in tarifno politične ovire. Položaj v lesni trgovini je postal tako kritičen, da je na pobudo nekaterih gremi-jev pričela Zveza trgovskih gremijev za Slovenijo v Ljubljani podrobnejše proučavati položaj te naše najvažnejše izvozne stroke in je sklicala za četrtek dne 13. novembra ob dveh popoldne v malo dvorano Celjskega doma v Celju sestanek, na katerem se bo razpravljalo o kritičnem položaju lesne trgovine in sklepalo o širokopotezni akciji, ki naj se podvzame za zboljšanja položaja. Eavine clapave v hcrlst »Potnika«, i vTi. Vel. kralj je na predlog ministra t finance v soglasju s predsednikom :';c ta sveta predpisal in pro- ■ ;!1 zakon o davčnih olajšavah »Pu-t laika«, družbi za promet potnikov ■MNBBnrs* •izzi.if&rziS!*"* rs. turistov v kraljevini Jugoslaviji. Zakon določa: »Putnik« se oprošča s 1. januarjem 1930 plačevanja davkov in samoupravnih doklad za dela, ki jih vrši v zmislu svojih pravil in sicer: a) za dobo od 1. januarja 1930 do 31. decembra 1933, za 75 odstotkov po zakonu predpisanih davkov in doklad, b) za dobo od 1. januarja 1934 do 31. decembra 1937 za 50 odstotkov po zakonu predpisanih davkov in doklad, c) za dobo od 1. januarja 1938 do 31. decembra 1941 za 25 odstotkov po zakonu predpisanih davkov in doklad. — Neposredni davki in doklade, ki so sedaj odmerjene za leto 1929, ae plačajo samo z 25 odst. odmerjene vsote, ostanek pa se odpiše. J. C. v N. v. Vprašanje! V staro, kakor tudi v novo žito so se mi vgnezdili molji. Nevarnost je, da mi uničijo ves pridelek. Prosim, svetujte mi, kako očistim na najbolj enostaven in obenem tudi na najizdatnejši način žito te golazni? Odgovor: Ako je žito razjedeno in prepreženo z moljevimi mrežicami, pajče-vino, morate žito večkrat premetaii, najbolje pa je, če ga prerešetate. Ako pa se je ž- molj tako razširil in pomnožil, da mu tudi s tem na pridete do živega, pa dajte žito v sušilnico. Sušilnica pa ga bode popolnoma uničila. Zapomnite si pa, da je od w»ljev razjedeno žito za katerokoli uživanje zelo nevarno, kajti v teh luknjicah so odpadki moljev in njih gosenic, katere so leglo najraznovrstnejših bolezni. Glavna skrb vsakega kmeta pa bodi ta, da ima shrambo, kakor tudi kašto za žito vedno čisto in 3nažuo. J. A. v B. Moj vrt je razmejen s sosedovim z eno leseno ograjo. Iz sosedovega vrta pa visi ena jablana popolnoma čez ograjo na moj vrt, tako, da ves sadež jablane pada na mej vrt. Moj sinko je pri eni priliki po- DR. O. ILAUNIG: bival jabolka in je seveda vzel tudi nekaj jabolk od sosedove jablane. Sosed je to videl in je prišel na moj vrt, dečka oklo-futal in mu očital, da krade. Prosim Vas, sporočite mi, ali je to resnično kraja in ali ima sosed pravico zahtevati odškodnino? Odgovor: Sosed nima pravice zahtevati od vas kake odškodnine in je bil njegov nastop popolnoma pogresen in naravnost kazniv. Vsa jabolka, katera padajo na vaš vrt, so vaša last in ne sosedova. Sosed nima pravice pobirati jabolk na vašem vrtu. Imate celo pravico zahtevati, da sosed jabolka, katera visijo na vaš vrt, obreže, oziroma odstrani. Ako pa on tega noče storiti, imate po zakonu vi sami pravico, da to storite. Dajte sosedu to številko »Slov. Gospodarja« in sosed bode uvidel, da je ravnal napačno in da ¡3 vašemu otroku, kakor tudi vam s tem svojim nepremišljenim dejanjem naredi! veliko krivico in jo bode seveda tudi popravil. S!. D. Po, Vprašanje: Imam šest sodov vina iz ene in iste gorice. V treh sodih je vino čisto in dobro, v ostalih treh sodih pa je medlo in motno. Prosim, kaj je temu vzrok in kako odpravim mehkobo vina? Odgovor: Vzrok bolezni vašega vina je gnilo grozdje. Gnilo grozdje povzroča motnost vina in tudi medli okus. To mehkobo ia to medlost morete odpraviti, ako vino večkrat pretočite v dobro žveplane sode in ga pri tem dobro prezračite. Vino se bode s prezračenjem in pretakanjem izdatno izboljšalo, popolnoma dobro pa seveda ne bo. Ta mala nesreča naj vam služi v pouk, da bodete drugo leto pazili na gnilo grozdje in da bodete stiskali samo dobro zdravo grozdje. J. R. Jas. G. Jaz imam visoko v hribih sadni vrt, ki mi prav nič dobro ne uspeva, drevje ne raste, kakor bi moralo. Zemlja je lepa pe-jčena, v nekaterih krajih malo bolj, v ne-kat?rih krajih malo manje debela. Poskusil sem že gnojiti s hlevskim gnojem, pa le ni bilo nikakega uspeha. Svetujte mi, 1 km U Din kg mešanega, či-ščenega perja I Osmo 00 Din kg «kubljcnega, či-ščenoga perja! km 00 Din kg eivega, ¿Učenega puhal 1004-6 Razpošilja Neodgovarjajoče ga zamenja ali vrne denar. Zahtevajte takoj novi, velik!, brezplačni, j Hasiriraai cenik z več tisoč slikam ! I kaj mi je storiti, da bodem imela lepo sa-donosno drevje. Odgovor: Hlevski gnoj je dobro gnojilo za zemljo, kateri primanjkuje og-lika. Vaš hrib ima pa oglika itak zadosti in je vsled tega hlevski gnoj za to zemljo brez vsake koristi. Na vsak način pa morate takoj sedaj še pred snegom vaš hrib pognojiti s superfosfatom, Superfosfat pa dobite pri »Kmetijski družbi» v Mariboru. Superfosfat, katerega ima edino Kmetijska družba v zalogi, ima 16% fosforjeve kislina in stane ena vreča od 100 kg 94 Din. — Potrosite okrog vsakega drevesa približno 3 kg superfosfata in usp^h ne bode izostal. Krivda pa, da vam drevesa ne uspevajo, pa ni samo na slabi zemlji, ampak je naje brže tudi na vrsti dreve3, katera imat» zasajena. Kakšna drevesa, oziroma kater« vrste drevesa bi uspevala na vašem hribu, pa vam mi ne moremo povedati, ker ne vemo višine hriba, na katerem rastejo drevesa. Zato vam svetujemo, da se obrnete tozadevno naravnost na »Sadjarsko društvo v Ljubljani«, in to vam bode rade-volje natančno ustreglo in priporočilo sadna drevesa, katera morejo na vašem hribu uspevati. Nikakor pa ne smete pri tem pozabiti jim sporočiti, v kakšni nadmorski 47 TATENBAH ZGODOVINSKA POVEST. V tem položaju sta ga zapustila Dr. Eisen-echmidt in jetničar Vampreht. Grof Tatenbah v svoji bolesti niti ni zapazil, kdaj sta odšla. Se le, ko je videl, da je zopet sam, se je zavedel, da je opustil vlogo umobolnega. Spoznal je, da je uničen vsak up, da bi se še mogel rešiti. Vest o strašni usodi nje, ki jo je častil kot nekako vzvišeno bitje ter jo smatral za vodilno zvezdo življenja, ga je popolnoma potrla. Tako jo postala tudi ta okolnost zanj pogubo-nosna. G • Grofica Žrinjska je bila fzpočetka potrta, ko Je videla, da so se ponesrečili vsi načrti. Kmalu pa je zopet dobila svoje ravnotežje. Ni še vse zgubljeno, si je mislila, ni sicer upati za sedaj, da se osvobodimo. Toda rešiti hočem oba, i oje-soproga in njega, ki ga iiul ina v?. ' ■ ^ njega, ki se je radi mene žrtvoval ter stopil na nevarno pot. Sedaj se hočem jaz žrtvovati zanj, njegovo življenje naj ostane ohranjeno za njegovo rodbino, kateri sem povzročila toliko gorja. Izpolniti hočem obljubo, katero sem dala njegovi soprogi. Ko je nekaj dni potem dal privesti preiskovalni komisar Calucci grofico Zrinjsko v sodno dvorano, da jo zasliši, je bila popolnoma mirna in trdne volje, da izvede svoj načrt. Na komisarjevo vprašanje ali prizna svojo krivdo, je na njegovo veliko začudenje razkrila vse. »Jaz sem napravila vse načrte,« je izpovedala, »jaz sem bila tista, ki sem predla niti med zarotniki ter jih navduševala, ko so bili malo-dušni. Jaz sem iskala zaveznikov izven dežele in tudi grofa Tatenbaha sem pridobila, da se je nam pridružil, ne da bi vedel, kakšen je naš načrt. Jaz sem vsega kriva, mene sodite.« Ponosno je stala pred sodnikom ter ga gledala s svojimi žarečimi očmi, da je stopil nehote korak nazaj. Priznati je moral, da stoji za besedami te žene velika duševna moč ter da mora bili jako trdnega značaja tisti, ti 33 hoče ustaviti - ^nemn v '' u. Lipe Menim za trgovce, obrti nike, urade, kake* tudi večbarvne rs* zglednici, barv», tiske In druge t svojo stroko spa» daj oče tiskanice ▼ latinici in cirilici izvršuj e hitro, solidno 1b po najnižjih cenah fietaa eu. Gipiia »Maitei! Ksrfišfca s. S Čekov, račua štev. to.6oa Telefon inter jrb.ši.Siis višini se vaš hrib nahaja in kakšno drevje Imate sedaj zasjeno. M. G. B. D, Pojdite k gospodu župniku ali pa k go-ipodu nadučitelju in prosite ga, naj vam naredi prošnjo, glasečo se na »Dečje zavetišče v Mariboru. Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto 'dne 8. novembra 1930 so pripeljali »peharji na 60 vozeh 157 komadov zaklanih svinj, — kmetje 50 voz krompirja, 4 čebule, 41 zelja, i otave in 3 škopa. Svinjsko meso je bilo po 15—27 Din, špeh 17, krompir 0.75—1.50, čebula 2.50, zelje 0.50—1, otava 75—85, slama 50 W>0. Pšenica 2—2.50, ječmen 1.50—1.75, oves 1.25—1.50, koruza 2, ajda 1.50, ajdovo pšeno 5, proso 2.50, fižol 2.50—3.50, kokoš 30—40, piščanci 25—80, raca 30—40, gos 60—80, puran 60—90, divji zajec 35—48, domači 8—40, eveži kostanj 2—3, pečeni 6. Česen 18, kislo telje 4, kisla repa 2, gobe 1—2. Jabolka 3—8, hruške 6—12, suhe slive 1—12, grozdje 6—14. Mleko 2—3, smetana 12—14, surovo maslo 36, Jajca 1.25—1.75, med 15—18 Din. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski ■ejm dne 7. novembra 1930 se je pripeljalo 515 svinj. Cene so bile sledeče. Mladi prašiči 6—6 tednov stari eden po 60—100 Din, 7—9 tednov stari po 120—180 Din, 3—4 mesece »tdiri po 220—300 Din, 5—7 tednov stari po 400—450 Din, 8—10 mesecev stari po 540—650 Din, 1 leto stari po 900—1150 Din, 1 kg žive teže 10—13 Din, 1 kg mrtve teže 14—15 Din. Prodalo se je 227 komadov. Vprašala lis odgofori. Naši čitatelji so gotovo že opazili, da ima »Slov. Gospodar« stalno v vsaki številki tudi oddelek: Vprašanja in odgovori. Splošna in vsestransko zanimiva vprašanja se objavljajo, na zasebna vprašanja in kjer naročnik želi, da se odgovor ne objavi, pa se odgovarja dotičnemu pismeno, f Da je ta oddelek zelo koristen našim naročnikom, kažejo zahvalna pisma, ki nam povedo, koliko si ljudje prihranijo pepotrebnih potov in izdatkov, ker dobijo potom svojega lista potrebno navodilo. Da je ta oddelek potreben, pa kaže dejstvo, da je vsaki dan več teh vprašanj. V bodoče pa opozarjamo na sledeče: 1. Odgovarja se samo naročnikom. Kdor ni naročen, pač ne more zahtevati od »Slov. Gospodarja«, da bi mu šel tako na roko. 2. Kdor hoče imeti pismen odgovor, mora priložiti znamko za odgovor, ker bi sicer moralo uredništvo več izdajati samo na znamkah, kar dobi na naročnini . Ako kdo misli, da je to delo, odgovarjati na različna vprašanja, lahko delo, se pač zelo moti. Tudi žrtve »Slov. Gospodarja« ne bodo majhne. Vse to naj upoštevajo predvsem tisti, katerim se je z odgovori ustreglo ter naj bodo zvesti agitatorji našega lista. Čimbolj bo list razširjen, tem več bo lahko še storil za svoje naročnike. Kadar te kak znanec in orijatelj vpraša za svet, pa ne veš, kaj bi mu svetoval, reci mu, naj se naroči na »Slov. Gospodarja«, ako še ni, pa naj pošlje svoje vprašanje na uredništvo, pa bo prejel točno navodilo. Prijatelji »Slov. Gospodarja«, ko boste komu prigovarjali, da naj za zimski čas naroči »Slov. Gospodarja«, recite mu tudi to, da je najbolje, naročiti se celoletno, da je potem tudi njihova hiša od »Slov. Gospodarja zavarovana za Din 1000.— v slučaju požara. Na vsaki pošti dobite položnico, napi-šita ček. št. 10.603 in pošljite celoletno narečnino Din 32.—, ali pa pišite po dopisnici na upravo »Slov. Gospodarja«, Maribor, Koroška cesta 5. aDnns' OBČNI ZEOIS PROSVETNE ZVEZE V MARIBORU. Prosvetna zveza v Maribor« naznanja vsem včlanjenim društveni, da ss njeni občni zbor vrši v četrtek dne 27. novembra t. I. cb 10. uri dcpeldna v dvorani Zadružno ^csiicdarska banka. Prošnja za ueiovieno vožnjo zvezam mladeniče-v in deklet je ugodno rešena ter plačajo ti udeleženci občnega zbora pol cene za vožnjo po železnici. — Društva naj določijo svoje delegate in zastopnike mladinskih odsekov. Mladeciška Marijina družba frančiškanska župnije v Mariboru priredi v nedeljo dne 16. novembra gledališko predstavo: »Venancij«, ki nam v petih dejanjih kaže junaško borbo krščanskega dečka v raznovrstnih spletkah poganstva ln njegovo junaško, mučeniško smrt. Predstava se vrši ob pol petih popoldne v dvorani Zadružne gospodarske bank« poleg frančiškanske cerkve. Št. Janž na Dravskem polju. Na Vseh svet' nikov dan smo ponovil igro »Miklovo Zalo«.' Dasi je bil obisk že pri prvi predstavi zelo lep, ee je sedaj še povečal, kajti prišli so tudi takšni, ki še naših iger sploh niso videli. Dobro uspela prva predstava je bila najlepša reklama za drugo. Tudi igralci so rešili svoje uloge prav dobro, še bolje kot prvič. Občinstvu je posebno ugajala uloga Anice, ker je igrala s pravim čustvom. Ali ima na-, še kmečko ljudstvo razumevanje za igre? Ali si res želi samo šaljivih prizorov in burk, kakor govorijo nekateri, ki ne poznajo kmečke duše? Pri nas se je pokazalo, da tudi kmečko ljudstvo ljubi drame in tragedije, razume njih vsebino, s pozornostjo sledi dejanju in na obrazih se pozna njih notranjo čustvo in sodelovanje z duhom. V teh uricah pozabijo malo na vsakdanje skrbi in delo in so zamislijo v igro, ki predstavlja dostikrat njih življenje in jim daje pravih vzgledov. Med odmori je zapel novi zbor naših požar-nikov. Hvalevredno, da so si fantje zaželeli boljšega petja in lepših pesmi 1 Naš gospod organist Colnarič je z veseljem uslišal njih prošnjo, naj jih vodi in z vztrajnostjo in mar Ijivostjo so že dosegli lepe uspeho. Tudi naš} kmečki fantje se lahko naučijo lepih pesmi, samo treba je potrpežljivosti. Ali ni sedaj veliko bolj prijetno, ko si vaški fantje zapojejo lepo narodno, včasih tudi umetno pesem?! Pošten fant ne mara več za ničvredno pesem. Fantje, posnemajte, in si snujte svoje zbore pod pravilnim vodstvom! — Pripravlja se igra »Mlinar in njegova hči« za 8. december. No zamudita prilike in oglejte si to lepa narodno igro! Igralci, potrudite se, da naa boste dno 8. decembra spet presenetili s svojim nastopom. Saj to je v vašo korist in va« šega društva! •■• Sv. Janž na Dravskom polju. V nedeljo IS. novembra bo v Društvenem domu po službi božji in po večernicah skioptično predavanja ¥$ak Ml£§€€ bo plačal vsak kdor hoče brati zanimive spise KABL MAIA ki bodo za jesen in zi-¿no izhajali ysak mesec en velezanimiv zvezek Naročajte v Tisharni sv. Cirila, Maribor. KoroSiíü s »Mogoče je to,« reče po kratkem molku Ca-lucci, »s tem pa drugi niso izven krivde. Tako govorite sedaj, grofica Zrinjska, ko drugih ni tukaj.« »O, slabo me poznate. Kar govorim tukaj, si upam povedati v navzočnosti vsakega osumljenca. Postavite me pred grofa Tatenbaha in slišali bote isto.« Komisarju Calucciju je prišel ta predlog kakor nalašč. Nadejal se je, da bi se o priliki snidenja dveh oseb, ki ju veže med seboj srčna ljubezen, mogle zvedeti takšne stvari, ki so važne za nadaljnji potek preiskave in bi mogle nuditi boljši vpogled v ustroj zarote. »Da, grofica Zrinjska, vaši želji se bo ugodilo. Jutri se vrši vaše zaslišanje v navzočnosti grofa Tatenbaha.« »Hvala vam, to je moja srčna želja,« reče grofica Zrinjska vsa vzradoščena. Bilo je početkom meseca oktobra 1670. Goste megle, ki so prej zakrivale mesto Gradec s Schlossbergom vred, so zbežale pred ogrevajoči-mi solnčnimi žarki dalje proti severu v ozko Mursko dolino. Zlato solnce je poljubljalo s svo- jimi še vedno toplimi žarki naravo, ki se je ža odevala v jesensko oblačilo. Nekega dne počeikom oktobra se dopoldna nagloma odprejo vrata celice grofa Tatenbaha.' Med durmi se je prikazal jetničar Jurij Vampreht,1 ki je odvedel jetnika, ne da bi kaj spregovoril.1 Peljal ga je po dolgem hodniku ter ga spremil v večjo sobo, kjer so se vršila zasliševanja komisarja Caluccija. Ta je že sedel z resnim obrazom za s črnim prtom pokrito mizo, zraven njega pisar, pred njim je ležal debel zvezek zapisnikov o tej zarot-niški zadevi. Grof Tatenbah se postavi pred komisarja, kakor bi hotel vprašati, kaj hoče od njega. Komisar ne spregovori besede, ampak samo pozvoni. Zunaj se slišijo koraki, vrata se odprejo, in v sobo stopi grofica Zrinjska, za njo pa stražnik. Bliskoma se obrne grof Tatenbah, kakor da bi mu rekel notranji glas: Sedaj vidiš še enkrat njo, po kateri hrepeni tvoje srce. Oba jetnika se zdrzneta, za trenutek nastane molk. Nikdo od njiju ne more spregovoriti besede. samo gledala sta se. Pogled ca ni več tisti o nastanku in o zgodovini lurške božje poti. Predava gospa M. Slupica. Središča ob Dravi. Ker se radi tehničnih nepredvidenih ovir ni moglo vršiti minulo nedeljo predavanje o Koroški in Korošcih, ee je isto preložilo na nedeljo dne 16. t. m. ob 7. uri zvečer. Predavanje spremlja 75 lepih skioptičnih slik in bo tudi zelo zanimivo. Vstopnine ni. Radi precejšnjih režijskih Btroškov se hvaležno sprejemajo prostovoljni prispevki. Torej na svidenje v nedeljo na koroškem večeru v Društvenem domu! Pclzela. Ljudski oder priredi prihodnjo nedeljo dne 23. novembra v dvorani g. Cimper-rnana tri veseloigre v petih dejanjih. Igre so polne zdravega humorja in radi tega-ustvarjajo pri občinstvu Izredno veselo razpolo-ienje. Pri nas se te igre prvič uprizarjajo in bo glede na način Igranja popolna novost. Začetek ob treh popoldne. Vstopnina 10, 7 In ](k Din. Vabljeni vsi! — Odbor. Polzela. Ponovno vabimo vse, ki ee zanimajo za stavbo Društvenega doma na Polzeli, da se sestanka v nedeljo dne 16. novembra po prvi sv. maši pri g. Cizeju sigurno udeleže. — Odbor. Konjice. V tekočem mesecu nas zapustijo tri učiteljske moči in to gdč. Lea Rott in Ela Rott, obe iz dekliške osnovne šole, ter učitelj gospod Jakob Štejančič. Odhajajoči so vsled vestnosti v stanovski službi in naklonjenosti pri delu v raznih prosvetnih organizacijah Uživali splošno priljubljenost prebivalstva. Ločitev sama ne bo omajala vezi, temveč bo ohranila hvaležen spomin na delavne moči, katerim kličemo za trud in delo, storjeno za ljudsko izobrazbo in vzgojo, najiskrenejšo zahvalo! — Meseca oktobra se je vršil 28. redni občni zbor Katoliškega izobraževalnega društva. Poročila, ki so se podala, so zanimiva llika prosvetnega dela za šolo odrastlo mladino. Društveno delo se je delilo na razne Odseke, in malo je bilo dni, ob katerih bi ne bili zasedeni prostori z izobrazbe željno mladino. Ni bila lahka zaposlitev nad 300 članov in članic, vendar vsled zavednosti članstva In delavnosti odbora je šlo preko vseh o-yir. Poleg številnih poučnih predavanj se je našla zaposlitev v dramatiki, petju, v godbe-nem odseku, šahovskem klubu itd. Dramatičnih predstav je bilo v tekočem letu 18. Po-trtvovalnost sodelujočih se vidi iz tega, ker je trebalo k temu 8-i igralni hvaj ter da je sodelovalo ne vštevši razne deklamatorje in fitatiste nad 220 oseb. Uspeh Je bil z ozirom, da so bili med igralci po večini kmečki fantje in dekleta, vedno naravnost presenetljiv. Do krepkega razvoja je prišel"pevski zbor in . ., - - kakor je bil nekdaj, poln veselja in hrepenenja, otožnost in žalost se je brala obema v očeh. A le trenutek je trajal ta nemi prizor. -' »Erazem Tatenbah, odpusti mi,« vzklikne grofica Zrinjska, ki je pred nekaterimi trenutki stopila v dvorano samozavestna in ponosna ter se zgrudi pred.ljubljenim prijateljem na tla. »Vstani, draga,« reče grof Tatenbah mirno in s tolažilnim glasom, »nimam ti ničesar odpustiti. Usoda je hotela, da sva se spoznala. Kar si nameravala, je bila vzvišena misel. Če nisi uspela, 4e nesreča, za katero nikdo ni odgovoren.« »O, ne govori tako, dragi,« zakliče grofica Zrinjska, »jaz sama sem vsega kriva. Jaz sem te pahnila v nesrečo. Storila pa sem vse, ker sem vedno imela tvojo srečo pred očmi, ker sem te ljubila iz dna srca. Sedaj sem bridko kaznovana, ker vidim, koliko trpiš.« »Ne govori o tem. Ako sem dobil sive lase tn se mi je telo posušilo ter mi je obraz obledel, sem to zaslužil. Vse to me ne more ovirati, da ne bi hodil naprej po poti, odkoder ni^ vrnitve. Vse sem rad pretrpel ter bom trpel, saj tvoja iskrena ljubezen me je tako osrečevala in mi svetila v Sfteb .temnih, .težkih ur&ii.* , ' društveni orkester. Pivi šteje 50 oseb ter je imel nad 60 pevskih vaj. Z dvema pevskima koncertoma ter še ob raznih drugih društvenih prilikah so nam z lepo pesmijo nudili nebroj prijetnega užitka. Kar se tiče društvene knjižnice, se je izposodilo 1650 knjig. Izredno agilno je deloval časnikarski odsek. Žal, da se ni mogla podati natančna Statistika časopisja, k! prihaja v župnijo, vendar nas to, kar smo slišali, zadovoljuje. Informativnega časopisja prihaja 390 izvodov, mladinsko-vzgojnih listov 102 izvoda in nabožnih listov 450 izvodov. Med informativnim časopisjem zavzema prvo mesto »Slov. Gospodar«, med nabožnim pa »Nedelja«. Ako bi se prišteli razni nepoznani naročniki in druge leposlovne revije, se sme ceniti število časopisja z verskim obeležjem nad 1200 izvodov, tako da pride na vsakega 5. prebivalca v župniji po 6 katoliški časopis. Številke povedo, kako je priljubljen dober krščanski list in kaj zmore požrtvovalnost vnetih sotrudni-kov. Priznanje, ki ga zasluži društvo, treba oceniti z besedami društvenega predsednika: »Je to prva in najdelavnejša kulturna institucija v naši župniji, visoka šola naše mladine, ognjišče in žarišče prave družinske in narodoljubne vzgoje. Vse delo, oprto na zakone Večnega, pa je jamstvo, da se lz posameznih kamenčkov doprinaša k zgradbi blagostanja posameznika, naroda ln države.« Deloma stari na novo izvoljeni odbor nam obeta s pomočjo zavednega članstva nadomestiti izgube, lcl so nas doletele z nekaterimi premestitvami ter dovesti društvo do novih, še lepših uspehov. Sv. Benedikt v Slov. goricah. Tukajšnje Katoliško izobraževalno društvo vprizori v nedeljo dne 23. novembra, popoldne po večer-nicah v Društvenem domu Meškovo trode-janko »Na smrt obsojen?« Uljudno vabljeni! — Odbor. . Medjlmurje, Ker je dosegel naš list precejšnje število naročnikov tudi v obmejnih o-krajih Slovenije, prav posebno pa pri naših Medžimurcih, smo uvideli, da bo treba objavljati poročila in novice tudi iz Medžimur-ja. — Pred nedavnim smo dosegli, da se je tudi na Medjimurje raztegnila lOOOdinarska podpora, ki jo dobijo naročniki »Slov. Gos- tm%M brada in nadležni lasje pod pazduho, na rokah in nogah bo odstrani hitro z ClTO-kuro. Posebno na obraza in na nogah, ki jih pokrije le tačka svilena nogavica, vzbujajo ti nadležni lasje neprijetno pozornost ter Vas mnogokrat spravljajo v zadrego. CITO odstrani rast neželjenih las v par sekundah, garantirano brez bolečin in broz nevarnosti radikalno in za vedno. Gospa T. piše: ,Počutim se srečna, odkar mi je CITO — sovražnik las uničil korenine za rast nadležnih las". — Uporabljivo je tudi za gospode. Razira brez mila, brez vode in brez aparata. Cena Din 12"—, 8 steklenico Din 25-—. Dr. Nic. Kem6» ny, Kožice D, Postfach 12/M, 28 Cechoslovakei. 1294 podarja«, ako jim pogori stanovanjska hiša* Prepričani smo, da se bodo uverili Med ji« i murci, da je »Slovenski Gospodar« oni časo- i pis, ki jim nudi velike ugodnosti. Zatorej vsako medjimursko hišo le »Slovenskega Go-i spodarja«! *-• ■■i\ Štrigova. Lepo našo prirodo krasijo naši] vinogradi, ki krepčajo trudapolno ljudstvo Bi svojo sladko kapljico in ga spodbujajo k de«' lu. Naši ljudje se pa včasih preveč radi po*' gravaju s tem božjim darom. Vsled tega priV de čestokrat pri njihovem: »Hajdimo, da s»Lar familiaris«. Pred njegovo podobo so opravljali jutranje in večerne Inolitve. Ob vsaki slovesnosti so ga o-venčali, kadili s dišeči mkadilom ter mu poklanjali darove, posebno pa ob rojstnih dnevih matere, očeta in otrok. Tu je bilo središče vsega družinskega življenja. Sploh je bila Rimljanom vera nekaj zelo vzvišenega, zato je imela za njihovo življenje velikanski pomen. Duhovništvo je razdelil kralj Numa Pompilij v posebne razrede. Na čelu vseh duhovnikov je bil pontifeks mak-simus. Ta je s petčlanskim odborom višjih duhovnikov dajal vse postave v verskih zadevah. Ti so čuvali, da so se ohranila stara izročila pri javni in zasebni službi božji. Imeli so v rokah zakonske in dedne zadeve, skrbeli so za javne igre in so urejevali koledar. Ljudstvu, ki ni bilo dobro podučeno, so morali duhovniki verske resnice razlagati in pojasnjevati. Poleg duhovnikov so imeli Rimljani tudi duhovnice. Imenovale so se Ve-stalke, ker so služile boginji Vesti. Vesta je bila boginja domačega ognjišča in sveta varuhinja hišne sloge. V Rimu ji je bil posvečen tempel, v katerem je njej na čast ovrel sveti ogenj, kateri je bil znak pričujočnosti bogov. ;Le svete deviške roke so smele žgati ■in varovati ta ogenj. In to so bile Ve-stalke. V šestem letu so stopile v službo. Deset let so se učile, deset let so službo opravljale in deset let so druge podučevale. In teh 30 let so morale čisto in nedolžno živeti. Če je po krivdi Jcake Vestalke sveti ogenj ugasnil, jo je veliki duhovnik do krvi bičal,' Če je pa izgubila nedolžnost, je bila živa pokopana. Zgodovinar Plutarh pripoveduje to-le: »Na Kolinskem hribu (zdaj Pvirinal) v Rimu so izkopali globoko jjamo, v katero je segala lestvica. V ja-jmo so dejali posteljo, malo mleka, vodo, kruha in olja. Sem so prinesli ne-srečnico in po lestvici so jo izpustili v jamo. Nato so lestvico potegnili iz jame in jamo zasuli.« Tak je bil pri Rimljanih konec oskrunjene nedolžnosti. In dan, ko se je kaj takega zgodilo, je bil pri Rimljanih dan nesreče, tako-¿vani »dies ater«. Drugače so pa Vestalke uživale velike časti. Bile so svobodne in so imele pravice kot matere [treh otrok. Če So šle v Rimu po ulicah, jsfc jim je moral vsakdo izogniti. Če jih je slučajno srečal hudodelec, mu je bi-jla kazen odpuščena. Po preteku 30 let jo se smele omožiti, toda večinoma so držale obljubo čistosti prostovoljno do smrti. Rimljani so sploh v prvih časih čisto živeli in čistost visoko cenili. Imamo prav lepe zglede. Sekst, sin zadnjega rimskega kralja Tarkvinija Superba, je oskrunil lepo Lukrecijo, soprogo Tarkvinija Kolatina. Ona je poklicala k sebi svojega očeta in svojega soproga, povedala je jima, kaj se je zgodilo ter je rekla, da radi sramote ne more več živeti in si je porinila bodalo v prša. Vsled težke rane je izkrvavela in umrla. Ravnala je sicer po paganskih načelih, a čut za čistost je vendar pokazala. Plemenitnik Apij Klavdij seja zagledal v čednostno Virginijo, zaročenko tribuna Icilija. Na vsak način jo je hotel spraviti v svojo oblast. Ker ni mogel zlepa, je vložil tožbo, češ, da je Virginija njegova hči in je pravemu o-četu le podtaknena. Ker je priče podkupil, je tožbo dobil in Virginija bi mo rala biti njegova. Toda rajše kot bi jo krivičnež spravil v sramoto, ji je lastni oče pred sodiščem porinil nož v prša, da je tako rešil njeno čast. Rekel je: »Ker nimam drugega pota, da bi tvojo čast rešil, hočem to na ta način storiti. (Dalje prih.) ¿krila obraz. Oblečen je bil vojaško in vojaka je kazal ves njegov nastop. Grobar ga je po-prašal: »Kako je ime onemu, ki ima pri meni svoje zadaje stanovanje?« — »Mati mi je bila. Ali ne poznate več Marjetinega sinu?« — »Oh, seveda! Bog pomagaj, tako ste rjavi od solnca in toliko ste zrasli, da Vas ne bi bil za nič spoznal. Toda, pojdite! Glejte, tu je tisti prostor. Tukaj počiva, obdana od zemlj« in kamna, Vaša draga mamica.« Dolgo časa je stal vojak molče ob grobu. Solze so mu vrele iz oči in strmel je nepremično v drago gomilo. Naenkrat je zmajal ■ glavo ter rekel: »Motite se, tu moja mati n« stanuje. Kako bi oklepal tako tesen in maj« hen prostor ljubezen matere?« SELILEAM. Selijo se ptice tja v tuje dežele, črez plan in goro na jug odletele. > mšodeco ŽIVLJENJE IN SMRT. Anica je bila pobožna, ljuboznjiva deklica. Vsi, ki so jo poznali, so jo ljubili, posebno pa njen brat Ivanček, še majhen deček, in tudi ona ga je imela rada prav od srca. Naenkrat je Anica zbolela in Ivanček je bil radi njenih velikih bolečin prav v skrbeh. Ni mu seveda prišlo niti na um, da bi mogla umreti, saj še ni nikoli videl mrtveca, niti ni vedel, kaj je življenje in kaj smrt. Ko je Anica tako ležala na svoji posteljci v velikih bolečinah, je stopil Ivanček na vrt, da bi nabral cvetic, kolikor jih je pač pozna jesen nudila. Vedel je, da so cvetice Anici kaj drage. Med tem časom je Anica umrla in oblekli so ji belo obleko ter jo položili v drugo postelj. Ivanček se je sicer čudil, ko je stopil v sobo, da je sestrica drugje, ali kljub temu ji je pokazal že od daleč šopek, ki ga jo bil nabral, ali deklica se ni nanj nič ozrla. Tedaj je zakiical: »Anica, glej, kaj sem ti prinesel!« Ona ga pa ni čula. Takoj je stopil bliže, je pogledal sestrico ter rekel: »Spava; položil ji bom cvetice na prsa, da se bo veselila, ko se bo zbudila. Rekla bo: To je storil Ivanček!« Tako je vse izvršil. Nato je stopil do .matere z besedami: »Nabral sem za Anico cvetic, vse vrste, kakršnih je sploh le bilo. Ali ona spava. Položil sem ji cvetice na prsa, da se bo razveselila, ko so bo zbudila.« Mati se je bridko razjokala in rekla: »Da, res spava, a na zemlji se ne bo več prebudila!« Tako je govoril deček in mati mu ni mogla odgovoriti. Zakrila si je obraz, da bi prikrila svoje solze. Deček pa se je jalco začudil in je vprašal: »Mati, zakaj se jočeš?« Srečen otrok, ki še ni čutil teže in bridkosti življenja. NA POKOPALIŠČU. Pri grobarju je potrkalo in nekdo se je zunaj oglasil: »Odp;i, starček, pojdi z mano, da mi pokažeš dragi mi grob!« Zunaj je stal tujec, dolga, razmršena brada mu ja 3koro, Oko pa za njimi >-skrivaj mi uhaja, in v tožnih spominIS se duša napaja. Ah, da mi ni možno za njimi, za njimi, ubegniti mrazu, ubegniti zimi! KAKO JE PODGANA XSKAL£ DRUŽICO. (Rumunska pravljica.)' Malo je manjkalo in veter bi bil moral dat! nekoč svojo lepo hčerko podgani za ženo in samo pametna misel ga je rešila te nesreča. Podgana je prišla nekoč k solncu in rekla: »Čuj me, mogočno bitje! Jaz sem najbolj nesrečna stvar na zemlji. Vsi me pode, ljudje psi, mačke. Noč in dan moram biti na opre-zu, da ne zagazim v kakšno past. Skoro me je konec strahu. In kaj sem zagrešila? Samo to, da včasi na lastni račun in nevarnost oglo* dam kak koruzni storžec ali pa kak sir.« »To, prijatelj moj, ne sme biti!« je reklo solnce, katero podgan kar ne more videti. ' »Kaj še?« je zakiical snubač. »Ne veš 11. da delajo gospodarji sveta prav tako? In niti na lastno nevarnost. Videti pa je, da vedno oženijo hčer kakega mogotca, da se zasiguraja proti vsaki nevarnosti in da jih morejo ženini starši ščititi. Pa želim tako delati tudi jaz in ker si ti najbolj mogočno med vsem, kar je, zato te prosim: Daj mi hčer za ženo in ščiti me! Sit sem že tega življenja!« Solnce 3e je prestrašilo, ali brž se jo izmu* zalo: »Motiš se! Jaz nisem najmogočnejše na tem svetu!« »Kdo pa?« »Oblak. Saj si že sama videla: Ob lepem poldnevu, bas tedaj, ko hočem zemljo prav pošteno opeči, mi zakrije oblak obraz in — nič več ne morem storiti. Pojdi k oblaku, prijatelj moj, prosi ga za hčer. Oblak je najbolj mogočen.« Podgana je dvignila rep kvišku ter je tekla naravnost k oblaku. Povedala mu je svoji gorje: »Ti si najbolj mogočen! Daj mi torej tvoja hčer!« »Jaz? Jaz da bi bil najbolj mogočen? Ti sa menda šališ!« »Nikakor ne. Solnce mi je dokazalo in torej je to povsem gotovo: Ti zatemniš solnce. če le hočeš!« »Jaz ga zatemnjujem? Za koliko časa? Naj-rahlejši vetrič in ni me več. Veter, da, ta ja najbolj mogočen, verjami mi. Ce mu to poveš, bo prav zadovoljen, ker je zelo gizdav. Povem ti pa tudi kar naravnost, da je ja.ko nestalen v svojem vedenju. Je pač veternjak!« »Naj bo veiornjak, hčer mi bo moral d s. ti.« In že je bila podgana pri vetru, ki se je baš zabaval s tem, da je svojo hčerko gugal v gu-galnici. Podgana ga je obvestila o namenu ivojega poseta: »Ne misli, da nočem delati«, je zaključila »voj govor, »rada grem dalje, da si zaslužim svoj kruh, ali vidim, da ni mogoče živeti kar tako brez zaščite kakega mogočnika. Vso koruzo in ves sir imajo ti v svoji oblasti. Kdor je slabši, si mora nategniti jermen okoli trebuha.« i »Ali ti vendar ne spadaš med siabejše!« je vzkliknil veter. »Nasprotno, ti si mogočnejša pd mene.« jf »Kako?« se Je začudila podgana, kateri je to zelo laskalo. i- »Ali vidiš onole skalo v morju? Preden je bila tam, kjer jo zdaj vidiš, je visela na oni gori, ki moli kakor rt v morje. Pred tisoč leti bo si mogočni gospodje tu gori postavili grad, | tako mogočnega kakor oni sami. Na gori je| izginila divjačina, na morje si ni upal nihče, i ker so grajski gospodje izropali vsako ladjo, j Visoki zidovi so skazili lepo pokrajinsko sliko. Ti veš, da mi ni drago, če komu nadenejo okove. Rad piham prosto ter vse odpiham. Tako sem se torej silno trudil, da bi odpihnil to roparsko gnezdo. Sedeli so kakor da bi bili 'prirasli. Oh, tisoč trudapolnih let sem izgubil s poskusi, da bi razpršil to sodrgo. Od etoletja do stoletja so postajali bolj ponosni. Ni bilo mogoče! Skala se ni ganila. Komaj da je tuintam kje padel "košček zidovja v morje, ali škodo so brž popravili. Ves nesrečen, žalosten in zasopihan sem sedel nekega jutra tu, kar začujem velik ropot in šum. — Morje se je dvignilo kakor zid in bi me bilo kmalu pogoltnilo. Skala, ki je nosila roparski grad, je sama zdrknila v morje. Sama od sebe? O, nikakor ne! Tekel sem tja in kaj sem videl? Cesar v tisoč letih nisem mogel izvršiti, to ste ve podgane izvršile v par rodovih. Razumeš: Gospodje so imeli v svojih kleteh bogastvo vsega sveta in kdor govori o »gospodi« in »bogastvu«, govori o »podganah«. To Je isto deblo. In deblo podganskih podgan je Izvršilo tako točno delo, da bi se iztrgalo go-»podom-podganam nekaj bogastva. Tako se je »kala, ki si jo eni izdolbli, da si napravijo gnezdo, drugi pa, da ga izpraznijo, nazadnje »rušila. | Zato sem ti rekel, da si bolj mogočna od mene! Vrni se torej domov, zasnubi hčerko lastnega debla ter vedi, da je Bog tako dobro porazdelil moč med svoje stvarstvo, da j6 lahko pri nekaj skromnosti vsak zase s svojim delom zadovoljen!« REŠITEV NALOG. 1. 100 Din. 2. Maček. 3. Tatica. NALOGE. 1. Kako nastane potom izmenjave poedinih glasnikov iz besede »lep« beseda »log«? 2. Kdo je spesnil pesmi z naslovom: Oba junaka, Mejnik, Izgubljeni raj, Na Sorškem polju, Sveti trije kralji? 3. Koliko je 'A od V«? Koliko je V» od Hi. SMEŠNICE. Njegova razlaga. Janezek vidi plešca z dolgo brado. »Oče, glej, temule gospodu so lasje zlezli z glave. Samo malo še visijo na licu.« Previdnost. »Dedek, jeli, ti ne maraš sladkarij?« — »Ne, otrok moj, če jih zaužijem, me boli želodec.« — »Tako, potem je prav, drži mi ta kos potice, moram za mamo na vrt po salatc.« Primerjava. Matevžek je čital, da se divjaki pozdravljajo ta.ko, da si drgajo nos ob nos. Nekoč priteče k materi z vprašanjem: »Mamica, ali sta naša Malči in gospod učitelj klavirja divjaka?« — »Zakaj neki?« — »Ker si vedno drgata nos ob nos, če tebe ni v sobi!« Iz kuhinje. Dekla je pobila skledo. Gospodinja se jezi in pravi: »Kako si le mogla pobiti to lepo skledo?« — Dekla zagrabi drugo skledo, vrže jo z vso močjo ob tla, da se razleti na drobne kose in reče odkrito: »Mati, tako-le se je zgodilo!« Proda se posestvo v mariborskem okraju, 30 oralov rodovitne zemlje, vsa poslopja novo zidana in z opeko krita. Oglasiti se je pri Francu Vračko, županu v Jelovcu. 1379 Lisičje, dihurjeve, kunine, zajčje, bele podlasice in druge zimske kože od divjačine kupuje po najvišjih cenah I. Ratej, trgovec v Slov. Bistrici. 1380 Služkinjo, starejšo osebo za gostilno in kuhinjo, sprejmem takoj, najrajši kmetsko dekle iz Slovenskih goric. Biti mora poštena. Služba trajna, plača po dogovoru. Marija Pečovnik, gostilničarlca, Fram. 1376 Posestvo 15—30 oralov, v bližini Maribora levi dravski breg Ima prednost, se kupi ali vzame v najem. Ponudbe pod »Posestnik«, na upravo lista. Iščem usmiljenih krščanskih starišev, katerim odam osemletnega zdravega dečka za svojega. Ivan Gselman, p. Limbuš. 1382 Oblačilno blago vsakovrstno ter vse potrebščine za vsakega dobite vsled ugodnega nakupa po novih najnižjih cenah v trgovinah F. Senčar, Mala Nedelja in Ljutomer. — Nakup jajc, masla, vseh poljskih pridelkov. — Zamenjav.a bučnic in solnčnic za bučno olje ter pšenice za moko. 1381 «e Imenuje nova knjiga Kari Mayevih spisov. Obsegala bo štiri zvezke, prvi Je že izšel in opisuje smrt Mohamed Emina. Cena zvezku 13 Din. — Dose-daj so izšli sledeči zvezki kari Mayevih spisov: 1. knjiga: Križem po Jutrovem. v 1. zvezek: Jezero smrti. — Moj ro-v man ob Nilu. 2. zvezek: Kako sem v Mekko romal. 3. zvezek: Pri Šamarih. 4. zvezek: Med Jezidi 2. knjiga: Po divjem Kurdistanu. 1. zvezek: Amadija. 2. zvezek: Beg iz ječe. 3. zvezek: Krvna osveta. 4. zvezek: Med dvema ognjema. čč. gg. duhovnikom in organistom se priporoča za uglaševanje klavirjev, orgel in harmonijev Turin Josip, Celje. 1365 Jabolkovi divjaki za nasad drevesnic ima več tisoč komadov prvo- in drugovrstnih za prodati: Miha Kovačič, drevesničar, Št. Peter pri Mariboru. 1368 Mašancke in rdeča jabolka kupuje po najboljših dnevnih cenah Exportna družba Ma-theis, Suppanz in drug, Maribor, Cvetlična ulica 18. 1371 Učcnec, 15—16 let star, zdrav, močne rasti, poštenih staršev, se v moji usnjarni takoj sprejme. Dobro hrano, stanovanje In nekaj obleke v hiši. Karol Kirbisch, usnjarna pri Sv. Trojici v Slov. gor. 1358 Učenca sprejmem za čevljarsko obrt, zdravega in pridnega. Hrana in stanovanje v hiši. Anton Vodošek, čevljarski mojster na Ptujski gori. 1359 Dokla pridna in poštena, tudi z triletnim otro kom, se sprejme. C. Švaršnik, Majšberg, Ptujska gora. 1369 Otvoritev. Gostilna in mesarija Miki v Jur- šincih se danes zopet odpre. Cejenim gostom se priporoča gostilničar. 1373 ,»Hk zvezek zase povest. Cena zvezku 13 D. Štirje zvezki (knjiga s približno 640 stranmi) S polplatnu 65 Din, v platnu 70 Din. — Vsak mesec izide nov zvezek. Vinograd v Runču prodam. Pojasnila daje: L. Lipnik, Runeč .46. 1372 Trgovski pomočnik se sprejme s 15. 12. Ponudbe pod »Mlajša moč« na upr. lista. 1370 Proda se v vasi na Ptujskem polju, v ravnini,1 velika kmetska hiša, zidana, z opeko krita in velikim novim gospodarskim poslopjem,1 z dvema njivama 2 orala, 1 travnikom iVi orala, 1 travnikom 3 orale, 1 travnikom orala ter ffravico do občinske gmajne zemlje do 6 oralov. Posestvo je pripravno za živinorejo. Leži 20 minut oddaljeno od glavne železniške proge, do Maribora je pol ure z vlakom. Vprašati v pisarni advokata dr. Frana Irgoliča v Mariboru. 1366 Nobena pleša več! Bujni lasje, lepa brada. Mnogo tisoč dam in gospodov vsake starosti se imajo zahvaliti za svoje bujne lase zdravniško priporočenemu Tilo Ilaarkraft Fluid. V Tilo odstrani luskine in prepreči izpadanje las, prehitro osivelost, trpkost/ drobljivost in cepljenje las, oživi in osveži lasišče ter pomaga, da lasje hitro, bogato in bujno rastejo in v kratkem času dosežejo dvojno dolžino. »Moja frizura je po štirikratnem rabljenju vašega Tilo Ilaarkraft Fluid trikrat tako bujna«, piše gospa T. I. — Cena: 16 Din. 3 steklenice 24 Din, 6 steklenic 55 D. Dr. NikoL Kemeny, Eošice, poštni predal 12IH 28. CSR. im KJa dobite lepa trpežne moške in damska štofe: hlačevlno, platno, tiskovine, parhand, krojaške potrebščine, srajce, kravate, naramnice, nogavice, dokolenice in še veliko drugih predmetov po zelo nizkih cenah? Pri Ira ifeini, Celje, faije Mm c. IS. Istotam kupite moške štofaste obleke že od 240 Din tiaprej. Štofaste obleke za fante 11 do 16 let od 200 Din naprej. Moške hlače štofaste od 90 Din naprej. Moške hlače cajgaste od 47 Din naprej. Moške površnike, ovratnik iz krzna od 400 Din naprej. Nadalje dežna plaščo (Trenscoat), črne zimske suknje. Lastna izdoiovalaica usnjatih sukenj itd. Nakup neprisiljeni 1175 Solidna postrežba! Efesparsna tilša Alefisandreva 19 ki lasi" .Prisiernlh Aiehs3iišrova 1© Velika izbirna zaloga: nogavic, otroških, ženskih in moških srajc, spodnjih hlač. Pletenin: maje, puloverov, telovnikov, lastni izdelki. Čevlje za dom in telovadbo, snežne Čevlje, dežnike, igrača. Vezenine: čipke, svilene trako. Lastno vezenje, predtiskanja in pletenja. Vse vrste sukanca, prejce, igel, gumbov in raznega pribora za šivilje in krojače. — Na dr-ibno in na debelo. 1334 B H B □ B B r— 11 B B B B B B B B B B B B B H B E B 3 a C0 3 g g u ¿m ca © o & & S m g © S 5 0 O [!S«| > Gj t® cs o« > m S »9=4 B B B B B B B B B B H a B ¥€l€ pralen* Vi kg od 13 Din do Din 27. — Čaj nove lelvo EvGtovuiJj siiaaik v veliki izbiri in ceni je žo prispel. — Zaloga celokupnega vedno svežega Špecarijskoga Msga direktnih virov po dnevni ceni. 1301 za dobroto pristne švicarske Suttnerjeve ur« daje dober glas, že 33 let znane tovarnišk» hiše ur Suttner, od katere dobite tudi Vi na tahtevanj8 1377 popolnoma zastonj veliki ilustrirani letni cenik. V nJemu najdete najlepšo izbiro žepnih ur, zapestnih ur, stenskih ur, budilnikov, zlatnine in srebrnin» vsake vrste, vse takorekoč po originalnih to> varniških cenah. Ž® /M| dobite švicarsko Anker-Remont za frit uro št 120, dočim stane kovinasta Anker ura št. 122 s kazalcem za sekund«» svetlečimi številkami in kazalci, ponikljana samo Si Din. Ure zapestnice že od 88 Din naprej. Budilniki od 40 Din naprej. Noben ri« zikol Dovoljujemo zamenjavo ali vračamo denarl Zahtevajte takoj brezplačni letni cenik od ti. »I. najda vedno najprimernejša tudi pri n«I zdravja. Imamo ljudi, ki se jim posreči, da ostanejo zdravi celo življenje. Mnogo ljudi rabi že nad 34 let Fellerjev pristni lepo di- 1 šeči »Elsailuid«, da se obvarujejo proti mnogim obolenjem in znajo z njim koristiti tu« di drugim ljudem pri revmatičnih, protin-skih, nervoznpstnih bolečinah, pri boleči» nah v hrbtu in križu, trganju, bodljajihj glavo- in zobobolu, slabih mišicah in pri drugih boleznih olajšati boločlna in odvrniti bolezni. Storite enako, pomagalo bo tudi Vam! To notranje in zunanja slovito domačt sredstvo in kosmetikuin dobite v lekarnah in zadevnih trgovinah v poskusnih steklenicah po 6 Din, dvojnih steklenicah po 9 Din ali velikih steklenicah no 26 Din. Po pošti 1 zavoj t I ■Doskušnimi, ali 6 dvojnimi ali 2 vs-likima steklenicama 62 Din, več ta-* kihh zavojev mnogo ceneje. Po pošti se naroča pri 1373 EUSEN V. FSLLSH, lekarnar, STUBICA DONJA, Elsatrg 341. — Savska banovina. p: "poroča svojo bogato zalogo peči in Slžililrai-kOV po najugodnejših cenah. •SPOT" A. BX CEMENT POMTLAN», SPSST. Generalno zastopstvo „ALPSKO" TRG. 1NDUST& DRUŠTVO, Ljubljana, Mssaiykova 23. m n nsvDdno leto 1S31, ki ima S65 dni. „VELIKA PRATIKAa je najstarejši slovenski koledar, ki je bii že od naših pradedov naj bolj upoštevan in je bo danes najbolj obrajian. V »Veliki Praliki« najdeš vse, kar človek potrebuj« vsak dan: Katoliški koledar z nebesnimi, soliičnimi, luninimi, vremenskim: in dnevnimi znamenji; — šolnine in lunin« kc; — lunine spremembe} — koieJar za pravoslavne in protestante; — poŠLne določbe za Jugoslavijo; — icsiice za kolke r.a menice, pobotnice, kupne pogodbe in račune; — konzulate tujih držav v Ljubljani in Zagrebu; — vse sejme na Kranjske m, Koroškem, Štajerskem, v Prckmurju, Medžiraurju in v Julijslci Benečiji; — pregled o koncu brc-josti živine; — tabelo hektarov v oralih; — popis vseli važ::.h domačih, in tujih dogodkov v preteklem letu; — tabela »j ročunanj« obresti; — življenjepis« va2oih in odločilnih oseb a slikami; — oznanila predmetov, ki j;h rabi kmetova.ee in žena v hiši. Cena 5 Din. »VELIKA PRATIKA« se dobi v vseh večjih trgovinah in se lahko naroči tudi pismeno pri založniku; tiskarni 3, Bfonita n&sl i i S L|US3l]3lii. 1200 f Za zimo izgotovljene obleke, zimske suknje, moške, ženske plašče, čevlje, gamaše In vse potrebščine dobite najugodneje v trgovinah Senčar, Ljutomer. 1347 Poti za žac ovino najboljšega sistema in najbolj trpežne izdeluje in razpošilja na po-skušnjo brez vsakega rizika za stranko, ker plača tovornino tja in nazaj tvrdka Rihard Jakelj, S-ovenjgradec. 1137 Hlapce, samski, išž e službo v okoliša Maribora. Naslov v nnrari. 13G7 Duhovnik kupi hišo blizu cerkvo in postaje s kakimi 4 sobami in pritiklinami, z vrtom, njivo ali sadonosnikom. Ponudbe na upravo lista. 1326 Velika izbira gramofonskih plošč najboljših znamk Polydor Columbia Iiis »Masters Vo-ice«, Ackermann nasl. I Kind), Ptuj. 1299 Išče S8 primerna oseba, ki razpolaga z milim ročnim skladiščem ža prodajo sira in ina?la na trgu v Maribora za mlekarsko podjetje. Ponudbo pod it. 13S1 M an pora za micaaj'go poa.ietie. rouuuue poa Et Hlapca in deklo «prejme takoj Ivan Caf, Pobrežje pri Mariboru. 1363 kupite vse oblačilne predmete najceneje pri tvrdki Meriöor, MzUmMmm cesla 13 i II II fi.se: ii. o. Stekla Porcelana Sveliljk Ogledal S? i k Hipov Vsakovrstnih š?p i. i. d. Pljučna tuberkuloza, sušica, kašelj, suhi kašelj, nočno peteajo, bronhijalni* katar, katar v ßilu, tz-bruhanjo krvi, hripavest, naduha, bodenja itd. — so ozdravi. NA TISO ÖS ŽE OZDHAVLJENIHI Pred npor^'-- Po uporabi Prevzema vsa ©iavbna in druga steklarska dela. Najnižie cene in soiidna postrežba. 23 >000000000 Zahtevajte tako] mojo ksjigo »Nova umetnost prehranjevanja«, katera je že mnoge re- šila. rnorabljs se lahko pri vsakem načinu življenja in pomaga bolezen hitreje premagati. ieiesna teža se poveča in pljuča polago-rna »apnenijo Resni možje zdravstvenega znanja potrjajejo^iivrstjaoflt moje metode ter jo radi uporabljajo. Čim prej začnete <> t0 Riagbahnstrasce 24, Abt. 624 tam k ¿i USTANOVLJENA LEIÄ 1381 Sprejema hranilne vlogo od vsakogar, Jih obrestuje najugodneje, nudi popolco varnost In Izplačuje točno. v lasini ns« Narodni dom Izvršuje vse denarne posle, kupuje in prodaja tuj denar ter čeke na inozemstvo. Izdaja Uverenja za izvoz blaga. Za fernes* lirsniißiia faniil p®le$ lastnega el«il?ns§|a pressolenja pa ©m !SO,®09.S30-— i is lasina g&ralca tu rezerve, lil znašajo shajaj saH ©ia 14,500.003 -. Aleksandrova c. it. t! SseäOseHSBMEangBBBS