Izhaja 10. in 25. dan vsa-cega meseca.
Velja za celo leto 3 gold. za pol letal gold. 50 kr.
I. leto.
List za, šolo in. cLo m.
V Celji, 25. novembra 1880.
22. list.
0 knjižnicah za šolsko mladino.
Tone Brezov ni k.
Ena najlepših naprav novih šol. postav je ustanovljenje šolskih knjižnic (§ 71 derž. š. p.). In vkljub slabega financijalnega stanja skoro vseh zasebnikov in društev zapazimo vendar, kako vse veselo na ustanovljenju takih knjižnic dela. Imajo pa li šolske knjižnice tudi res tak upljiv na odgojo mladine, da se splača toliko za nje potrošiti? O da! Dobro uredjene in prav uporabljene šol. knjižnice so najboljši pripomoček, to, kar je učitelj v nježna otročja serca vsadil, uterditi, požlahniti, razširiti.
„Verba movent, exempla trahunt" t. j. besede mičejo, izgledi vlečejo velja posebno pri poduku v šoli. Učitelj naj učencem še tako lepe nauke daja, naj si še tako prizadeva jih n r a v n o - b o g a b o j e č e odgojiti, njih čut izobražiti, voljo ukrepiti, skratka cel njih značaj uterditi, vendar ostalo bo to kolikor toliko brezuspešno, ako ne dodamo besedam tudi izgledov. Ker pa nam ni moč k vsakemu uku kak izgled iz našega šolskega (otrokom toraj znanega) življenja vzeti, primorani smo si s primernimi pripovestmi pomagati. Da se pa to lehko zgodi, kedar je treba kako pripovest povedati, mora učitelj v tej stroki dobro podkovan biti t. j. on mora sam veliko čitati. Ne more pa zopet vselej in tudi ni treba, takoj kak izgled (pripovest) „iz rokava stresti" — vsak človek tudi ni dober pripovedovalec — mnogokrat zadostuje, ako učence samo opomni na to ali ono knjigo, na to ali ono pripovest, kojo naj prilično v roke vzamejo in čitajo. (Pri mojih zgodovinskih slikah bodem tu in tam povedal, ktero knjigo zamore sedaj učitelj učencem v čitanje priporočati.) Da je pa to mogoče, treba, da je učitelj sam pred te knjige prečital, da svojo izvedenost pri vsaki in za vsako priliko hitro lehko porabi. Prav za to določba vis. c. kr. dež. šol. sveta štajarskega (dne 2. jan. 1873 št. 5795, odd. 7) zapoveduje: vsak učitelj naj se seznani s zaderžkom vseh knjig, ki se nahajajo v knjižnici za učence na njegovi šoli. Kajti kakor mora zdravnik vedeti, ktero zdravilo se bo bolnemu udu njegovega bolnika najbolj prileglo ter mu zopet zdravje in čverstost povernilo, ravno tako mora tudi učitelj — dušni zdravnik in voditelj otrokov, ki bi moral značaj vsacega svojih učencev natanko opazovati — znati, ktero berivo ugaja temu otroku, ktero unemu; kajti ,eno in tisto ne vgaja vsem". Na-
22
vedem tu en izgled. Imamo n. pr. pripovest, ki nam v mičnih besedah kaže vso ničevost in vse slabe nasledke laganja ter nam naposled resnico zmago-nosno pred oči stavlja. Taka knjiga bila bi krasno berilo za lažnjivca, ki se ne sramuje roditelje in učitelje z .debelimi" lažmi za nos voditi, da morebiti sebe in svoje enakomisleče sošolce (tovariše) iz kake »zadrege" spravi. Uprašam ! Se li ne bo tak lažnjivec po v pripovesti se nahajajočih lažeh in zvijačah v svoji stroki le še bolj izuril? Ne bo li te za njega »lepe navke" v svojem življenju uporabljati skušal? Da, 011 se je po čitanju take knjige le še bolj lagati naučil. Učitelju, osobito knjižničarju treba je toraj zaderžaj knjige in otrokov značaj dobro poznati, kajti drugače bo s posojevaivem takih knjig ravno nasprotno tega, kar je hotel, dosegel.
Tudi se mora učitelj varovati otrokom davati knjigo v roko, ki popisuje v najhujši luči razne slabosti, hudobijo in podlost človeštva, kakor n. pr. popisuje V. Slemenik v »Izdaj a v cu" (izdala družba sv. Mohora) vitez Volka. Take pripovesti so pač za osebe, kojih moralična moč se je že dovoljno ukrepila, koristne in podučne, ne tako pa za še le v zazvoju stoječega čita-telja, otroka, kojega pravo spoznanje za »vse kar je lepo, blago in sveto" še »terdno spanje spi". Otrok naj niti ne ve, da se nahajajo na svetu take »zverine v človeški podobi". Sploh moramo gledati, da naša mladina ne postane »černogleda", ki bode svet le kot »dolino solz" smatrala, nego pokazati ji moramo svet le v lepi »beli" luči; kajti resnico bode tako sama še prehitro dosta spoznala.
Paziti je treba učitelju tudi, da otrok ne dobi v roko knjige, ki bi znala njegovo čut do občne in ožje domovine žaliti. Hvala Bogu, da se nam pri našem slovenskem slovstvu kat tacega ni bati. Ko bi šlo samo zato, bi naša učeča se mladež lehko vse naše knjige prečitala, ne našla bi v nobeni ne najmanjšega žaljenja do Avstrije in njenih n&rodov. Pa ne samo nikavno se nam je pri izbiranji knjig za naše šol. knjižnice ozirati, nego prav posebno tudi terdivno. Gledati moramo na to, ktera knjiga je prav posebno primerna domoljubno čut naše mladine vzbuditi in ukrepiti. Tu je zopet lepo pisana zgodovina ali lepi v otročjem duhu pisani životopisi slavnih, za dom zaslužnih mož najboljši pripomoček. Otroci naj zgodaj zved6 v kaki nevarnosti se je pogostem že nahajala mila naša Avstrija, kako pa je po pogumnosti in požertvovalnosti svojih vladarjev in naradov vse te zrpreke odstranila ter iz teh nevarnosti in nesreč le še v lepšem svitu, le še mogočnejša vstala, v veliko osramotenje njenih sovražnikov. Otrok naj se zgodaj seznani z imeni in življenjem takih slavnih mož, da jih ve ljubiti, častiti in posnemati. Pa ljudska šola ima tudi nalogo ljubezen do svojega n i rod a, do maternega jezika v učencih vzbuditi in uterditi. Da si se to že na tihem s tem doseže, da otroci čitajo pripovesti in popise v svoji ljubki Slovenščini, kajti vedno nam ostane mil in ljub oni jezik, v kterem nas je ljuba mati pervo molitvico učila, v kterem smo se sperva s svojimi malimi prijatelji razveseljevali, v kojem smo perve koristne nauke zajemali in v kojem smo perve zabavne in podučne reči čitali; vendar mora ta na tihem v vsacem človeku tleča iskrica
se v živ, mogočen plamen spremeniti, a to stem, da se otroci seznanijo z našo ožjo zgodovino, z možmi, ki so za naš slov. narod prezaslužni, skratka vedeti morajo, da so slovenski A v s t r i j a n c i. Jih do tega spoznanja pripraviti, pa so naše knjižnice za šol. mladino euo izmed najboljših sredstev.
Da čitanje primernih knjig pri čitatelju tudi krog njegovih nazorov širi, um in spomin krepi, domišljijo budi in krepi, skratka: človeka estetično izobražuje, ne bodem dalje razpravljal, vsaj je samo ob sebi razumljivo.
Takoj od začetka sem rekel, da čitanje koristnih knjig razširi znanje učenčevo, a to posebno pri prirodopisnem, zgodovinskem, zemljepisnem i. dr. poduku. Kajti šola ne more človeku vsega dati, nego poda mu le nekako ko-stišče, na kojega mora otrok po marljivem čitanju še le kri in meso spraviti. To marljivo čitanje primernih knjig pa naj se ne godi le m e d šolanjem, nego naj se razširi tudi na pozneji čas, ko je mladina že šoli odrasla. In ravno te šol. knjižnice naj bodo nekaka vez med šolo in šoli odraslimi ljudmi. S tem je mnogo pridobljeno, ako šola svojega upljiva na mladega človeka ne konča z izpoljneno šolsko dolžnostjo, nego da ga tudi na pozneje njegovo življenje raztegne. Pa vse to se bo le tedaj zgoditi zamoglo, .ako se je otroku v šoli vcepila ljubezen do umnega čitanja. Ako se to ni zgodilo, nima otrok nobenega posebnega veselja s čitanjem, tedaj se bodo one znanosti, koje si je po celem dolguletnem poduku na ljudski šoli pridobil, kmalo „izkadile" in tak odrasel človek postal bo proti šoli mlačen, če ne — sovražen. S tem smo dospeli do drugega oddelka naše razprave, do vprašanja, kaj naj učitelj stori, da vcepi otrokom veselje in ljubezen do čitanja.	Dalje sledi.
Tretje Berilo za ljudske šole.
(Dalje.)
Drugi del nosi naslov: „Iz zemljepisja:" Že iz napisa se razvidi, da nam v le - tem delu ni iskati popolnega zemljepisja; marveč nabrana je tu snov, ki zadostuje ravnokar ljudskim šolam. Poglejmo, kako je uverstena in uravnana. S prelepo pesmico počne kratek popis zemlje sploh in njen raz-merek proti drugim nebesnim telesom, temu sledi kratek posnetek iz fizika-ličnega zemljepisja in temu zopet obširnejše krajepisje. Ta razverstitev vzajema se popolnoma z domovinoslovjem, kakor ga v II. Berilu uredjenega najdemo; to je pravi ter naravni razvoj predmetov, koji drug druzega pripravljati, drug druzega izverševati imajo. In ravnj tu še enkrat omenim, da si brez II. Berila III. misliti ne morem. Kdor je po II. Berilu temu predmetu dobro in terdno podlago stavil, preučeval ga bode igraje po III. Berilu na dalje. Izverstna uravnava raznih beril sili učitelja, pri obravnavi povsod ozirati se na dotične točke II. Berila. — Znano je, da je učiteljem najtežavnejši matematični del zemljepisja obravnavati; na eni strani pomanjkuje primernih učil za ta predmet na drugi pa — pripravnih, deci razumel j vih knjig. III. Berilo oprostilo
22*
nas bode v tej zadevi marsikterih skerbi. Uravnava semkaj spadajočih beril je tako prosta, tako elementarna, obsežek tako skereen in snov po vsem tako razumljivo predelana, da si ne morem kaj, tu očitno izreči: mož, ki je to sestavljal, prepričati se je moral v ljudski šoli po dolgi zvesti skušnji osobno kaj, koliko in v kakšni obliki ljudski šoli gre, toiaj tudi našteval ne bom vseh prednosti raznih točk. Pač ne bo treba posebno umetnih učil, ako nam bo razjasnjevati, kar nam naša prosta knjiga pripoveduje. Prav kratek a jedernat je tudi fizikalični del zamljepisja; kar se ne najde v njem, najdeš deloma v II. Berilu, deloma v III. in sicer tu v tretjem delu (Čertice iz prirodoslovja). Krajepis je obširnejši, a vendar se derži le tega, kar je za ljudsko šolo naj bolj in neobhodno potrebnega; ne trohice ne najdem preveč, da, še pristavil bi kaj, navedel bi n. pr. v 59 štev. (zadnji odd.) Serbsko, Komunsko, Bulgarsko in Černo goro, saj so nam sosedne, in perve tri za naše posavske in podravske kraje v tergovinskem obzini velevažne dežele. Splošni popis avstrijansko — ogerske monarhije kaže nam na tanko premišljeno, krepko in naravno sliko občne naše domovine; kakovost sveta, vodovje, prebivalci, pridelki, obertnija in tergovstvo so prelepo jasno sestavljeni razločni obrazi, koji bodo lahko pripomogli k razumnemu pregledu cele der-žave. V istim redu in kot splošni popis ravno tako izverstno verši se popis raznih dežel. Omeniti mi je posebno, da je Štajarsko, Kranjsko, Koroško in pa Primorsko obširnejše popisano nego druge dežele. Na pravem mestu najdem tudi železnice navedne. Da so nekaterim imenom mest, rek in gora pristavljene tudi nemška imena, zdi se mi vse hvale vredno, ako pomslim, da nam po-manjkuje v ljudskih šolah še po vsem pripravnih zemljevidov se slovenskimi zaznambami dotičnih stvari. — A še tako lepo sestavljeno zemljepisje obsegalo bi vsaj za ljudsko šolo nekako pusti predmet, ako mu pomanjkuje še posebnih slik, koje kakošnost raznih krajev, posebnosti raznih rodov, njihovih šeg in opravil učeči se mladeži posebno živo pred oči stavijo. In ravno teh ne manjka v III. Berilu; primerno so uverstene med dotično tvarino ter tako prijetno oživljajo predmet. Kar jih posebno odlikuje je to, da so kratko, odločno in vendar mično izpeljane. Ne najdem med njimi ne ene onih suhoparnih, dolgočasnih, komaj učitelju razumljivih »živih popisov", koji po mnogih šolskih knjigah prostor nepotrebno zasedajo. Prav prilično vpletene so tu pa tam zopet prekrasne pesmice, polne najglobokejsih misli; da omenim tu samo Praprotnikovo ginljivo »Domovina" in pa Vodnikovo krepko in odločno »Na moje rojake." Sestavitelj mojsterkih beril , Dan in noč" in »Letni časi" v II. Berilu pokazal je tudi v III. Berilu, da ga pri njegovem delu podpira ne le prebrisana glava, ampak tudi blago, čuteče serce. —
Tretji in četerti del prinašata čertice iz naravoznanstva. Veliko je pedagogov, ki menijo, da naravoznanstvo za čitanke ne sodi, češ, da se v ljudski šoli ta predmet da vezati zgol le na resnične prigodke, na naturna telesa in prikazni, tedaj, da se priučevati d& le po kazalnem nauku ; pravijo, da najde deca itak priložnost, citati zvunaj šole naravoznanstvene knjige. To je vse prav lepo. A še lepše in prav dobro se mi zdi, ako se nahajajo v čitankah
naravoznanstveni oddelki tako sestavljeni, da 1. ne služijo sami ob sebi na-ravoznanstvenemu nauku v podlago, marveč da se razna dotična berila na kazalni nauk, po katerem deca naj poprej naravne prikazni in telesa spoznavati začne, stikama vežejo in ga potem pospešujejo, — 2. da se mladež po njih vadi, druge knjige tudi zvunaj šole pravilno, t. j. umevno prebirati, in 3. da služijo tu pa tam vajam v spisju. Vsem tem vstrezata zopet tretji in četerti del. Verlo pisane čertice iz p r i r o d o s 1 o v j a ostale bi mertve besede, ako jih učitelj po mnogobrojnih poskusih, h kojirn ga skoraj vsak stavek šiloma priganja, oživljal ne bode. Le-ta del obsega na videz le malo gradiva in to v skerčeni obliki, a pravilna obravnava vedla ga bo in mora ga širiti, — Bog! da bi le časa ne primanjkovalo. Vse hvale vredno je to, da je prilično omenjeno, katere prikazni so človeku v prid, katere pa v kvar, kako se jih je posluževati, kako pa izogibati i. t. d. Da se je podoba med toplomerom in vremenikom kratko opisala, zdi se mi posebno za ljudsko šolo vele-važno. Pisava je prijetna in — kar se mi ravno za ta predmet velevažno zdi, lahko razumljiva. V 114. berilu (Voda) lahko bi se pritaknilo bilo nekaj po-dučnega o nečisti vodi mesto drugih manj važnih reči. Pri terditvi, da se voda ne da nad 100 stopinj segreti, ozirati bi se bilo vendar le nekako na pogoj: pii normalnem zračnem tlaku. Pri kuhanji vode omeniti bi bilo dobro, kako se voda segreva. Pa saj sem rekel, da se d& gradivo po pravilni obravnavi lahko širiti. V zadnjem oddelku 120. ber. (Mavrica) omenja se tudi jutranja zarja. Ta oddelek spada po mojem mnenji bolj v 119 ber. (Svetloba). — Vprašanje, kako jutranja zarja nastane, zdi se mi za ljudsko šolo pretežko ; mar-sikteri učitelj si bo sam nad njim glavo belil, ako ga hoče do gotovega rešiti. Želeti bi bilo, da se naslov v 107. ber. tako predrugači, da bi se bolj strinjal z večino glavnega zapopadka. — Prirodopisnidelse odlikuje v marsikterem obziru. Snov je primerno izbrana in razteza naravno obseg znanja napotenega po II. Berilu. In pa ta lepa pisava! Kdor tega ne verjame, naj pa med drugim le čita 133. (Veverica) in pa 130. ber. (Kos), zavzel se bo nad krasoto mehke, gladke, mile naše materinščine. Moram reči, da se bo ta del že zbog pisave gotovo naglo priljubil naši mladeži. Uravnava je skoz ' in skoz pravilna, in ravno radi tega ponujal nam bo ta del obilo pripravnega gradiva za spisje. Izverstno jo je zadel pa pisatelj, ki je popis posameznih teles tako vredil, da se po enem zastopniku priučevati d & cela ver sta zastopniku sorodnih stvari, koje so prilično in primerno tu pa tam navedene. Kako lahko bo po takem, gradivo zmanjševati ali ga pa množiti, kakor to razne verste šol zahtevajo ! Prosto in zanimivo najdem popisano, kdaj in kako je z raznimi obrodki obračati i. t. d.
Tudi sadjereja je našla v tem delu lep prostor, vendar se spis v marsikterem oziru premalo znaša poleg druzih po vsebini in obliki doveršenih beril; a zdaj ga ne morem na tanko razsojevati, ker mi prostora pomanjkuje.
Konec sledi.
Učne slike iz zgodovine.
(Spisuje Tone Brezovnik.)
VI. Sam o,
Komaj so Slovani v naše kraje prišli, podvergli so si jih div^i Avari (Obri) ter jih za svoje sužnje napravili. Slovenci so se sedaj za Avare v kervavih bitkah bojevali, med tem ko so oni za njih herbtom lenobo pasli in se od naropanih zakladov mastili. Avarom so morali polje obdelovati, za nje se truditi noč in dan, leto in leto, a niso druzega plačila dobili kot batino in smrt. Slovani niso bili več samostojni in prosti, niso se mogli več po svoje veseliti, niso več mogli svoje ljubljene bogove častiti in tam, kjer so se pred vesele pesmice razlegale, tekle so curkoma solze pod silnimi, grozovitimi udarci kervoločnih Avarov. Milo so Slovenci zdihovali pod žulečim jarmom Obrov, a ko jim je nazadnje le presilno postalo, zgrabijo 1. 623 Čehi, Moravani in Slovenci za orožje ter poskusijo se trinožnih divjakov rešiti. Njih vodja je bil nek Samo. Nastal je silen boj. Slovani borili so se kot levi, in vsem spredej - njih junaški vodja Samo. Ko srečno zmagajo, izvolijo si hvaležni Slovani hrabrega Samo-ta za svojega kralja. 35 let (do svoje smrti) kraljeval je Samo slavno. Dolgo se ni nikdo upal Slovanov napasti. A ko so se naposled Nemci vendar le prederznili Slovane napasti, natolkel jih je Samo ravno tako pošteno, kot pred Obre.*) Slovani so bili tedaj mogočni in slavni. Pa kaj, ko je ta sreča in slava le malo časa trajala! Takoj po Samovi smrti razpala je ta deržava, zavoljo znotrajne nesloge zopet na več delov. Mi Slovenci ostali smo, ločeni od drugih naših rojakov (bratov), sami pod svojimi lastnimi vojvodi; a sami sebi prepuščeni bili smo preslabi, da bi se na dalj časa zamogli mogočnemu sovražniku braniti. In v kratkem bomo videli, kako so Slovenci res kmalo postali podložni tujemu vladarju. (Glej tudi sliko „Samo" v Slov. Učitelju 1. 1877 str. 66.)
VII. Pokristjanjevanje Slovencev.
Kakor smo slišali, so bili Slovenci začetkom pagani. Ali ko so sem v naše kraje prišli, približalo se je tudi njim po milosti božji božje kraljestvo. Razni za rszširjevanje kerščanske vere živo vneti duhovni, prizadevali so si Slovence do spoznanja pravega Boga dovesti. Med mnogimi drugimi zapomnili
*) Fredegar, frankovski zgodovinopisec, živeč okolo leta 660, pravi v svoji „Historia Francorum" (c. 48.) sledeče „Zarad nekega uboja in ropa, kterega so Vendi na frankovskih tergovcih zakrivili, poslal je Dagobert Syharja k Samu in ko ta ni hotel prava razsoditi, žugal je Syharij: Da mora Samo z vsem ljudstvom Dagobertu podložen biti. „Zemlja, ktero imamo in mi smo Dagobertovi, pa samo pod tem pogojem," odgovori Samo, „ako hoče z nami prijateljstvo ohraniti." „Kristiiani hlapci božji" reče Syharij, „ne morejo s psi v prijateljstvu živeti." „Ako smo psi, smemo vas griziti," odgovori Samo in zapodi Syharija. Dagobert je kmalu začel boj. Longobardi so od juga napadli zemljo Slovanov. Alemani pod vojvodo Erodobertom so na onem mestu, kjer sov deželo vderli. Vende premogli, Franki pa so bili v tridevni bitvi pri Vogatisgradu (639) pobiti." Vogatisgrad je po mnenji Polacky-ja današnji Tugost, Taus na Češkem; drugi pa menijo, da je današnji Voitsberg in Samo rodom Slovenec. —
si bomo samo nektere. 0(1 juga je prišel sv. M o h o r. *) Sv. Mohor je bil od samega sv. Petra v staroslavnem Ogleju (Aquilea) za škofa posvečen. On je bil pervi škof. ki je paganske Slovence pripeljal v naročje sv. cerkve in ki je tudi za sv. vero dal kri in življenje. Od severa (iz Solnograda) prišel je Slovencem luč prave vere užigat sv. Rupert, škof v Solnemgradu. On je na svojej poti baje prišel tudi v Celje (1.698), kjer je v tem letu posvetil cerkev sv. Maksimilijana.
Največ Slovanov pa sta sv. brata Ciril in Metod h kerščanstvu spreobernila, Ciril in Metod sta prišla iz Carigrada. Da bi Slovane ložje kerščanstva učila, poslovenila sta sv. pismo, a v to sverho izumila za Slovane, ki do tedaj še niso znali pisati, posebne čerke, ki jih še sedaj .cirilica" imenujemo in kojih se še sedaj mnogo Slovanov (Rusi, Serbi in Bolgari) p.-i svoji pisavi poslužujejo. Ciril in Metod izprosila sta pri rimskem papežu tudi dovoljenje, da se sme sv. maša v slovenskem jeziku brati in ne le, kakor je zdaj in je bilo pred, v latinskem. Za te in druge njune zasluge, pridali so jima hvaležni Slovani častni priimek .apostola Slovanov", sv. oče Lion XIII. pa so letos odredili, da ima bodoče njun imendan (5. jul.) biti paznik za vesoljno kerščanstvo.
Vendar se razširjevanje kerščanske vere ni tako z lehkega godilo, temveč mnogi Slovani so se deržali terdovratno svoje stare paganske vere ter so se za njo celo mnogo let ostro bojevali. Nazadnje so bili vendar premagani in sv. vera se je razširila sčasoma povsod.
Koder so se novi nauki razširjevali, povsod so se paganski rnaliki, žertveniki (altarji) in tempeljni poderli in opustili, a na njih mesto kerščanski in kerščanske cerkve postavili.
Obravnava.
Učitelj pripoveduje : .Kakor.........s v. M a k s i m i 1 i j a n a".
Kake vere so bili začetkoma Slovenci ? So li v naše kraje prišedši še dolgo pagani ostali ? — Kdo si je pervi prizadeval Slov. pokristijaniti ? Sv. Mohor. Od kod je prišel ? Kaj je bil ? Kdo ga je v škofa posvetil ? Kakov spominek imamo še sedaj po njem ? D r u ž b o sv. M o h o r a. Zakaj se tako zove? Kak namen ima? Kdo sme kot ud pristopiti? Vsak. — Kdo si je tudi še mnogo zaslug za pokristjanjevanje Slov. pridobil ? S. Rupert. Od kod je prišel ? Kedaj je bil v naših krajih ? Kako vemo to ? Ker je 1. 698 v Celji cerkev sv. Maks. posvetil. Ktera je toraj ena najstarejših cerkva na Slovenskem ? — O čem smo sedaj govorili ?
a.)	O sv. Mohoru.
b.)	„ , Rupertu.
Povej, kar smo o njih slišali! (Se od mnogih ponovi.) Učitelj pripoveduje : .Največ.............kerščanstvo."
*) Tu pridemo z našo zgodovino Slovanov navskriž. Po mnenji nekterili zgodovinopiscev so prišli Slovenci namreč okolo 1. C00 p. Kr. v naše kraje ; drugi pa menijo da „od nekdaj stanuje že tukaj moj rod."
Kdo pa je največ storil za pokristijanjevanje starih Slovanov ? Sv. brata Ciril in Metod. Od kod sta prišla ? Kaj sta še druzega storila, kot da sta sv. vero oznanjevala ? Čerke sta izumila ter sv. pismo v slov. jezik prestavila. Je li to kaka posebna zasluga, da sta čerke izumila ? Da; kajti sedaj so Slovani začeli vedno omikanejši in učenejši postajati. Kako se zovejo od teh sv. bratov izumljene čerke ? Cirilica. Še sedaj kdo v cirilici piše ? — (Učitelj zapiše učencem na tablo kako ime s cirilico; čerke za to dobi m. dr. v Raz-lagovi Pesmarici). Kaj sta C. in M. še storila ? V slovenskem jeziku sta maševa!a. Kedaj se je to nehalo? Po njuni smrti. Kak naslov sta «i za te velike zasluge za Slovanstvo pridobila ? — Kako jih je sv. cerkev počastila ?
—	To pa je velika čast za nas vse Slovane, da so papež ravno imendan teh dveh slov. apostolov v praznik *) povzdignili. — Bodita nam sv. C. in M. v zgled, kako nam je narod in matereni jezik ljubiti! — O čem smo se učili?
c.)	O Cirilu in metodu.
Povej, kar smo se o njih učili!
Učitelj pripoveduje : »Vendar...........postavili."
So pa li vsi Slovani radi novo vero sprejeli? — Kaj so nekteri cel6 storili?
—	Kaj so Slovani popred v čast svojim bogom postavljali ? Tempeljne in žertvenike. Kaj so sedaj na njih mesto napravili ? Cerkve in kapelice. Kje so bili pred večinoma tempeljni ? Verh gor in hribov. Kje so toraj tudi sedaj najraši kristjani cerkve stavili ? Po gorah. Kaj vidimo toraj še dandanešnje po hribih in gorah? Mnogo cerkva. Kje n, pr. ? (Se imenujejo!) — O čem smo sedaj govorili ?
d.)	O zmagi krščanstva.
Povej, kar smo o tem slišali! Več učencev ponovi celo sliko po na tabli stoječem vsnutku. Drugo kot navadno.	(Dalje pride.)
Praktična obravnava 41. ber. „Na grobeh". (Glej tretje
Berilo str 40)
I.	Učitelj berilo prečita.
II.	Pojasnjevanje pesni, misel posameznih kitic.
Kaj je berilo po obliki? Pesen. Kam nas vodi ta pesen? Na grobe. Kje so pa grobovi ? Na pokopališči.
Čitaj prvo kitico!
Komu blagor ? — tistemu, ki se spočije. Komu še blagor ? — tistemu, ki v črni prsti v Bogu spi! Kako bi še lahko mesto »blagor mu" rekli? — srečen tisti. Mesto se »spočije" se lahko reče: »počiva". Kaj pomeni »v Bogu spi"? Kedo je toraj srečen? Tisti je toraj srečen, ki počiva in v černi
*) Vendar to nikakor ne bo d e r ž a v 1 j a n s k i praznik, nego le praznik za notrajno cerkev. Do sedaj se j t; namreč imendan teh dveh svetnikov praznoval samo v nekterih deržavah, kjer so Slovani doma, a za naprej bo to za celi kerščanski svet kot n. pr. sv. Mihael.	Pis.
prsti v Bogu spi! Zakaj je mrtev srečen? — ker lepše solnce njemu sije. Zakaj še? — ker njemu lepša zarja rumeni. Kaj pomeni to? — novo, večno, srečnejše življenje po smrti.
Misel prve kitice: Mrtvi ali pokojni, kteri v Bogu počivajo, so srečnejši nego živi, ker se unkraj groba začne boljše življenje.
Povej misel prve kitice ! ti! ti tudi! —
Čitaj drugo kitico !
Koga tiha zemlja ne drami? — mrtvega, pokojnega. Povej mesto »drami" drugo besedo! — vzbuja. Kdo ne buči v črni prsti (v grobu) ? vihar strasti. — Imenujte kako strast! Jeza, sovraštvo, obrekovanje, preklinjevanje i.t.d. Unkraj groba toraj ni nobene strasti. Kedo pa mesto strasti vlada v jami ? — bra-toljubje. Na unem svetu se ljubijo med seboj kakor bratje. Kakšen žar greje prah? — ljubezni, To se pravi: Na tem svetu se ljudje čestokrat sovražijo, a na unem pak se vedno ljubijo.
Misel druge kitice: Na tem svetu vlada med ljudmi strast, na unem pak bratoljubje in ljubezen.
Čitaj tretjo kitico !
Mi tugujemo, žalujemo in jokamo; bolečine in skrbi nas more. Kako vse drugače je v jami! Kaj mine? — tuge. Reci mesto „tuge" žalosti! Žalosti minejo. Kaj še mine? — bolečine. Kaj še? — duhomorni trop skrbi.
Kako bi mesto »trop" še lahko rekli? —kup, roj, truma. Zakaj se imenujejo skrbi »duhomorne" ? — ker naš duh more, — slabe — tlačijo. Kaj se v grobu posuši? — potok solz. Kaj se to pravi? V jami ni joka in stoka.
Misel tretje kitice: Vse reve in nadloge, katere nas tro, v grobu minejo.
Čitaj četrto kitico !
Kaj ne slepi tam? — rumeno zlato. Postavimo za besedo ,zlato" denar. Kaj tedaj ne slepi (goljufa) tam ? — To se pravi: Na unem svetu ni denarja — ni bogatinov. Kaj loči ljudi tukaj ? — čast. Kaj še ? — ime. Kaj še ? — naslov (baron, grof). Kaj še ? Če tedaj pokojne ne loči niti čast, niti ime, niti naslov, niti stan; če ni nobenega razločka med njimi; kakošni so toraj? — enaki, enakopravni. Kdo jih pa enakopravne naredi ? — smrt. Ali z drugimi besedami: Smrt pobrati pod lopato. Koga pobrati smrt pod lopato ? — Kar rodil je beli dan. To se pravi: Zemeljske razmere, zemeljske razlike med ljudmi smrt razdere.
Misel četrtek kitice: Unkraj groba ni nobene razlike med ljudmi, vsi so si bratje in sestre.
Čitaj peto kitico !
Kaj vse krije ? — ena odeja. Škrlatnih je tisti kteri škrlatni (purpurni) plašč nosi. Kdo nosi škrlatne plašče ? — cesarji, kralji, knezi i.t.d. Kaj pa v grobu reveže in škrlatnike pokriva ? — črna prst, zemlja. Bogatini, v obče imenitni stanovi, imajo na mizah dragocene prtiče, po tleh svojih sob umetnotkane preproge. Iz česa pa imajo prtiče tamkaj bogatini in reveži ? — iz travice zelene. Kaj pokriva toraj reveže in bogatine ?
Misel pete kitice : Reveže in bogatine odeva ena odeja, namreč: Črna prst in tratica zelena: črna zemlja in vsem rase na grobu travica zelena. Citaj šesto kitico !
Šesta kitica je enaka prvi in tu se še v drugič povdarja in potrjuje : Srečnejši so pokojni, ki v Bogu spe, od nas.
III.	Glavna misel.
Ne strašimo se smrti, ker na unem svetu še le nas čaka lepše in sre-nejše življenje.
IV.	Učenje na pamet in deklamovanje.	Iv. Kavkler.
Zborovanje Štajarske učiteljske zaveze dne 14. in 15. septembra 1880 v Gradci.
(Konec.)
O prvem prašanji ,Narodno naobraženje po narodni šoli" govori g. Scbmutz iz Gradca. Narodno naobraženje je splošno izobraženje ljudstva, tako da si je vsak svoje stopnje v družbinskem življenji popolnoma svest, ter da vsak svoje mesto, kjer deluje, popolnoma izpolnjuje. Nobeden stan nima pri izobraženji nikakoršnega predstva. Čim več ljudi svoj poklic popolnoma umeje, tim višjo je narodno naobraženje. Umeje se samo ob sebi, da je to, kar se od narodnega naobraženja zahteva, odvisno od časov, v katerih narod živi. Čas hiti naprej, stare naredbe so se prekucnile; treba torej, da se narodno naobraženje vedno povikša in zahteva se po vsem pravu od narodne šole, da ona pri tej važni nalogi sodeluje. A narodna šola bi sama ob sebi na cedilu ostala, če bi se z drugimi življi, ki na narod upljivajo, ne sporazumela. Glavna stvar je posebno, da šola v sporazumljenji starišev deluje. Dalje ne sme šola nikedar pozabiti, da ji ni naloga samo podučevati, temveč tudi vzgojevati. Ona mora tudi za to skerbeti, da se učenci, iz šole stopivši, sami z veseljem nadalje naobražujejo. Nadalje govornik navede, kakšen mora pouk v vsakem predmetu biti, da se ta važen smoter doseže ter koncem zahteva, da mora mladina redno v šolo dohajati in da se osmoletno šolsko obiskovanje ne sme skerčiti, ker se drugače sploh o popolnem pouku govoriti ne more. Ta izverstni govor so navzoči jako pohvalno sprejeli.
Drugi govor „Kako si naj učitelji sami gmotno pomagajo ?" govoril je gospod Arbeiter iz Gradca. On priporoča, naj učitelji pristopijo k ,zasebnemu pokojninskemu zavodu za vdove in sirote narodnih učiteljev na Štajarskem" in so se predlogi, ki jih je poročevalec v tej zadevi stavil, sprejeli.
O nalogi »Ravnopravnost starejših učiteljev glede pokojnine" poročal je gospod Zill iz Gradca. Sklenilo se je, da ravnateljstvo učiteljske zaveze primerno prošnjo deželnemu zboru predloži.
Po tem glavnem zborovanji bilo je zborovanje poslancev učiteljskih društev, da so nov odbor volili. Ravnateljstvo je sestavljeno iz gospodov Rehatschek, načelnik; Lochbihler, namestnik; Zill in Schmutz, tajnika; Weber,
denarničar; vsi iz Gradca. Kot odborniki so se volili Savec in Unger za zgornji Štajar, Stopper in Gruber za srednji in Bobisut in Robič za spodnji Štajar.
Ob eni popoldne je bil skupni obed v Steinfeld-ski pivarni, kjer se je napivalo Njihovemu Veličanstvu, naučnemu ministru Conradu, deželnemu namestniku, deželnemu odboru, graškemu županu i. t. d.	—h.
Dopisi.
Celje, 15. oktobru 1880. Okrajna učiteljska konferenca v Št. J ur j i na južni žel. (Konec.) Nismo še tudi enega mnenja, kterim razredom in oddelkom so nove šolske čitanke namenjene. Pred vsem tem pa bi se moralo določiti, koliko časa pripada materinščini in koliko ur v tednu naj se drugi deželni jezik podučuje. To so zadače, ktere poprej rešiti moramo predno podrobne načerte izdelujemo. Na to so se po živahnem razgovarjenji sprejeli sledeči predlogi poročevalčevi:
1.	Začetnica je čitanka a) v pervem, drugem in tretjem šolskem letu na enorazrednicah; b) v dvorazrednicah za pervi razred t. j. v pervem, drugem in tretjem šolskem letu; c) v trirazrednicah za pervi razred; t. j. v pervem in drugem šolskem letu.
2.	Pri normalnih šolskih razmerah se preučijo v pervem letu male in velike čerke do str. 39. Druga tvarina se porazdeli primerno na drugo oziroma tretje š. leto.
3.	Drugo berilo je čitanka na eno- in dvorazrednicah v 4. 5. in 6. šolskem letu in na trirazrednicah v drugem razredu t. j. drugo in tretje šolsko leto.
4.	Tretje berilo je namenjeno za sedmo in osmo šolsko leto v eno-in dvorazrednicah ter za peto in šesto š. 1. na trirazrednicah. V nekteri šolah, kjer še šolske razmere niso uredjene, se tretje berilo ne bo dalo vpeljati. Tukej ostane drugo berilo čitanka vsem višim oddelkom.
5.	Berilni spisi se v toliko kolobarjev porazdele kolikor oddelkov šteje razred, v kterem se berilo rabi; isto velja tudi za jezikoslovno tvarino.
6.	Pri porazdeljevanji berilnih spisov naj se ozira tudi na realije. Razun tega se ima pri tem tudi na letne čase in posebne prirodne prikazni ozir jemati.
7.	V enem tednu se ne more več kot eden ali dva berilna spisa vzeti.
8.	Posredno podučevatije mogoče samo slovnico, pravopis in spisje; vendar se sme samo polovica tem predmetom namenjenih, ur v ta namen porabiti. Razredba ur po tednih se naj po tem načelu uredi.
9.	Prirodopisju in prirodoslovju, oziroma zemljepisju in zgodovini pripada učnega časa po razmerji 5 : 3.
Od več strani se je izrekla želja, naj bi se volil poseben odbor, kteri bi prevzel nalogo izdelovanja uzornega učnega podrobnega načerta, po kterem bi se mogli potem učitelji pri enakem delu ravnati. Ta želja se je kot pred-
log sprejela. — V ta odbor se volijo gg: Grebenec, Košutnik Jos., Koderman, Vrečar, Jarc, Brezovnik in Kokot *)
O natanjčneji določbi §. 38. naučnega reda je poročal šmarski nadučitelj gosp. Jurkovič. Po jako živahni debati se je sprejelo sledeče. Pri krajnih konferencah naj se govori, razpravlja, posvetuje, obravnava
1.	o pedagogičnih in sploh znanstvenih rečeh;
2.	o učnih poskusih;
3.	o sredstvih, kako bi se dalo vzajemno delovanje med domačo hišo in šolo pri vzgoji napotiti ali pospeševati;
4.	po kteri poti bi se šolske ovire naj prej odpravile.
5.	V krajnih konferencah se izdelujejo podrobni načerti za posamezne razrede in oddelke ter se porazdele ure v tednu na predmete po občnem učnem načertu.
6.	Določi naj se, ktera učila in ktere knjige se bodo za šolsko knjižnico kupovale.
7.	Vsako četert leta se obnašanje učencev v konferenci klasificira.
8.	Koncem šolskega leta se razredijo učenci v razrede in oddelke za prihodnje šolsko leto.
Temu je sledil učni poskus gosp. Jarc-a z učenci. Obravnaval je slovenski rodivnik s hvalevredno spretnostjo. Škoda, da je takim praktičnim poskusom premalo časa odmerjenega. V stalne odbore in za oskerbljevanje okrajnih šolskih bukvarnic so se volili vsi dosedanji članovi. V šmarski okrajni svet pa se voli gosp. Žumer na mesto gosp. Brinšeka, ki je šel v pokoj. Izmed nasvetov se je pervi g. Vučnik-ov, naj učiteljstvo iz vseh treh okrajev skupno pošlje najvdanejšo čestitko Nj. Veličanstvu presvitlemu cesarju ob SOletnici z burnimi „Živio" klici sprejel. — Nadalje sta se sprejela sledeča nasveta:
1.	Pravica kaznovanja radi šolskih zamud naj preide na okrajni šolski svet. (Kokot)
2.	Dnevni red za prihodnjo okrajno konferenco naj se poprej naznani, n. pr. o Velikinoči.
Konečno se g. predsednik še zahvaljuje gg. zapisnikarjema, poročevalcem in vsem, ki so pripomogli, da so se vprašanja tako tehtno pretresovala, ter želi, da bi današnje posvetovanje obrodilo mnogoplodonosnega sadu v prospeh šolstva, v blagor mladeži in blagostan ljudstva, ter sklene s trikratnim živio-klicem na presvitlega cesarja zborovanje, ki je celih osem ur trajalo.
Iz Ptuja. 4. novembra imelo je naše učiteljsko društvo svoje deveto letošnje zborovanje. Da si je slabo vreme bilo in je dež. se snegom padal, zbralo se je 28 udov ; kot gosta sta bila navzoča gospoda Mariborskega učiteljišča profesor Mell in okrajni šolski nadzornik Ranner.
Zborovanje prične predsednik g. Robič ob 10 uri s primernim govorom. On se nadja, da smo si v počitnicah vsi nove moči za težavni posel pridobili,
*) Ker je deželna učiteljska konferenca tndi za to delo poseben odbor izvolila, je ta okrajni odbor odstopil.	Uredn.
tako da nam bo mogoče v novem šolskem letu uspešno delovati na šolskem polji. Da hoče naše društvo tudi v prihodnje skerbeti za nadaljno izobraževanje svojih udov, kaže denašnji dnevni red. Odboru se je posrečilo, naprositi gospoda profesorja Mell-a, da nam predava pri denašnjem zborovanji. Predsednik izpolni le ugodno nalogo in prijetno dolžnost, če g. profesorju preserčno dobro došlico zakliče. (Odobrovanje)
Tudi nove ude učiteljstva, ki so to leto v naš okraj prišli, in od kojih je nekoliko pri zboru navzočih, presrčno pozdravi, ter jih vabi pri društvu krepko sodelovati. Prešlo se je potem na dnevi red.
Zapisnik zadnje seje se prebere in odobri. Izmed predsednikovih poročil' naj bode omenjeno, da je društveni odbor pri okrajnim šolskem svetu prošnjo vložil, da bi on pri novi uverstitvi šol v razne plačilne razrede prosil deželni šolski svet, naj se šole tega okraja, ki so v četertem plačilnem redu, uverstijo v tretji plačilni red.
Za tem je povzel g. profesor Mell besedo ter l'/4 uro govoril o , kam eni ti soli in o rudninah, ki se ž njoj vred nahajajo". On navede narode, ki so najprej sol rabili in kako so njeno korist spoznali; navede nam njene lastnosti; pokaže nam, opisovaje Mertvo in Aralsko morje, kako so solna ležišča nastala in kako še nastajajo; opiše nam razna solna ležišča oziroma na njihove sestave ; navede nam razne sovrste soli in rudnine, s katerim vred se kamenita sol nahaja; ter nam koncem razloži, na kake načine se sol za rabo pripravlja. Vse sol e sovrste in rudnine, ktere je predavalec omenil, je imel na razkaževanje.
Živa pohvala, ki je govoru sledila, pokazala je, da so navzoči ta izvrstni govor vestno poslušali in da so mu vsi hvaležni za to podučljivo predavanje. Predsednik se zahvali predavalcu ter sklene zborovanje.
Temu je sledil skupni obed pri Blažiči, kjer se je napivalo navzočemu g. profesorju, d želnemu šolskemu nadzorniku, učiteljskemu društvu in njegovemu predsedniku, vzajemnosti i. t. d. O petih smo spremili gosta na kolodvor ter se od njega poslovili z željo, naj naše društvo v dobrem spominu ohrani.
-h.
Iz celjske okolice. Celjsko učiteljsko dvuštvo je zborovalo zopet 4. nov. 1. 1. Akoravno je bilo slabo vreme, sešlo se je bilo rendar 22 udov. Gdč. Vut, učiteljica na Frankolovem, pristopila je k društvu. Začetek zborovanja je bil ob Y310 uri predpoldne.
Izverševaje dnevni red naznani g. predsednik, da bo učitelj na tukajšni meščanski šoli, g. Tisch predavanje „o telovadbi v ljudski šoli" prilično zopet nadaljeval.
Potem poroča g. Miklavc o geometričnem oblikoslovji. On naglaša, kako važne je, da se seznani prosto ljudstvo z kubično mero. Zategadelj mora učitelj v šoli otroke v tej stroki uriti.
Poduk mora biti tako vredjen, da se zamorejo otroci praktično vaditi; prepričati se morajo, da sta izpeljani račun in vsebina čisto eneka. Naj se torej pridno vadijo telesa meriti, narazen jemati in zopet sestavljati.
Ne učitelj sam, ampak tudi učenci morajo imeti mero v rokah, da se ne vdajo lenobi in se ne dolgočasijo. Telesa naj se v šolo prineso in tu merijo.
Telesa se morajo vsikdar pokazati, potem pa tudi narisati, da si jih učenec lože predstavi. Narisana telesa se imajo ravno tako izmeriti in potem preračuniti.
G. poročevalec nadaljuje, da je podlaga celemu poduku čveterostranska prisma, da se potem preide na tri- šest- dvanajstranske, potem na valj i. t. d.
Za to dobro premišljeno in razločeno razpravo se predsednik g. Miklavcu v imenu društva dostojno zahvali.
Jako zanimiv je bil tudi učni poskus Bupnikov. Ta gospod nam je podal celo posebnost svoje bralne metode. On se derži gesla: „Če hočeš učiti otroke, se moraš ponižati in postati sam otrok!"
Glavna reč mu je kazalni poduk; nabral si je takih besed za temelj, ktere zadostujejo njegovi terjatvi: „reč mora podobo čerke imeti."
Te besede so povzete iz otroškega, večinoma pa iz priprostega, praktičnega življenja in so prav originalne. Nobeden navzočih mu ni oporekal, da bi se ne dalo hitro dospeti do dobrega čitanja, ako se te metode derži.
Vedel nas je g. govornik do pol dveh popoldne zabavati se svojo razpravo, zato je pa tudi žel vsestransko občno pohvalo.	—t—
lz St. Jurija n. j. ž. Res srečni smo učitelji in z nami naša mladina, ker smo enkrat vendar le dobili nove čitanke ! Z veseljem se zdaj lahko gre na trudapolno delo s tako izverstnimi sredstvi. Kako težavno je za delavca, ako ga gospodar sili delo dobro izveršiti, če pa ima le slabo orodje v roki, to ve vsak in tako je poprej pri šolstvu bilo. Vsled novih čitank se vse giblje in raduje; učitelji, otroci in stariši. Vse jih rado prebira od malega do ve-čega, kar sem se sam prepričal in to že hoče nekaj reči! Kakor pa je že navada sploh, imajo pa tudi nove čitanke svojo senčno stran. Naj kar naravnost povem, da so predrage, Ce zmislim na družbo sv. Mohora, katera po 6 obširnejših bukev, ter v bolj neugodnih razmerah za en goldinar z dobičkom izdaja, potem ne vem, zakaj bi naša uboga mladina te prednosti ne imela ? Ker je ta stvar zelo važna za stariše in šolo, naj služijo za zdaj te verstice v daljše pretresovanje.
Pri nas se je lani napredovalui tečaj odperl. Podučevali so vsi g. učitelji tukajšne šole skozi 6 mesecev po četertkih, nedeljah in praznikih po 2 uri. Obiskovanje je bilo nepovoljno, ker je zmed 30 upisanih le 14 učencev šolo redno obiskovalo. V teku t. m. je prišlo tudi plačilo za storjeni trud od kmet. družbe — 20 gl. Kakor računica uči, dobil je vsak učitelj potem takem 5. g. srebra v spodbujo daljšemu poduku v kmetijstvu.	_r—
Novice in druge stvari.
(Skušnje o ženskih ročnih delih.) Deželni š. svet na sp. Avstrijskem je na podlagi §§ 3. in 17. deržavne šolske postave in § 82. učnega reda določil,
da morajo tiste učenke, ktere so se v ženskih ročnih delih doma ali v privatnih šolah, ktere nimajo pravice javnosti, podučevale, kadar iz šole izstopijo na taki šoli preskušnjo iz tega predmeta napraviti, ktera ima oblast spričala dajati. Za to skušnjo se plača 2 gld. Krajni šolski svet ima pravico uboge učenke te plače oprostiti; pri skušnji iz drugih predmetov ima to pravico le okrajni šolski svet.
(Narodno šdstvo v Ptujskem političnem okraji — Ptujski, Ormužki in Rogaški šolski okraj — v pretečenem šolskem letu.) Prijaznosti g. okrajnega nadzornika zahvaljujem sledeče statistične podatke, ktere v to svrho priobčim, da bi naše slovensko narodno šolstvo nekoliko po njih spoznavali.*)
V pretečenem šolskem letu je bilo v tem okraji 41 javnih in ena zasebna dekliška šola z javnim otroškim vrtom v Ptuji; dve nadaljevalni šoli za rokodelske učence v Ptuji in Ormužu; 7 kmetijskih nadaljevalnih šol pri sv. Barbari, Haidini, Kostrivnici, Ormuži, Središči, Rogatci in Vurbergi; skupaj toraj 52 učilišč. Od 41 javnih šol je bilo 39 mešanih, 1 deška in 1 dekliška, šola; dalje 17 enorazrednic, 15 dvorazrednic, 4 trirazrednice, 4 štirirazrednice in 1 petrazrednica. Na novo ustanovljenih je bilo 5 razredov. Po celi dan se je podučevalo v 26, samo poludnevno v 15 šolah.
Otrok za šolo (med 6 in 14 letom) je bilo 11.954. Od teh je obiskovalo narodne šole 9453, srednje in meščanske šole 58, zasebne šole 55, za šolo nezrelih je bilo 584 otrok; v šolo jih ni hodilo 1805 otrok toraj 15°/0. V otroškem vrtu je bilo 40 otrok; rokodelske nadaljevalne tečaje je obiskovalo 169 in kmetijske tečaje 391 učencev.
Podučevalo je 77 javno nastavljenih učnih moči, med temi 1 ravnatelj, 20 nadučiteljev, 27 učiteljev, 10 podučiteljev, 6 pomožnih učiteljev, 3 učiteljice in 10 podučiteljic; 2 zasebni učiteljici in 1 vrtnarca; veronauk je podučevalo 43 duhovnikov.
Od javno nastavljenih učnih moči ima vse izpite za narodne šole 13 učiteljev in 5 učiteljic, izpit zrelosti 5 učiteljev in 8 učiteljic; brez vsacega izpita je t? učnih moči.
Telovaja se je učila v 37, ženska ročna dela v 19, sadjereja v 34, če-beloreja v 22 in sviloreja v 2 šolah. Šolskih vrtov je 28; posebne prostore za telovajo ima 35 in orodje za telovajo 14 šol. Z vsemi predpisanimi učili je preskrbljenih 12 šol; 19 jih zadostuje in 11 pa ne zadostuje v tem obziru.
Tri okrajne bukvarnice obsegajo 929 zvezkov; šolskih bukvarnic je 36 in štejejo vse 2656 zvezkov.
Ti podatki kažejo, da narodno šolstvo v teh okrajih vedno napreduje, premda je ljudstvo zbog slabih letin zelo ubožalo, kar razvoj narodnega šolstva zelo ovira.	—h.
(Posnemanja vredno.) Novo voljeni zastop Ptujskega okraja je v svoji seji 22. novembra po nasvetu g. profesorja Žitka sprejel sledeči predlog: Okrajni zastop stavlja 200 gl. v proračun na leto 1881 za nagrado onim
*) Prosimo naše prijatelje, da nam tudi iz drugih slovenskih okrajev enake podatke pošljejo.	Uredništvo,
učiteljem na deželi, ki so se z uspehom irudili svoje učence in druge podu-čevati v razumnem gespodarstvu, posebno v sadjereji in bučelarstvu. —h.
(Zaradi hudega razsajanja bolezni difteritis) se je šola pri Novicerkvi zaperla.
(Musil-ove pisanke in risanke) se slovenskimi napisi so dogotovljene, ter čakaja pri vis. c. kr. ministerstvu poterjenja. Kakor hitro to imajo, bodo se v dveh dneh tiskale in razposlale — tako nas zagotovlja g. Musil.
(Ptujska nadeljevalna šola za obrtnijske učence.) Ta šola šteje 140 učencev, ktere podučujejo gg. ravnatelj Ferk (vodja) in učitelja Krajnc in Romih. Gospod deželni šolski nadzornik Al. Rožek nadzoroval jo je v nedeljo 21. novembra. Njihova ekscelenca g. deželni namestnik bar. Kiibeek bil je v službenem opravku tri dni v Ptuji. Pri tej priložnosti je obiskal v torek, 16. novembra narodno šolo Ptujske okolice.	—h.
(Celjsko učiteljsko društvo) zborovalo bo redno dne 2. decembra t. 1. Načert: 1. Zapisnik. 2. »Odgoja pri starih Garkih." Predli. Bobisut. 3. »Odlomek iz slovnice". Razp. Jarc. 4. Društvena poročila. 5. Nasveti. Odbor.
(Vabilo.) Učiteljsko društvo za okraje Kozje-Sevnica-Brežice zboruje v četrtek 2. dec. v šolskem poslopji v Rajhenburgu ob 1/2 11 uri dopoldan. Na dnevnem redu je: 1. poročilo v preteklem društvenem letu, 2. volitev novega odbora in 3. predlogi.	Odbor.
(Vabilo.) Ormožko učit. društvo bode imelo dne 2. dec. t. 1. ob 11 uri predp. v poslopji tukajšne ljudske šole svoje mesečno zborovanje se sledečim dnevnim redom : a) Prečitanje zapisnika zadnje seje in došlih pisem, b) ,0 ustanovljenji in uredovanji šolskih bukvarnic" gov. g. Strenkl. c) Poročilo o lestošnjem zborovanji »učiteljske zveze" v Gradci. d) Posamezni nasveti.
K seji uljudno vabi	odbor.
(Vabilo.) Ptujsko učiteljsko društvo ima v četertek 2. decembra svoj deseti mesečni zbor. Dnevni red: 1. Zadnji zapisnik. 2. Predsednikova naznanila. 3. Preširen in slovensko slovstvo. Predava Romih. 4. Predsednikovo poročilo o društvenem delovanji v pretečenem letu. 5. Volitev novega odbora. 6. Predlogi.
K obilemu vdeleževanju vabi	odbor.
Spremembe pri učiteljstvu.
Na spodnjem Stajarskem. G. J. Klemenčič za prov. učitelja iz Vojnika k sv. Duhu v Loče (okr. Konjice.) G. Anton Šebat iz Št. Jarneja pri Konjicah k Št. Jungerti na Pohorji. G. Ferd. Velki iz Trofajaha na zg. Štaj. v Čadram (okr. Konjice) za učitelja. Gpdč. Matilda Travniček od sv. Križa pri Slatini v Monšberg (okr. Ptuj.) G. J. Kunstič za suplenta v Galicijo, (okr. Celje.) Gdč. Mar. Flis je vmeščena za učiteljico ženskih ročnih del za šole v Braslovčih in na Polzeli (okr. Vransko.) G. Pavel Unger iz Kerčevine pri Mariboru za nadučitelja v Središče.
Listnica.
G. Iv. K. Marib. Hvala ! Vselej dobrodošlo. — G. Str. v Sr. Odgovor imate med današnjimi novicami. Le malo 'še poterpite; upamo da zvezki kmalo pridejo. — Gg. učitelji v Sošt. Prijeli; tudi nam se omenjeno berilo v tej obliki ne dopada, ker se je napačno skrajšalo. Pogreški, o kterih Vi pišete, nam niso neznani; omenili jih bomo na pravem mestu. Več pismeno. — G. A. Gr. v S. Hvala! Pride.
Založnik M. Žolgar, urednik J, Lopan, tiskar Jan. Rakuš v Celji.