# SPLETKE V FRANCIJI V Franciji je Rene Coty prevzel vod¬ stvo republike. Coty pripada desničar¬ skemu bloku strank. Ni prvi predsednik iz te skupine, pred njim sta bila že Doumergue in Lebrun. Pač pa je tak dogodek moral vedno uravnati podrto ravnotežje v francoski notranji politiki in to se je dogajalo na ta način, da je bil na drugo najvažnejšo mesto v repub¬ liki takoj nato izvoljen pripadnik levi¬ ce — in tako se je zgodilo tudi sedaj, ko je bil za predsednika parlamenta iz¬ voljen član socialistične stranke Andre 'Le Trocquer. Zanj so glasovali radika¬ li, socialisti in komunisti. To mesto predsednika parlamenta je važno, ker postane on v izrednem slučaju, ako bi predsednik republike bil preprečen pri izvrševanju svojih funkcij in bi druge¬ ga predsednika takoj ne bilo mogoče izvoliti, sam poslevodeči predsednik re¬ publike. Da se je spet ponovila stara igra, ko mora biti proti predsedniku desnice' iz¬ voljen njegov namestnik iz vrst levice, ni nič posebnega. Zanimivo je le to, da je bil izvoljen z glasovi komunistov in da so se pri teh volitvah povezali socia¬ listični in komunistični glasovi skupaj s framasoni radikalne stranke. Tako se je sedaj pri teh volitvah uspešno uvelja¬ vila koalicija, ki ni popolnoma uspela pri volitvah predsednika republike prej¬ šnji mesec v Versaillesu; ni uspela, a je dosegla, da ni mogel biti izvoljen ni¬ ti Bidault, niti Laniel, ki sta oba za ohranitev protikomunističnega bloka v Evropi in to z okrepitvijo naporov za evropsko zedinjenje. Trenotno loža skupno s komunisti veruje, da ni treba Evrope zediniti za borbo proti Moskvi, pač pa je primerneje nad vso Evropo skupno z Moskvo ustvariti neke vrste kondominij: kontinentalno Evropo bi nadzirali Moskva lin Francija; za to ceno bi radikali s komunisti in sociali¬ sti gotovo spet šli v kako novo “ljud¬ sko fronto.” Toda to so mahinacije politikov, ki nujno niso obsojene na uspeh. Bivši zu¬ nanji minister Schuman je zadnji čas večkrat opozarjal, da francosko ljudstvo dejansko ostro obsoja to rovarjenje pro¬ ti Evropi in da te politične spletke ra¬ dikalov niso več v skladu z razpoložen¬ jem francoskih volilcev. Njemu v po¬ moč je nastopil francoski Gallupov za¬ vod, ki je izvedel posebno glasovanje med ljudmi o tem, kaj mislijo o delu za zedinjenje Evrope. Ti rezultati so bili zelo presenetljivi. V 1. 1952 je bilo za zedinjenje Evrope 32% glasov, proti pa 23%, ostali glasovi so bili deljeni. V zadnjem času pa je novo glasovanje pokazalo, da se je za zedinjenje Evro¬ pe izreklo 39% glasovalcev, proti pa 21%. V času, ko je v parlamentu opo¬ zicija proti zedinjenju Evrope narašča¬ la, je med ljudstvom razpoloženje bilo ravno obratno. Sedanji parlament tedaj ne more biti resen izraz razpoloženja naroda, pravi Schuman, še manj pa mo¬ rejo biti razumljive spletke radikalov, teh jakobinskih patriotov, in njih ve¬ zanje s komunisti, saj je ravno meščan¬ stvo najbolj sodelovalo pri glasovanju Gallupa. Konferenca v Berlinu se napoveduje kot dogodek, ki naj enotnost med za¬ hodnimi zavezniki še bolj okrepi. Dej¬ stvo pa je, da v Moskvi računajo, da bodo zlasti Francijo najlažje odcepili od zahodnega bloka. Večkrat so že raz¬ ni listi objavili podatke o posebnih raz¬ govorih med sovjetskimi in francoskimi zastopniki. Toda prvo, kar se o konfe¬ renci v Berlinu napoveduje, je da se na¬ merava konferenca zavleči za več ted¬ nov; sovjeti se verjetno spet odločajo za taktiko zavlačevanja in izčrpavanja zahodnih zaveznikov. Vodja francoske delegacije je tokrat Bidault, ki je do konca 1. 1949 bil skoraj na vseh konfe¬ rencah štirih in se je že takrat nad sovjetsko taktiko zelo razočaral. Stara maksima francoske zunanje politike pa je: “Nas so največkrat reševale pred¬ vsem napake drugih.” Ali bo tokrat v Berlinu sovjetska igra spet taka, kakor je bila do 1. 1949, to se pravi “napaka!” Stališče Indije Položaj na Koreji se razvija v novo krizo. Dne 22. jan. se zaključi trimeseč¬ na doba od podpisa premirja; v tem ča¬ su bi morali biti vsi ujetniki, ki so pod indijskim nadzorstvom v demilitarizirani coni med Severno in Južno Korejo, za¬ slišani in nato iz taborišč odpuščeni, da odidejo tja, kamor so se odločili. Toda komunisti so vsa zasliševanja sabotira¬ li, ko so uvideli, da se nad 22.000 ujet¬ nikov javno izreka proti komunizmu in proti temu, da bi se vrnili ali na Kitaj¬ sko, ali pa v Severno Korejo. Po 22. jan. mandat indijskega poveljstva neha. To¬ da poveljnik indijske posadke general Thimaya Se je postavil na čudno sta¬ lišče: vrnil bo ujetnike kom. in ameriš¬ kim poveljnikom, toda pri tem je opozo¬ ril, da ujetnikov še ne bi smeli vračati v civilno življenje, ker bi dokončno mo¬ rala o njih usodi odločiti mirovna kon¬ ferenca, o kateri pa nikdo neve, ali se bo sploh kdaj sešla. Ameriški general Hull je objavil, da se za tako naziranje indijskega generala ne more odločiti in bo zato 22. ian. vseh 22.000 ujetnikov izpustil in se bodo vrnili v civilno živ¬ ljenje. General Thimaya svojega stališča ni zavzel iz lastnega nagiba; za njim je ce¬ la indijska vlada. Zastopnica Indije pri OZN pa je ga. Pandit Nehru, sestra predsednika indijske vlade Nehruja, ki je letos tudi predsednica glavne skup¬ ščine OZN. Ta je rasposlala vsem člani¬ cam OZN vabilo, v katerem jih vabi, da se naj odločijo zato, da bi se okrog 9. februarja sešla OZN na posebno za¬ sedanje, da tam obravnava položaj, ki je nastal s tem, da se mirovna konferenca na Koreji ni sešla in da se je zadeva ujetnikov uredila med tem tako, da lah¬ ko to povzroči novo hudo krizo na Ko¬ reji —■ če ne celo obnovitev sovražnosti čez nekaj mesecev. Izgleda, da bo veči¬ na članic OZN vabilo na zasedanje ugod¬ no sprejela, dasi so zlasti v ZDA korak predsednice OZN spet označevali kot nov dokaz, da hoče Indija svoje stališče nevtralnosti v borbi med sovjeti in za¬ hodnimi zavezniki samo še okrepiti in podčrtati. Danes vodijo Indijo politiki, ki so se skoraj vsi šolali v Angliji tedaj, ko je bila doba liberalizma na višku. Sedanji predsednik vlade Shri Nehru je sam uče¬ nec Oxforda, ob Gandiju, ki je bil veren Indijec, se je boril predvsem kot nacio¬ nalist, dasi se sam izraža, da je popolen ateist. Spoštuje pa domača verstva, ker jih ceni kot bogate vire za krepitev na¬ cionalističnega gibanja. Značilno je, da je pred leti napisal zelo brano delo “Glimpses of History — Pogledi na zgo¬ dovino”, ki je vsa pisana v duhu libe¬ ralnega pozitivizma, privlačna pa zlasti zaradi tega, ker je napisana v stilu in idejnem blesku, ki mu je bilo v Evropi kos najbrž samo še pero pok. Croceja. Nehru je ostal zvest pristaš liberalizma in ni mogoče ravno slučaj, da se je naj¬ bolj bleščeč kongres svetovne liberalne zveze pred leti vršil ravno v New Del¬ hiju. . Velika večina liberalnih strank je da¬ nes v protikomunističnem taboru. Edino pomembno izjemo v tem oziru delajo in¬ dijski liberalni politiki, ki sicer prave liberalne stranke nimajo, pač pa so vsi kot pristaši liberalizma domnevno na- pram komunizmu na isti črti, kakor je to drugod med liberalci po svetu. Toda v Indiji ni tako: indijska zunanja politi¬ ka je danes do komunizma, to je do so¬ vjetov in njihovega tabora skoraj pri¬ jateljsko razpoložena; največ pa v Indiji kritizirajo danes politiko ZDA. Ta opo¬ zicija gre pogosto tako daleč, da Indi¬ ja v OZN večkrat glasuje proti ZDA skupno s sovjetskim blokom. In to vkljub temu, da so bile ZDA tiste, ki so podprle borbo Indije za neodvisnost in še danes se zlivajo stotine miljonov do¬ larjev kot ameriška pomoč za indijsko industrijo in poljedeljstvo. To pomoč v Indiji javno priznavajo in se zanjo tu¬ di izkreno zahvaljujejo in navajajo, da upajo, da se bo še povečala. V zunanji politiki pa se odločajo po svoje: hočejo ostati prijatelji z Moskvo, tesni sode¬ lavci s Pekingom in voditelji borbe vseh zatiranih narodov proti evropskemu ko- lonijalizmu in to ne samo v Aziji, ampak tudi v Afriki in drugod. POSEBNA TAKTIKA KOMUNIZMA V AZIJI Indiji pogosto očitajo, da ne vidi, ka¬ ko nevaren je komunizem zlasti sedaj, ko se je okrepil še na Kitajskem. Toda zastopniki indijske vlade odgovarjajo, da se dobro zavedajo, kaj je komuni¬ zem. Zato jim je borba proti komuniz¬ mu lahka, ker so nameni komunizma jasni, kakor je tudi ideologija komuniz¬ ma ustaljena. Indijski nacionalisti se zato že desetletja in desetletja boye pro¬ ti komunizmu in ga oblasti tudi imajo pod kontrolo, ne razumejo pa, zakaj bi jim govorili o nevarnosti komunizma ti¬ sti, ki so med borbo Indijcev za neod¬ visnost imeli v komunistih zaveznike, da bi s tem Gandijevo gibanje slabili. Nad 20 let so se v Indiji Angleži posluževali komunistov, da bi Gandijevo gibanje osmešili in onemogočili. Tedaj komuni¬ zem zahodnim politikom in mislecem ni bil nevaren, zakaj bi moral biti nevar¬ nejši sedaj, ko ga v Indiji nadzira in preganja domača indijska policija. Indija meni, da mora imeti z vlado v Pekingu redne diplomatske odnose. Kom. Kitajska je soseda Indije in da je Ki¬ tajska danes komunistična, je večja krivda ZDA in Anglije kot pa Indije. Indijo opozarjajo, da je sedaj komuni¬ zem Indiji nevarnejši, ko so komunisti zasedli Tibet. Toda 1. 1948 je tibetsko zastopstvo po posredovanju Indije šlo v ZDA in tam prosilo, da naj ameriška vlada neodvisnost Tibeta zavaruje. V Washingtonu pa so zastopstvu Tibeta rekli, da menijo, da mora biti Tibet “priključen” ostali Kitajski — menili so, da bodo namreč vso Kitajsko srečno obdržali čangkajškovi ljudje v svojih ro¬ kah. Takrat so bili v Indiji in Tibetu nad izjavo ZDA zelo razočarani. Kdo je kriv, da so v Pekingu nekaj let nato po¬ novili isto, kar so trdili v Washingtonu 1. 1948 in šli ter Tibet zasedli. Kadar se bodo zavezniki sporazume¬ vali z Moskvo in Pekingom — to ni iz¬ ključeno, tako menijo v New Delhiju — se ne ljodo prav nič zmenili zato, kako nevaren je komunizem in kom. Tibet Indiji in ostali Aziji, ki bo hotela ostati demokratična, a bo po ev. kompromisu med sovjeti in zapadom prešla (verjet¬ no) v sovjetsko sfero. Tedaj se bodo morali azijski narodi postaviti na lastne noge. In to pozicijo si morajo že sedaj pripravljati in sicer na dva načina: 1. v Moskvi si morajo že sedaj pripravljati in sicer na dva na¬ čina: 1. v Moskvi si morajo znati pri¬ dobiti tak sloves, da jih bodo tam čez nekaj let (mogoče) bolj cenili, kakor jih pa danes. To je sicer dvomljivo, toda Indija lahko pri vsem tem le računa, da je treba dostojno vpoštevati azijski subkontinent, ki šteje 370 miljonov pre¬ bivalcev; 2. okrepiti se je treba proti ev¬ ropskem kolonijalizmu, oziroma svetov¬ nemu kapitalističnemu imperializmu, ki skuša azijske države izrabljati s tem, da prenizko plačuje produkte teh držav in jih s tem spravlja v veliko nevarnost “gospodarskega” suženjstva. In tega se nekatere države (Burma, Indonezija) bolj boje kot pa vrnitve angleških ob¬ lastnikov. In ceno azijskih produktov odločajo predvsem v New Yorku. V In¬ doneziji je ameriška konjunktura zad¬ njih let izzvala eno najnevarnejših kriz: pred izbruhom vojske na Koreji je cena kavčuka bila 22 centov, med vojsko je dosegla ceno 92 centov in je blagostanje Indonezije doseglo višek. Nekaj mesecev nato, ob napovedi pogajanj za premirje, je kavčuk padel na 16 centov. — Takih primerov je v drugih deželah še nekaj ali pa še več. Vsega tega se v Indiji, Burmi in In¬ doneziji, pa tudi drugod, boje. Prelahek je očitek, da se skuša Indija rešiti z nevtralnostjo, ker da bi to verjetno ko¬ ristilo celi južni Aziji v bodočem voj¬ nem spopadu. Važnejši je problem, ka¬ ko si z nacionalno in gospodarsko okre¬ pitvijo zavarovati tak razvoj, da bo državo okrepil za odpor ob vsaki preiz¬ kušnji. UN NUMER0S0 GRUPO DE AVI0NES A REACCI0N LLEGARA A EZEIZA EL 28 DE ESIE MES El 28 del corriente mes llegaran 17 aviones a retropropulsion, pertenecien- tes a la Fuerza Aerea de los E. Unidos que realizan una gira de confraternidad por la America Latina. Calculase que los aviadores visitantes arribaran al Aero- puerto Ministro Pistarini entre las 10 y las 12 de ese dia; los mismos estan ba- jo el mando del mayor general Reuben NA EZEIZI BO 28. L LETAL NA Dne 28. januarja t. 1. bo na Ezeizi pristalo 17 severnoameriških letal na reakcijski pogon. Ta letala obiskujejo sedaj posamezne južnoameriške države na svojem poletu bratstva med ame¬ riškimi državami. Letala bodo predvidoma prispela na Ezeizo dne 28 t. m. dopoldne in bodo po vrsti pristajala med 10 in 12. uro. Es- C. Hood, comandante general del coman- do aereo del Caribe. Por la manana del dia 29 ejitre las 11 y las 12, la escuadrilla norteamericana ofrecera una demostracion aerea sobre el Aeropuerto Ministro Pistarini. Poste- riormente, los aviones seran expuestos sobre tierra para que puedan inspeccio- narlos las personas interesadas durante el resto del dia. kadrilo vodi letalski general Reuben C. Hood, poveljnik letalskih posadk v ka¬ ribskem področju. Naslednjega dne, t. j. 29. januarja med enajsto in dvanajsto uro bodo severno¬ ameriška letala na reakcijski pogon iz¬ vajala nad letališčem Ministro Pistarini drzne vaje, nato si jih bo pa letališču lahko ogledalo občinstvo. M. PRISTALA VELIKA SKUPINA REAKCIJSKI POGON Nova strategija ameriške politike Pred berlinsko konferenco sta pred¬ vsem britanski in ameriški zun. mini¬ ster podala nekaj jasnih izjav o stali¬ šču obeh velesil do morebitnih sovjet¬ skih zahtev na konferenci. Eden je izja¬ vil, da “opustitev NATO-ja ne more bi¬ ti cena za sporazum z ZSSR. Prav ta¬ ko zahod ne bo nikdar odstopil od svoje zahteve po združitvi Nemčije na podla¬ gi svobodnih volitev.” Dulles je pa objavil novo strategijo ameriške zunanje politike, — ki jo je delno začrtal Eisenhower v svojem go¬ voru ‘State of the Union”, — ko je de¬ jal, da ‘je odslej naprej ameriška zu¬ nanja politika grajena na potrebah vo¬ jaške strategije in vojaških možnosti”. Vlada je sklenila postaviti “masovno povračilno silo”, ki bo z enim silnim udarcem spravila na tla katerega koli napadalca kjer koli na svetu. Ameriška dolgoročna obrambna politika se bo od¬ slej naprej naslanjala na naslednja dej¬ stva: 1) USA se ne more za stalno za¬ vezati vzdrževati vojaške sile po raznih delih sveta in priti v nevarnost, da ji zmanjka rezerve doma: 2) Ni zdrava politika za vedno zagotavljati gospo¬ darsko pomoč drugim državam: 3) Ni zdrava politika za vedno obljubljati vojaško pomoč drugim državam, da bi tako USA sama prišla v finančno in gospodarsko stisko. Za katerega koli napadalca si USA odslej naprej pridržu¬ je pravico udariti nanj s katere koli strani in s kakršnimi koli sredstvi. Opa¬ zovalci menijo, da je Dulles pri tem mislil na ZSSR in rdečo Kitajsko, pod “kakršnimi koli sredstvi” pa je mislil atomsko in hidrogensko bombo. Milovan Djilas obsojen V zadnji številki “Svobodne Sloveni¬ je” smo poročali, da imajo doma komu¬ nisti v vodstvu svoje stranke zmedo in nerodnost. Povzročil jo je Milovan Dji¬ las, tretja osebnost po rangu v vodstvu jugoslovanske komunistične stranke, ki je dajala še do nedavnega avtentična tolmačenja titovega komunizma, Titov osebni prijatelj, nedavno izvoljeni pred¬ sednik komunističnega parlamenta, eden od štirih podpredsednikov zveznega iz¬ vršnega sveta, t. j. podpredsednik re¬ publike, član Centralnega komiteja Zve¬ ze komunistov Jugoslavije in glavni tajnik tega komiteja. V “Borbi” je kot atoritativna osebnost objavil vrsto član¬ kov. V enem od njih je dejal, da se bo morala (komunistična partija otresti zastarele revolucionarnosti in se poda¬ ti na pot prave demokracije. S to svojo ugotovitvijo odn. zahtevo je prišel v navzkrižje s stališčem, ki ga jzavzemajo ostali člani vodstva stran¬ ke in sam Tito. Obsobdo Djilasovo pa so pospešile ženske, ki tudi pri jugoslovanskih ko¬ munističnih veljakih igrajo važno vlo¬ go. .žene vodilnih jug. komunistov v Beogradu so že kar prava kamarila, ki' vedri in šari v ozadju ter preko svo¬ jih mož uveljavlja svoje želje in zahte¬ ve. Najvplivnejši je seveda krog žena visokih komunističnih funkcionarjev, ki se zbira okoli sedanje Titove žene Jo- vanke. V ta krog bi po položaju svoje¬ ga moža gotovo spadala tudi žena šefa generalnega štaba Peke Dapčeviča. Ker Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1954 je pri enkratnem vplačilu za vse leto $ 70.— Pri plačevanju v obrokih je za pol leta $ 38.— in za četrt leta $ 20— Poravnajte naročnino za leto 1954 čimprej. Veliko boste s tem poma¬ gali upravi pri njenem delu. pa menda ni bila partizanka so jo že¬ ne ostalih partizanskih veličin ostenta- tivno bojkotirale. In proti tem ženskim klikam je nastopil Milovan Djilas jav¬ no ter obsodil njihovo početje. S tem je Djilas dregnil v sršenovo gnezdo ter so kar naenkrat kot po na¬ ročilu začeli leteti napadi nanj od vseh strani. V vodstvu komunistične stranke so sklenili, da ga bodo poklicali na za¬ govor in da ga bodo eksemplarno kaz¬ novali. Sam Tito je prihitel iz Sloveni¬ je v Beograd. Prekinil je svoje zimske počitnice, ker je hotel osebno predse¬ dovati sobotni seji Centralnega komi¬ teja Zveze komunistov Jugoslavije. Ti¬ to je imel tudi glavni obtožni govor. V svojih poročilih nekateri inozemski časnikarji navajajo, da je Tito Djilasu očital kot največji prestopek, češ, da je “padel pod pliv zahodnih demokracij” ter da se je oddaljil od prave komuni¬ stične smeri. Zanj je zahteval eksem¬ plarno kazen. Povdarjal je tudi, da rav¬ no Djilasov slučaj dokazuje kako nizko je že padla “budnost” komunistov, da se celo v vodstvu same stranke lahko kaj takega dogaja. Zahteval je, da bo’ partija morala še bolj povdariti komu¬ nistično osnovo vsega svojeg dela, ker da je Djilasov slučaj primer nevarnega oddaljevanja od prave komunistične li¬ nije. Zato bo treba v celoti izvajati sklepe zadnjega kongresa kom. partija v Zagrebu. Djilas je bil na sestanku kot obtože¬ nec. Poročila navajajo, da je “priznal” vse obtožbe in vse svoje “napake”. Pri¬ znal da je tudi, “da bi bil postal vodja : opozicije proti Titu, če ga ne bi bili prej ustavili.” Na tej seji so člani Centralnega ko¬ miteja Zveze komunistov Jugoslavije Djilasa obsodili na odvzem vseh funkcij ki jih je imel v partiji. Tako je moral podati ostavko na položaj podpredsedni¬ ka izvršnega sveta, na položaj glavne- (Nadaljevanje na 2. strani) Stran 2, SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 21. I. 1954 VELESEJEM V MENDOZI - GOSPODARSKA MANIFESTACIJA JUŽNOAMERIŠKE SKUPNOSTI Prejšnji četrtek so z velikimi sloves¬ nostmi odprli v Mendozi ameriški vele¬ sejem. Na to slavnost je prišlo v Men- dozo veliko število gostov, turistov, di¬ plomatskih predstavnikov držav, ki ima¬ jo na velesejmu svoje paviljone, pred¬ stavniki zveznih ministrstev, posamez¬ nih provinc in številnih gospodarskih in industrijskih obratov v republiki. Velesejmski prostor obsega področje 26 hektarjev ter je v sredini krasnega naravnega parka. Na njem je postavlje¬ nih 101 paviljon, ki so vsi moderno ar¬ hitektonsko zgrajeni. Ti paviljoni stoje na površini 35.470 kv. m. Za njihovo zgraditev so pa porabili 50 milijonov pesov. Od južnoameriških držav imajo na velesejmu svoje paviljone naslednje re¬ publike: Bolivija, Brazil, Colombija, Cu- ba, Chile, Ecuador, El Salvador, Hon¬ duras, Mexico, Paraguay in Republica Dominicana. Na velesejmu imajo okusno in 1 epo urejene paviljone med drugim tudi zvez¬ na ministrstva za promet, za industrijo in trgovino, za komunikacije, letalska industrija v Cordobi, ministrstvo za jav¬ na dela, za narodno obrambo, za zunan¬ jo trgovino, za finance, za vzgojo, za poljedeljstvo in živinorejo. S svojimi pridelki so pa zastopane na¬ slednje province: Tucuman, Corrientes, Eva Peron, Buenos Aires, Cordoba, San Luis, La Rioja, Santa Fe, Presidente Peron in Mendoza. Vseh razstavljalcev je 1.100. Ob napovedani uri prejšnji četrtek so se na velesejmskem prostoru zbrale šte¬ vilne odlične osebnosti, med katerimi je bil med drugim tudi zunanji minister dr. Remorino, guvernerji posameznih IZ TEDNA V TEDEN KOREJA: Za sredo, 20 t. m. je bila na Koreji napovedana predaja protiko¬ munističnih vojnih ujetnikov ponovno v varstvo vojaških sil ZN, ker je indijska delegacija odklonila nadaljnjo oskrbo ujetnikov zaradi ameriške zahteve, da je treba vse ujetnike 23. t. m. izpusti¬ ti na svobodo, kakor predvideva pogoba o premirju. Ameriško poveljstvo je ob¬ javilo, da bo 23. t. m. o polnoči pričelo z razpustom ujetniških taborišč in bo¬ do vsi ujetniki postali civilisti. Indij¬ skih delegat je po tej objavi opozoril ameriško poveljstvo, da bo z izpustom kršilo premirje, ker indijska delegacija tolmači določeni člen premirja tako, da morajo na razpust ujetniških taborišč pristati tudi komunisti, da se sme izve¬ sti. Amerikanci so na to objavili, da bodo kljub indijskemu opozorilu izpu¬ stili ujetnike na napovedani dan. ANGLIJA: Od komunistov vodeni de¬ lavski sindikati so organizirali vrsto tkzv. gverilskih stavk. V posameznih področjih gospodarstva stavkajo delavci po 24 ur ter so bile za tak čas doslej ustavljene že električna industrija, atomske tovarne, mestni promet. Sedaj pridejo na vrsto železnice itd. Z vrsto takih gverilskih stavk hočejo doseči zvišanje plač. Če te stavke ne bodo za¬ legle, nameravajo ti sindikati izvesti nov val stavk, ki pa bodo trajele več časa. VZH. NEMČIJA: Prvi podpredsednik- vzhodnonemške vlade Nuschke je izja¬ vil, da bi protikomunistična vstaja v Berlinu 17. junija lanskega leta po¬ vzročila tretjo vojno, če je ne bi pravo¬ časno zadušili. ITALIJA: Italijanski kršč. demokrat Fanfani je sestavil novo vlado, pretež¬ no iz članov svoje stranke, ki pa je prav tako nestabilna, kakor prejšnja Pellova. EGIPT: Naguib je razpustil “Musli¬ mansko bratovščino”, egipčansko fana¬ tično versko-politično organizacijo, ki je skušala zrušiti njegov režim in spra¬ viti Egipt v vojno z Anglijo zaradi Sue¬ za. Policija je v enem naskoku polovila in pozaprla več sto voditeljev te orga¬ nizacije. — Naguib je predložil vladi v odobritev načrt, po katerem bo delno- spremenil določbe Mohamedovega Ko¬ rana o mnogoženstvu in ločitvi v islam¬ skem svetu. Po Koranu ima vsak moha- medanee “pravico do štirih žena, če jih lahko vzdržuje.” Loči pa se lahko od katere koli le, če trikrat izreče: “Jaz se ločim od tebe, tudi če to izgovori v spanju ali v pijanosti.” (Mohamed je' bil pač mohamed: tudi on je imel štiri žene). Naguib po zahtevah “Zveze nil¬ skih hčera”, ženske organizacije, sedaj namerava odpraviti tako mnogoženstvo in preprečiti tako enostavno ločitev za¬ kona. provinc, diplomatski predstavniki držav, ki so zastopane na velesejmu in drugi. •Guverner province Mendoze dr. Car¬ los Evans je v uvodnih besedah povdar- jal važnost dejstva, da se ameriški velesejem odpira ravno v Mendozi, to je v mestu, odkoder je general San Mar¬ tin započel svojo osvobodilno vojno ter narode osvobajal izpod tujega oblastva. General San Martin je povsod širil lju¬ bezen in bratstvo med narodi. To nalo¬ go danes vrši predsednik republike ge¬ neral Peron in zato ima ta velesejem mnogo večji pomen, kot pa samo pri¬ kazati gospodarske delavnosti posamez¬ nih južnoameriških držav: je izraz brat¬ stva med temi državi in vere v svobodo ter v Ameriko. Ko je zaključil svoj pozdravni nago¬ vor mendoški guverner dr. Evans, se je zaslišala znana, moška beseda predsed¬ nika generala Perona, ki je ameriški ve¬ lesejem v Mendozi odprl ž vladne pala¬ če v Buenos Airesu. Njegovo poslani¬ co so prenašale poleg državne radijske postaje še vse ostale argentinske radij¬ ske postaje. V svojem, vsebinsko bogatem govoru je general Peron povdarjal važnost te¬ ga velesejma, ki prvič prikazuje vso go¬ spodarsko dinamiko posameznih držav Južne Amerike. Južnoameriške države predstavljajo izredno koristno gospodar¬ sko enoto za vse svoje narode. Načela, ki se jih morajo držati vlade teh držav v svoji gospodarski politiki morajo biti samo taka, ki vodijo k njihovi gospo¬ darski osamosvojitvi. V nadalnjih svojih izvajanjih je govo¬ ril o poslanstvu Amerike in njenih na¬ rodov doma in v svetu. Naglašal je, da se bo brez dvoma usoda Amerike zaklju¬ čila v kontinentalni zvezi, ki bo segala od Severnega tečaja do Antartide na ju¬ gu. Do te zveze bo prišlo, pa četudi to ni prav tistim, ki propagirajo pretiran nacionalizem. Govoril je obširno tudi o dopolnjevanju in spopolnjevanju na po¬ litičnem, gospodarskem in socialnem področju na ameriški strani, ki mora povsod upoštevali vso celino, vendar pa ohranjati vse amerikanske nacionalne enote. Tako politiko zasleduje Argentina in mendoški velesejem naj bo prvo sredi¬ šče za širjenje teh resnic. Leto 2000 bo našlo Ameriko ali združeno in enotno, ali pa premagano. Vse je odvisno od te¬ ga, kako bomo znali uresničiti svoje na¬ cionalne cilje, z najširšo možno solidar¬ nostjo, ki je pa ni mogoče doseči samo s prijateljskimi izjavami, ampak s traj¬ no rešitvijo skupnih vprašanj in koristi. Ameriške vlade in narodi stoje pred Hamletovo izbiro: Biti ali ne biti. Gallusov slavnostni občni zbor V nedeljo ob petih popoldne se je vršil na Pristavi v Moronu jubilejni iz¬ redni občni zbor “Gallusove” družine, h kateremu so bili povabljeni poleg rednih tudi vsi nekdanji člani, zastopni-> ki drugih organizacij in posebni prija¬ telji njenega zbora in prizadevanja. Ve¬ lika soba je postala kmalu premajhna in je precejšen del udeležencev poslu¬ šal potek zborovanja pred vrati in: pod' oknom. Na Pristavo je prišlo ta dan tu¬ di lepo število drugih gostov, da slišijo po oficielnem delu našo lepo pesem. Med udeleženci občnega zbora so bili prosvet¬ ni referent Društva Slovencev g. dr. Krivec, predsednik konzorcija Svobodne Slovenije g. Stare, vicedirektor sloven¬ skega dušnega pastirstva in urednik Duhovnega življenja g. Jurak, za Slo¬ vensko besedo in šmartinski pevski zbor g. svetnik Škulj, za Kat. misijone in Baragovo zvezo g. Lenček CM, pred¬ sednik Planinskega društva g. Petriček, predsednik Družabne pravde g. Masič, za društvo Soča g. Arnšek, Milharčič in Mišič, predsednik SIO g. Kastrevc, za¬ stopnik Balantičeve družine, fantovske in dekliške organizacije, pisatelj Simčič in posebno burno pozdravljen častni K&m@ Mesečnik “Vera in dom”, ki ga izdaja Mohorjeva družba v Celovcu, je z no¬ vim letom izšel v nekoliko spremenje¬ ni obliki. Uredništvo pravi, da bo list postal “družinsko-kulturno glasilo vse¬ ga našega ljudstva od Drave do Soče, do beneških ravnin in Jadranskega morja”, kajti rojaki iz Goriške, Trža¬ škega in Slov. Benečije so izrazili željo, da bi “Vera in dom” postala glasilo tu¬ di njih kulturnega življenja. V Žitari vasi je umrl tamošnji župnik Valentin Weiss v starosti 83 let in v 50. letu svojega župnikovanja v isti fa¬ ri. Po obisku Titoveka zunanjega mini¬ stra na Dunaju Koče Popoviča je bila v avstrijskem parlamentu podana tudi tale uradna izjava: “V koroškem šol¬ skem vprašanju ni bila sklenjena z Ju¬ goslavijo nikaka pogodba. To vprašanje doslej ni bilo niti predmet uradnih med¬ sebojnih razgovorov. Pač pa je dobila Avstrija od Jugoslavije razne nasvete za rešitev tega vprašanja in avstrijska vlada je obljubila, da bo te nasvete proučila.” Britanske zasedbene oblasti so izpra¬ znile večje število stanovanj v Lienzu in v Spitalu. Upajo, da bodo Angleži izpraznili zasedene prostore tudi v Mo¬ horjevi hiši v Celovcu. Spremembe med slovenskim duhov¬ ništvom: Iz Dobrle vasi je bil prestav¬ ljen v Celovec k mestni župniji Št. Ilj. Jožef Bobinč, iz Celovca je odšel za de¬ kana rožeške dekanije in župnika v Podgorje dr. Janko Homboeck, iz Pod- krnosa na župnijo na Krčanjah Mihael Laura, iz Šmarjete v Rožu za župnika v št. Jakob v Rožu Andrej Karicelj, iz Medgorij za župnika v šmarjeto v Ro¬ žu Janko Lampichler, iz Podgorij za župnega upravitelja v Št. Vid v Podju¬ ni Jože Kunstelj, iz Beljaka v Pliberk Janko Valjavec, iz. Št. Vida v Podjuni v Celovec k novi župniji pri sv. Jožefu (Siebenhuegel) dr. Srečko Zamjen. predsednik DS g. Janez Hladnik, ki je zastopal tudi lanuški pevski zbor. Neka¬ tera društva in posamezniki so pismeno čestitali. Začel je občni zbor s prisrčnimi po¬ zdravi in toplimi zahvalami predsednik g. Silvo Lipušček, ki je dal potem bese¬ do podpredsedniku g. Božu Finkp, da predava “O potrebi našega dela”. Pre¬ davatelj je zajel vso slovensko izseljen¬ sko kulturno problematiko, a s poseb¬ nim ozirom na umetnostno in tu zlasti pevsko udejstvovanje. Prešel je na de¬ lavna načela društva in jih utemeljil na jasen in zelo prepričevalen način. Predsednik g. Lipušček je ob glasnem odobravanju prebral udanostno pismo prevzv. škofu dr. Rožmanu, potem je pa sledilo predavanje zborovodje g. dr. Ju¬ lija Savellija o dosedanjem “Galluso¬ vem” delu in njegovih pogledih v bo- Sneg in mraz v Po lepi jeseni, ki jo je preživela sred¬ nja Evropa in ko skoro ni padlo kaplji¬ ce dežja v Sloveniji in po drugih delih Jugoslavije, so predvsem alpski deli Ev¬ rope doživeli izredno milo zimo, tako da za božične praznike ni bilo treba skoro nositi ljudem sukenj. Po novem letu o- krog sv. Treh Kraljev pa je s severa zavel mrzel val, ki je zajel vso Evropo in jo zasul s snegom, kakršnega ne pom¬ nijo že več let. V alpskih predelih Fran¬ cije, Italije, Nemčije, Avstrije in Jugo¬ slavije je snežilo dober teden dni. Na- medlo je belega pršiča na metre. Tem¬ peratura je padla globoko pod ničlo in so imeli n. pr. v Torino —249C, v Be¬ netkah —12*?C, v Udinah —267C, v Ljubljani —28?C, v Innsbrucku —32?C itd. Ta hud mraz pa je v nekaj dneh pregnal močan jug, ki sicer 1 temperatu¬ re ni spravil nad ničlo, je pa povzročil, da se je na gorah nakopičeni sneg pri¬ čel pomikati v doline in so silni plazovi uničevali gozdove, hiše, živino in ljudi, predvsem v zahodni Avstriji in jugoza¬ hodni Nemčiji. Predeli okoli Bodenske- MILOVAN DJILAS OBSOJEN (Nadaljevanje s 1. strani) ga tajnika Centralnega komiteja in na članstvo v njem. Centralni komite mu pa milostno “dovoljuje”, da lahko osta¬ ne še nadalje kot navaden član v komu¬ nistični partiji, da ima tako možnost, da “popravi svoje napake”. Opozorili so ga pa, da je to “zadnje svarilo, ki ga je dobil.” Seveda je moral odstopiti tudi kot predsednik parlamenta. Tako je po časopisnih poročilih za enkrat politično končal Milovan Djilas, o katerem so še do nedavnega vsi ko¬ munistični listi objavljali poročila sa¬ mo na prvih straneh, čigar sliko, kako se sprehaja s Titom dne 28 novembra na proslavi dneva republike v Jajcu, so prinesli vsi kom. listi v Jugoslaviji in ki je še med volilno agitacijo nastopal po raznih mestih v državi kot ena naj¬ vplivnejših komunističnih osebnosti. Inozemski časnikarji sedaj poročajo iz Beograda, da vodilne komunistične osebnosti v zvezi z Djilasovim slučajem napovedujejo večjo čistko v jugoslovan¬ ski komunistični partiji. Leto 1953 je že minilo. Med naroč¬ niki Svobodne Slovenije jih je pa še precej, ki za to leto še nimajo po¬ ravnane naročnine. Vse te prav le¬ po prosimo, da nam jo takoj porav¬ najo, kakor tudi plačajo še morebit¬ ne druge zaostanke. List se vzdržuje samo z naročnino. Upoštevajte to in jo plačajte takoj. dočnost. Zvedeli smo, da je priredil pev¬ ski zbor doslej 4 posvetne in 5 cerkve¬ nih koncertov, da je sodeloval na 28 pri¬ reditvah drugih slovenskih kulturnih združenj in na 2 neslovenskih izseljen¬ skih večerih. Na novih, pontifikalnih in siceršnjih posebno svečanih mašah je pel 16 krat. Radijski nastopi so bili tri¬ je, interna proslava ena, javno predava¬ nje eno. Na odru sta bili dve spevoigri, vsaka dvakrat. Za koncertni program so prispevali izvirne kompozicije sklada¬ telji Bajuk, Geržinič, Osana in šijanec. Društvu so doslej predsedovali gg. Fink, Vombergar, Markež, L. Jan in Lipušček. Drpštvo se je že pečalo z mislimi usta¬ noviti orkester iri mladinski zbor; izved¬ bo teh načrtov je moralo odložiti in bo lahko znova o njih uresničenju govori¬ ti, ko bosta izpolnjeni dve najnujnejši potrebi: lastni lokal in klavir. To dvoje bo omogočilo tudi ustanovitev slovenske glasbene šole. V načrtu je uvedba ko¬ mornih večerov. Predsednik je nato raz¬ delil 23 pevcem, ki pojejo pri “Gallusu” že vseh pet let spominske diplome; vsi odlikovanci so bili deležni prisrčnega odobravanja. Društvu so zatem v navdušenih govo¬ rih gratulirali gg. svetnik Škulj, Lenček CM, Petriček in Hladnik. Zastopniki drugih organizacij so si prihranili na¬ pitnice in pozdravne besede za prosto zabavo pri pogrnjenih mizah. Kazalo je, da se bodo razpršili oblaki, ki so že vse popoldne grozeče viseli nad mestom a dotlej le tu pa tam poškropili pristavo z nekaj kapljicami. Komaj pa so se za¬ čeli ljudje posedati, se je vlila ploha. Razdeliti so se morali v 3 skupine. Ena je vedrila v veliki sobi, druga na terasi glavne stavbe, največja pa je zasedla novo kegljišče, ki je za takšna vremen¬ ska presenečenja pravi blagoslov prista¬ ve. Enkrat pri eni, drugič pri drugi skupini je zadonela slovenska pesem. V poznejših urah so se oglasile še govd- rance; škoda, da jih niso vsi slišali. Evropi in USA ga jezera, pokrajina Vorarlberg, doline okoli Innsbrucka, so bile zakopane v na¬ kopičenem snegu. Cele vasi so bile za¬ sute in uničene. Vlade prizadetih držav so organizirale hitro pomoč. Iz USA so poslali v ”Dolino Smrti” v Avstriji ve¬ lik helikopter, kakor jih uporabljajo na Koreji za prevažanje ranjencev. Z leta¬ li so odmetavali odrezanim vasem živi¬ la in obleko. Kljub vsem prizadevanjem pa je bela smrt pobrala v Avstriji nad 160 ljudi, v Švici blizu 30. Reševanje je bilo toliko težje, ker so bili vsi večji prelazi, kakor sta Brennerski in St. Gothardski, neprehodna. Snežni zameti so zajeli tudi Kanado in USA ter je bil po mnogih velemestih, med njimi v New Yorku, za nekaj ur ustavljen promet. Tudi v USA je živo srebro zdrknilo globoko pod ničlo ter je zaradi mraza, pomrlo več desetih oseb. Tragična bilanca letalskih nesreč Pretekli teden je zgrmelo v morje bli¬ zu otoka Elbe najnovejše angleško pot¬ niško letalo na reakcijski pogon “Co- met”. Vseh 35 potnikov in članov po¬ sadke je bilo ubitih. Ugotovili so, da je letalo eksplodiralo v zraku. Nesrečo pripisujejo sabotaži in bodo sedaj dvig¬ nili iz globine 140 metrov ostanke leta¬ la na površje, da bodo ugotovili dejan¬ ski vzrok te nesreče. Nekaj dni pozneje se je ponesrečilo ameriško potniško letalo “Skymaster”, ki je treščilo na tla blizu rimskega le¬ tališča Ciampino. Ubitih je bilo 15 oseb. Skoro istočasno je strmoglavilo na zemljo letalo v Severni Ameriki z več¬ jim številom oseb, ki so se vračale do¬ mov z nekega lova. Med temi je bil tu¬ di eden od pionirjev ameriškega letal¬ stva Braniff. Veliko letalsko nesrečo so prav iste dni imeli tudi v Kolumbiji. Tudi ta je zahtevala več človeških žrtev. V vsako slovansko dru¬ žino Koledar - Zbornik Svobodne Slovenije ARGENTINA Predsednik general Peron je lani v 238 delovnih dneh sprejel v vladni palači 20.536 oseb. Predsednik libanonske republike Kamil Šamun bo koncem meseca marca obiskal Argentino, kjer se bo kot državni gost mudil en teden dni. Iz Argentine bo odpotoval v Rio de Janeiro, nato pa v Montevideo, odko¬ der se bo vrnil v svojo republiko. V Buenos Airesu je bil izredni kongres Glavne delavske zveze CGT. Na zaključno zborovanje je prišel tu¬ di predsednik general Peron ter je imel na udeležence kongresa daljši govor, v katerem je povdarjal kot glavno misel, da samo sodelovanje med industrijo in poljedeljstvom vodi do pravega blagostanja in bogastva. V Buenos; Airesu se je te dni mu¬ dila skupina čilskih konjeniških čast¬ nikov. Bila je sprejeta tudi pri pred¬ sedniku generalu Peronu. V veliki tovarni za izdelovanje vreč Calvente v Buenos Airesu je pred dnevi izbruhnil požar, ki je to¬ varniški objekt uničil do temeljev. Škoda znaša več desetin milijonov pesov. Požar je bil tako velik, da ga je gasilo nad 100 gasilcev. Po odredbi ministra za vojsko so sedež I. motoriziranega topniškega regimenta premestili, iz Ciudadele v Junin. Notranje ministrstvo je objavilo dekret o razpisu dopolnilnih volitev poslancev in senatorjev za narod¬ ni kongres ter za izvolitev podpred¬ sednika republike, namesto umrlega podpredsednika Hortensija, Quijano. Volitve vodo v nedeljo 25. aprila t. 1. Vodstvo Peronistične stranke je določilo za svojega kandidata za pod¬ predsednika republike kontraadmira¬ la Tesaire-a, predsednika senata in predsednika Vrhovnega sveta Pero¬ nistične stranke. Skupina francoskih alpinistov, ki je nedavno prispela v Buenos Aires z namenom, da se povzpne na vrh Aconcague z južne strani, se je po¬ dala v Mendozo in dalje v Quebrada de Horcones, kjer si bodo uredili ta¬ borišče. Francoske alpiniste vodi Re-. ne Ferlet. člani te ekspedicije šo se kot znano, lansko leto povzpeli na vrh Fitz Roya. Tudi ekspedicijo na Aconcaguo podpira predsednik gene¬ ral Peron ter s strani argentinske vojske sodeluje v njej častnik Atilio Ramazzi, znan andinist in smučar. Člani ekspedicije so te dni z vojaškim letalom pregledali ves teren, ki ga bodo morali prehoditi odnosno pre¬ plezati, da se bodo povzpeli na vrh kraljice Andov. Poročali smo že, da z južne strani še nihče ni prišel na vrh Aconcague, ker je treba preple¬ zati ledeno steno, visoko 3.000 m. Po razgovorih, ki jih je imel an¬ gleški minister za trgovine Derick Heathcoat Amory z ministrom za zu¬ nanjo trgovino dr. Cafierom in osta¬ limi ministri gospodarskih resorov, predvsem pa po sprejemu pri pred¬ sedniku generalu Peronu, je na ti¬ skovni konferenci z velikim optimiz¬ mom govoril o bodočih gospodarskih in trgovinskih odnosih med Argenti¬ no in Veliko Britanijo. Angleški tr¬ govinski minister je zagotavlja 1 , da lahko angleška industrija v polni me¬ ri podpre izvedbo II. gospodarskega načrta. V ponedeljek je bil v Argentini vi¬ den polni lunin mrk. Med Argentino in Japonsko je sklenjen nov trgovinski dogovor, ki predvideva izmenjavo blaga med o- bema državama v višini 180 milijo¬ nov dolarjev, t. j. 20 milijonov do¬ larjev več, kakor pa v dosedanji tr¬ govinski pogodbi. Dne 4. februarja bodo izročili v promet novozgrajeno železnico, ki bo vezala Salto v Argentini z Antofa- gasto v Čilu. V Buenos Aires so bile v nedeljo velike avtomobilske dirke. Zmagal je Juan Manuel Fangio, ki je vozil z av¬ tomobilom znamke Maserati. Buenosaireški kat. dnevnik “El Pueblo” z dne 14. januarja t. 1. je ob¬ javil daljši članek pod naslovom “Na- vidad sin campanas en Yugoslavia” — Božič brez zvonov vJugoslaviji. Pisec članka Myriam de la Riestra v njem popisuje nastopanje komuni¬ stov proti kat. cerkvi in kat. verni¬ kom. V Buenos Aires bo prispel koncem januarja na prijateljski obisk eeua- dorski zunanji minister dr. Luis An¬ tonio Pena Herrera. Buenos Aires, 21. I. 1954 SVOBODNA SLOVENIJA Strem 'S, 'Ilovice vz Stiovenije^ Celjska podružnica Zgodovinskega društva za Slovenijo je v začetku de-' cembra 1953 odkrila na glavnem trgu v Laškem spominski plošči Ignaciju in Francu Orožnu. 'Ignacij Orožen je pred 100 leti začel pisati znano “Celjsko kro¬ niko” Poleg “Celjske kronike” je Igna¬ cij Orožen napisal še 8 knjig, ki obrav¬ navajo zgodovino Spodnje Štajerske. Franc Orožen je nečak Ignacija Orožna ter je bil rojen pred sto leti. Napisal je več šolskih učnih knjig, sestavil zemljevide ter med drugim napisal tu¬ di zgodovino “Vojvodine Kranjske.” Franc Orožen je bil tudi prvi predsed¬ nik slovenskega planinskega društva ter prvi predsednik slovenskega profe¬ sorskega društva. V Kobaridu bodo postavili spomenik Simonu Gregorčiču. Dokončan bo do konca oktobra letos. V Zalem logu nad Škofjo Loko je umrl v starosti 90 let župnik Anton Hribar. Nagrobni govor je imel pisa¬ telj Finžgar. Za proslavo desetletnice II. zasedanja AVNOJA v Jajcu je založba “Kultura” v Beogradu izdala Zbornik dokumentov* in gradiva o II. zasedanju Avnoja dne 29. in 30. novembra 1943 v Jajcu. Predvojaška vzgoja za vse študente na medicinski, farmacevtski, stomato¬ loški in veterinarski fakulteti in za štu¬ dente vseh ostalih fakultet so skrajšali od 5 na 3 leta. Ob prodaji tisoče knjige “Kersniko¬ vih izbranih del” je bilo v Ljubljani na¬ gradno žrebanje. Serijo Kersnikovih izbranih del je dobilo 10 dobitnikov. Ljubljanski časopisi napovedujejo izdanje nove obširne zgodovine sloven¬ skega slovstva od prvih začetkov do druge svetovne vojne. Pravijo, da bo delo sad skupnih naporov več sestav¬ ljal cev, ki ohranavajo vsak svojo dobo. Knjiga, ki naj bi izšla do let. jeseni, bo bogato opremljena. Z odredbo zvezne vlade so ceno tek¬ stilnemu blagu znižali za približno 23%. Komunistični poslanci Slovenije za zvezni parlament so naslednji: Edvard Kardelj, Miha Marinko, Franc Lesko¬ šek, Vida Tomšič, Lidija Šentjurc, dr. Jože Potrč, Ivan Regent, Boris Ziherl, Tomo Brejc, Tone Fajfar, Viktor Av¬ belj, France Perovšek, France Bevk, ing. Jože Levstik, dr. Maks Šnuderl, Ivan Kreft, France Simonič, ing. Pavle žavcar, Andrej Petelin, Živko Bernot, Miloš Ledinek, Ivan Šiftar in Jaka Avšič. Na področju občin Domžale, Lukovi¬ ca, Blagovica in Moravče je zaposlenih nad 4.000 delavcev. Že ponovno so imeli sestanke ter so razpravljali o razmerah v Zavodu za socialno zavarovanje v Ljubljani. Navajali so slabe razmere, ki vladajo v njem in nepravilnosti, ki se v njem dogajajo. Tako se je nekate¬ rim z lažnimi dokumenti posrečilo pri¬ ti do precejšnje pokojnine, drugi pa, ki niso znali uveljaviti svojih pravic, prejemajo znatno nižje pokojnine. Za¬ radi takih razmer je delavstvo omenje¬ nih delavskih okolišev sklenilo, da si bo ustanovilo lasten zavod za socialno za¬ varovanje. V Ljubljani je bil v decembru mese¬ cu 1953 ustanovni občni zbor gradbene zadruge za gradnjo žičnice na Veliko Planino, člani zadruge so lahko pod¬ jetja, ustanove, kakor tudi organi dr¬ žavne uprave, ki plačajo vsaj en za¬ družni delež v znesku 50.000 dinarjev. V počastitev “dneva republike”, t. j: 28 novembra je Tito izdal odredbo, po kateri so v Beogradu kot prestolnici Ju¬ goslavije tega dne izstrelili častno salvo iz 40 topov z 20 streli, v glavnih mestih ljudskih republik Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu, Skoplju in Titogradu pa iz 20 topov z 12 streli, Na glavni železniški postaji v Ljub¬ ljani so izročili v promet prvo novo e- lektrično okretnico, ki je bila izdelana doma. Montažna dela pri novi okretnici je opravila mostovna železniška delav¬ nica v Ljubljani in podjetje “Crveni krst” iz Niša, gradbena dela pa ljub¬ ljanska železniška sekcija. Premer no¬ ve električne okretnice znaša 23 m, no¬ silnost pa 200 ton. V Ljubljani je bila nedavno odprta razstava akad. slikarice Mire Pregelj. Razstavo je odprl predsednik Društva slovenskih upodabljajočih umetnikov Gvido Birola. Za to umetnico sta isto- tam razstavljala tudi akad. slikarja Sta¬ ne kregar in Riko Debenjak. Mladi slovenski violinist Igor Ozim, ki je z velikim uspehom nastopal že v raznih evropskih kulturnih središčih, jo koncem novembra priredil koncert tudi v Ljubljani. Pri klavirju ga je spremlja¬ la Hilda Horak-časova. Kritik dr. Da¬ nilo Švara pravi, da je s tem koncer¬ tom Igor Ozim dosegel prodoren uspeh. V Ljubljani se je 26. nov. sestal glav¬ ni odbor Cirilmetodijskega društva ka¬ toliških duhovnikov Slovenije. Prvi del zasedanja je bil posvečen proslavi praz¬ nika republike. S proslave so poslali pozdrav Titu. V poslovnem delu zase¬ danja so pa navajali, da se je v tem društvu dosedaj v članilo že več kot polovica kat. duhovnikov. Nato so na¬ vajali, da je “ljudska oblast že ponov- nokrat povabila zastopnike episkopata na razgovore, da bi se uredila razne vprašanja, vendar so se razgovori raz¬ bili na odklonilnem stališču cerkvenih krogov. Omenjali so tudi, da “že vrsta članov društva uživa pokojnine in dru¬ ge socialne dajatve”. Pokojnine so bile s 1. oktobrom lanskega leta povišane na 8.000 dinarjev. Poročilo s tega se¬ stanka v ljubljanskem tisku tudi pravi; da so v razpravi “posamezni govorniki grajali nepomirljivo stališče višjih cer¬ kvenih krogov, ki ovira zadovoljivo re¬ šitev vseh še nerečenih vprašanj, hkrati pa izrazili zahvalo za razumevanje in širokogrudnost ljudske oblasti.” Zastopniki Cirilmetodijskega društva kat. duhovnikov so se nato šli tudi po¬ klonit predsedniku komunistične sloven¬ ske vlade Mihi Marinku. Planinsko društvo v Črnomlju je za¬ čelo graditi planinski dom na Mirni go¬ ri. Prejšnji dom so med vojno zažgal? in uničili partizani. Zdravilišče v Radencih je lani vsak dan raposlalo na razne strani v Slove¬ nijo in druge republike v Jugoslavijo ter v inozemstvo 10.000 steklenic sla¬ tinske vode. Letos so to število še pre¬ segli. Vsem potrošnikom pa podjetje še vedno ne more ustreči, ker so težave z embalažo. Samo za steklenice in zama¬ ške je podjetje lani izdalo 40 milijonov dinarjev. Steklenice so še vedno razme¬ roma drage in zamašek stane kar 10 dinarjev. Za dan republike 28. novembra so ko- komunisti narode doma zopet osrečili z novimi “narodnimi heroji”. Tako so bi¬ li z ukazom predsednika republike odli¬ kovani “za junaštvo v borbi proti na¬ rodnim sovražnikom in za zasluge, v na¬ rodnoosvobodilni borbi” v Sloveniji na¬ slednji komunisti: Marjan Brecelj, Dra¬ go Flis-Strela, Janez Hribar, Franc Jer¬ man, Mirko Jerman, Franc Krese-Čo- ban, Maks Krmelj, Ivan Likar-Sočan, Miha Marinko, Rado Pehaček, Franc Po¬ glajen, Franc Pokovec-Poki, Mira Sve- tina-Vlasta, Lidija šentjurc, Franc Tavčar, Vida Tomšič in Janez Učakar. Z redom narodne osvoboditve so pa bili odlikovani: Tomo Brejc, Janez Hribar, Pepica Kardelj, Stane Kavčič, Zdenka Slovenci v Umen os Aires OSEBNE NOVICE Poroki. Na praznik Sv. Treh Kraljev dne 6. januarja 1954 sta se poročila v Lomas de Mirador g. Nace Grohar in gdč. Marija Moder. V soboto dne 16. ja¬ nuarja 1953 sta pa stopila pred oltar v župni cerkvi v San Justo g. France štru- belj in gdč. Ivanka Krajnikova. Poročil ju je č. g. Kalan. Obema paroma ob vstopu v novo življenje želimo mnogo sreče in božjega blagoslova! G. polkovnik Vladimir Vauhnik se je radi bolezni moral podati v bolnišnico Rawson, kjer ga bodo jutri operirali. — Našemu odličnemu sodelavcu in prija¬ telju želimo, da bi operacija uspela in da bi mu povrnila popolno zdravje. Nedelja v Sani A Po nekdanjih stopinjah je spet prihi¬ telo mnogo rojakov v priljubljeno sveti¬ šče sv. Antona, kakor se je to redno dogajalo v prejšnjih letih. To pot je dal pobudo za to Odbor za S. K. Dom v Gorici, kakeremu pred¬ seduje č. g. Janez Hladnik. Na njegov poziv se je odzvalo lepo število starona- seljencev in množica novih, tako da smo doživeli nepozaben dan. Štirje pevski zbori: Ramošjri, San- martinski, sanjustovski in lanuški so se pripravili na skupen nastop in so krasno uspeli. Ko je zaorila v cerkvi za začetek ma¬ še naša pesem, je bil odmev tako silen in ubran, da je človeka kar zgrabilo. Kidrič, Sergej Kraigher, Vlado Krivic, Ivan Novak in Pavle Žavcar. Umrli so. V Ljubljani: Ivana Gostin¬ čar, upokojenka, dr. Konrad Hervatin, odvetnik, Neža Kosič, Vinko Demulc, vojni invalid, Marija Masle — s. Adju- ta, Ana Strohsack, roj. Ulle in Jože Obilčnik v Dravljah, Martina Vrščaj, roj. MiŠjak v Ribnici ,Marija Nemec v Kranju, Katarina Koenig, roj. Finžgar, biv. gostilničarka na Vranskem, Franc Perenta, žel. v p. v Retečah, H. Rudi, vrtnar na Vrhniki, Viktor črmelj, uči¬ telj in zborovodja na Proseku pri Trstu, Ivanka Petek v Nemški vasi pri Ribni¬ ci, Pavla Tavčar, upokojenka v Škofji loki, Mica Berlič v Šmartnem pri Liti¬ ji, Drago Lukman, skladiščnik v tovar¬ ni usnja v Šoštanju, Terezija Ahlin, roj. Žitnik v Grosupljm, Frančiška Grum na Studencu, Franc Štalec, upo¬ kojenec v Svetju, Marija Rupert, roj. Hočevar, vdova žel. v Brezovici, Ivan Sever v Semiču, Josip Plemelj v Mari¬ boru, Jožef Kus, davčni nadupravitelj v p. v Vojniku, Josip Likozar, bivši tr¬ govec v Kranju in Anton Dekleva v Podgradu v Istri. Argentini Cordoba, Ker nihče noče povečati slovenske naselbine v Cordobi, pač sami poskrbi¬ mo za to, da nas je vedno več. Tako se je v družini g. Milana Grdine ter ge Celmire, roj. Bersotti rodila dne 7. dec. 1953 hčerka, katero so krstili na ime Marija-Ana. Srečnim staršem naše iskrene čestitke. Božične praznike smo, praznovali po starih slovenskih navadeh. Naš pevski zbor je bil povabljen, da je pel pri pol¬ nočnici v kolegiju “Don Luis Gonzaga”. V tem kolegiju imamo Slovenci v Cor¬ dobi enkrat na mesec svojo mašo. Zbor je žel toplo priznanje in pohvalo, poseb¬ no še za dve odpeti pesmi v kastiljšči- ni. Pevci so se jih naučili po zaslugi (Nadaljevanje na 4. strani) :iio.sii«» de Padnaa Prav gotovo da tako mogočnega petja cekev sv Antona še ni slišala. Sveto mašo s primernim nagovorom je imel č, g. Janez Hladnik. Po končani maši smo pohiteli v dvora¬ no, ki je komaj sprejela vse pod streho. Na srečo je bil dan dosti mil, da nas vro¬ čina ni dušila. Ko se je razmaknila za¬ vesa, so nas iz viška najprej pozdravi¬ le silne planine, nato pa mogočni skup¬ ni zbor, ki je zapel najprej “Slovenska zemlja, zemlja krasna...” Sto grl, iz¬ brani glasovi, planinsko ozadje... kar prevzelo je vse zbrane. Po kratki po¬ zdravni besedi č. g. Hladnika, ki je na odersko ozadje navezal misel na Krn, ki je tvoril leta 1917 centralno točko boja za slovenske zapadne meje v voj¬ ni z Italijani in pozval vse rojake, da nikdar ne pozabimo naše svete narodne dolžnosti čuvati slovenske zapadne mej¬ nike, je zbor zapel “Na gorenjsko ozi¬ ram se skalnato stran”. “Zdravica” je bila dopolnilni del pevskega sporeda. Na navdušeno ploskanje nabite dvorane je zbor ponovil “Slovensko zemljo”. Kinematografski spored je bil iz tehnič¬ nih razlogov preložen na popoldansko uro. Ljudje so nato posedli po prijetni senci in ob okrepčilu, za katerega so poskrbeli vsak sam in gostilna, ki jo je v režiji Odbora za S. K. D. v Gorici organiziral g. Brecelj. Veselo razpolo¬ ženje je odmevalo v radostnem petju in zabavni igri vse do 15 h. Tedaj smo pa spet stopili v dvorano, kjer je č. g. La¬ do Lenček postregel s primernim kino- programom. Najprej le za zabavo in smeh: zverine, gordo y flaco. .. Nato pa je zaživel pred nami spomin svetogor- ske 400 letnice. Obrazi, ki so bili pred 14 leti jedro slovenske katoliške skup¬ nosti. Mladina, ki je danes večinoma že poročena... Gospod Janez v slovesni procesiji, sv. maši in v pridigi... Lepi spomini so to... Nato nas je pa g. Len¬ ček preselil na argentinski jug v ar¬ gentinske planine, na Cerro Capilla, kjer so slovenski planinci postavili mo¬ gočen križ, ki ga je blagoslovil naš rojak č. g. Auguštin. Videli smo obraze naših planincev, kateri osvajajo vsak čas bolj vrhunsko mesto planinskega in zimskega športa v Argentini. Č. g. Tonkli Štefan je s kratkimi be¬ sedami pojasnil posebni namen romanja k sv. Antonu in povdaril veličino dol¬ žnosti vsakega Slovenca nasproti Gori¬ ci, ki je in mora ostati steber v zgradbi Slovenstva. ' Dekleta so, tako na okrepčevališču kot pred dvorano, hitele, da kaj nabere¬ jo za sklad S. K. D. v Gorici s prodajo^ razglednic, knjižic in delitvijo podobic svetogorske Marije. Zaključna slovesnost s petimi litanija¬ mi je bila ob 17 uri, nakar smo veseli hiteli domov in hvaležni, da nas je vre¬ me čakalo vse do konca. Ob slovesu smo si pa rekli: “na svidenje ob letu”! S. S. Z OTOKA ŽALOSTI II SMRTI (3. nadaljevanje) Zopet enkrat se koplje cela naša na¬ selbina na otoku v prelepem rdečem cvetju — lapacha colorada. Je to tako lepo, da odtehta za nekaj časa neljube nevšečnosti življenja na otoku. Je kot pomlad doma, ko cveto češnje po Pa- lovčah, le da je barva in sonce drugačno. Pomlad je tu taka kot poletje doma in kar je res prijetno je to, da so v tem letnem času noči hladne in ugodne, med¬ tem ko je poletje tu neznosno in pot ob¬ liva človeka podnevi in ponoči. Toplo sonce je prebudilo znova svojat in kače so zopet nekaj navadnega. Sko- ro ne mine dan, da ne bi pobili kate¬ re, ki se je prišla sončit. So pa še zelo okorne, toda silno nevarne/ ker imajo strup koncentriran. Saj so zimo, ki je tu precej hladna, prespale. Ker se je ustanovila sedaj tudi polje¬ deljsko živinorejska sekcija za Severo¬ vzhodno direkcijo in je njen šef sedaj na dopustu, upravljam mesto njega “chacro”, kjer delajo “los enfermos- bolniki”. Imam jih 12. Vsi so bolni. Tudi njihov kapataz. Reveži so. Vsak dan jih po nekaj ne pri¬ de na delo; dobe napad, imajo vročino, pa tudi bolečine. Vse je pač odvisno od stadija in vrste te bolezni. Gobavosti so namreč tri vrste: Blaga, ki jo imajo tu¬ berkulozni. Ta vrsta je nenalezljiva. Bol¬ nik ima po telesu lise (manchas), ki pa sčasoma izginejo. To je tkzv. lepra tu- berculoida. Nato je indiferenciada, ki je, kot že ime pove, neopredeljiva. Najhuj¬ ša je pa tretja vrsta lepromatoza ko od¬ padajo udje — prsti na nogah ali rokah — in se rane ne celijo. To je bolezen si- filitikov. Hudo je pa še posebno, če je napadeno tudi živčevje. Sedaj, ko sem skoro že dve leti tu, spoznam bolnika že kar od daleč. Je precej bolnikov, ki niso internirani, če se zdravijo sami. Sicer pa pravijo zdravniki, da je gobavost tež¬ ko nalezljiva in od vseh treh le zadnja vrsta. Večina teh bolnikov ima dolga ušesa, nos brez nosne kosti, obraz ima izraz “a la lion”, otekline pod kožo. Pa¬ ziti se je pa treba zelo povsod. Naj¬ boljša pomoč je pač čistoča, voda in mi¬ lo in milo ter voda — v tem je vse. Al¬ kohol ne pomaga veliko, ker je bacil go¬ bavosti “Hausen” alkoholu resistenčen. Edino ogenj in formalin uničita vse kli¬ ce. Sicer pa “Hausen” ne živi, takoj umrje na soncu, le vlaga mu godi. Do danes pa še ni bilo mogoče privzgojiti kulture uprav zaradi tega in serum žal še ne obstoja. Veliko so že napravili glede tega, tu v naši republiki, v Bra¬ ziliji in v USA. Prihajajo nova zdravila in bolniki tudi ozdravijo. Le zadnja vrsta te bolezni je zaenkrat še brezupna. In kako čudno je s to boleznijo. Ka¬ pataz na chacri ima 9 bratov. Vsi so zdravi in živijo v Misionesu, odkoder iz¬ hajajo. Ima ženo in dve hčerki že poro¬ čeni v Eldoradu, pa so vsi zdravi. Ali drug slučaj. Nekoč se je vozil v lanchi iz Paso de la Patria mož kakih 35 let. Že od daleč se mu je videlo, da je “gringo”. Ogovorim ga. Bil je banatski Švaba, ki živi v deželi že kakih 15 let. Ima nekje v provinci Presidente Peron (prej Cha- co) od države v najemu 200 ha že več let in si je že zelo opomogel. Za ženo ima kriolko. Pred nekaj meseci je zbole¬ la. Živela sta skupaj že 10 let in ima¬ ta 6 otrok. Sedaj je povila v sanatoriju novega otroka in on je na poti, da vza¬ me otročička. Če “bolnica” rodi, ji otro¬ ka takoj vzamejo. Novorojenček ni “bo¬ lan”. Navadno jih pošljejo v Buenos Aires, kjer država vzgaja in skrbi za te uboge pastorke. Navedel sem le.dva slu¬ čaja. Navedel bi jih pa lahko še cel kup. Hočem le povedati, da je ta bolezen ne¬ kaj nerazumljivega in je še malo zna¬ no o tej šibi božji. So tudi “gringi” med bolniki. Precej je Italijanov, nekaj Po¬ ljakov, Ukrajincev in Nemcev, pa tudi en Hrvat iz okolice Generalnega stola. Pa naj bo dovolj tega. Omenil sem le to, da se ve vsak čuvati in milo je ja vedno pri rokah. Povem, da sem bil prvega pol leta tu precej plah, sedaj pa sem boja- jazen izgubil. Seveda se ne dotaknem ni¬ česar, kar so imeli ti reveži v rokah. Imajo lepo zelenjavo in veliko je je raz¬ nih vrst, pa čeprav me mika, se je ne dotaknem. Še mamon, ki je vendar pre¬ cej visoko drevo, ne utrgam. Ne vem, če je vsem ta sadež subtropične klime znan. Je to sad, ki po velikosti doseže melono in vsako drevo ima do 30 sade¬ žev. Sad ima debelo kožo. Skuhan kot kompot je izvrsten. Pa tudi sicer je do¬ ber. Ima tudi lepo lastnost: odvaja v blagi obliki. Chacra je kaka 2 km izven “kolonije bolnih” v gozdu. V zadnjem času, to je v teku treh tednov, sem pobil že dve kači. Ena teh se mi je zvila izpred nog in sem se je precej ustrašil. Nikdar ne grem nikamor brez gorjače in tudi brez škornjev ne. Če bi pa usnje teh obvaro¬ valo od ugriza kakega cascavela z 12 obročki, ne vem (cascavel ima na repu rožičke. Vsako leto en obroček več. S temi rožlja, kadar je razdražen). Pravi¬ jo, da so le gumijasti škorniji sigurni, pa kljub temu dajejo čut sigurnost, ker vsaka kača ja ne more biti kačji metu- zalem. “Bolni” pravijo, da so varni pred ugrizom, ker da baje njihova bolezen le¬ te odbija. Res pa je, da v teh letih, od¬ kar je tu ustanovljena leprozna koloni¬ ja, ni kača pičila še nobenega bolnika, med tem, ko v “pueblu-vasi” vsako leto umreta eden ali dva zaradi kačjega pi¬ ka. Sedaj zavod Malbrau v Bs. Airesu plača za cascavela $ 22.50 in bolniki so edini, ki skoro vsaka dva tedna ulovijo po eno kačo. Sanatorij jo potem pošlje v Buenos Aires. Omenil sem že enkrat, da “bolni” pra¬ vijo, da pik cascavela ozdravi njihovo bolezen. “Bolnemu” se baje olupi koža kot kači, kadar se levi in bolezen preide. Toda nebeden pa le noče poizkusiti, vsak raje jemlje državna zdravila ali pa ku¬ ha in pije več ali manj nedolžna pra¬ gozdna zelišča-yuyu. Povedal sem že, da je chacra v go¬ zdu. Je ograjena z hodečo žico proti konjem in goveji živini, ki se spreha¬ ja prosto naokoli. Interesantno pa je zjutraj, posebno po dežju. Vsemogoče stopinje in sledovi so tu, od carpinchov, ki pridejo na obisk iz bližnje lagune, smački — guasuncho jih imenujejo v jeziku guarani. Precej mora biti goz¬ dnih mačk (gato del monte) in lisico velikanko je tudi mogoče zaslediti. Pra¬ vijo ji aguarapope. Baje je to velika in močna žival, kot velik močan pes. Jaz jih, žal, še nisem videl. Pred ne¬ kaj dnevi je venado — veliki srnjak preskočil ograjo in prečkal chacro ob belem dnevu. Mimo je tekel mimo ka- pataza, ki mu je hotel z maeheto pre¬ sekati nit življenja, kar mu pa ni uspe¬ lo. Tudi “llame” obiskujejo chacro in pa seveda trop pisanih papagajev, ki upadajo v koruzno polje. Nekako mesec in pol bo tega, kar so prevalili velik štor, ki je delal napoto, pa se je razvi¬ la velika kača “curudyu”. Pod štorom je najbrže prespala zimo. Bila je ne¬ kako 5 m dolga in precej debela. Je rmene barve s črnimi lisami. Ni stru¬ pena, le “corre” in vgrizne kot njena sorodnica “yacanina”, vendar ni tako napadalna. Posrečilo se ji je pobegniti v bližnjo laguno. Nisem še omenil, da so na otoku tudi noji nandu (guarani) — avetruz (kast.). Ti so zakleti sovraž¬ niki kač in v pueblu — vasi, posebno pa po samotnih chacrah, ki so raztresene po monteju, imajo po enega ali pa tudi kak par udomačene. Stopica trdo na dolgih nogah naokoli in čisti dom raz¬ ne golazni. Ta kačji uničevalec je pa precej svo¬ jevrsten stvor. Je zelo neumen in ka¬ dar se pari še celo nevaren. Je hitro razdražljiv in napade takoj. V kljunu ima veliko moč, z nogami pa skuša pre¬ parati trebuh, če napade. Ko samica leže jajca, prvo jajce, ki ga zleže, po¬ tisne ob kraj, nato zvali še 12 do 14 jajec, ki so ogromna. Ko se mladiči zva- le, samica s kljunom prebije lupino pr¬ vega jajca, ki ga je potisnila ob stran in pusti, da se zarede gosenice, ki so nato prva hrana za pichone-mladiče. In¬ teresantno je opazovati tičke, kadar ugledajo kačo. Skačejo okoli in se oglašajo. Po 5 do 6 se jih spravi sku¬ paj. Niso niti zleteli, če sem prišel. Vedo, da je kača skupen sovražnik. Tu¬ di kokoši čudno kokodakajo in se zbi¬ rajo. Najbolj čudno se pa obnaša muc. Skače okoli in se s šapami z njo igra in ne pusti, da bi se premaknila. (Nadaljevanje na 4. strani.) Strem 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 21. I. 1954 Bržava bo prodajala stanovanjske hiše Zaradi rešitve stanovanjske stiske je vlada predsednika generala Perona v I.' petletnem gospodarskem načrtu posve¬ čala veliko pozornost graditvi novih Stanovanjskih hiš. S to nalogo sta bili’ pooblaščeni ministrstvo za javna dela in Narodna hipotekarna banka. Pa tudi mestna občina v Buenos Airesu je zi¬ dala stanovanjske hiše in stanovanjske bloke, kakor tudi prestolnice posamez¬ nih provinc. Na zadnjem zasedanju narodnega kon¬ gresa je bil sprejet zakonski predlog, po katerem ima vlada pooblastilo, da lahko proda vse stanovanjske hiše, ki jih je zgradila državna uprava. Tako je ministrstvo za javna dela zgradilo naslednje število stanovanj: V Buenos Airesu. Barrio Presidente Peron 247, Barrio 17 de Octubre 40; v mestu San Luis 100, v mestu Corrien- tes 200; v mestu Stgo del Estero247; v Catamarci v istoimenskem mestu 285; v Chumbiehi 26; v mestu Salta 196; v mestu Resistencia v prov. Preš. Peron 47; v provinci Buenos Aires: V Case- rosu 202; Ezeiza, Barrio Justicialista 393; Matanzas, Ciudad Evita 2.045. Skupno torej 4.028 stanovanj. S pomočjo Narodne Hipotekarne ban¬ ke je pa bilo zgrajenih naslednje število stanovanj: Prestolnica Buenos Aires: Barrio 22 de Agosto 554; Barrio Eva Peron 173; Barrio 26 de Julio, Barrio 17 de Octubre 872. Skupno torej 2.139 sta¬ novanj. Od tega števila stanovanj sta¬ nujejo že ljudje v 1.417 stanovanjih. Mi¬ nistrstvo za javna dela ima razen tega še 2.060 stanovanj v Matanzas — Ciu¬ dad Evita v izgradnji. Država bo po določilih gornjega za¬ kona lahko prodala nad 8.060 stanovanj, ki sta jih zgradila ministrstvo za javna dela in Narodna hipotekarna banka. Cena, po kateri bodo hiše prodajali, bo določila Narodna hipotekarna banka. (Nadaljevanje s 3. strani) novega organista in dirigenta g. Pau- kesca, ki se je lotil te naloge z vso vne¬ mo. Na božič je imel za Slovence sv. ma¬ šo novomašnik g. Starc, ki se je tedaj mudil na obisku pri svojih sorodnikih v Cordobi. Skoro nenapovedano nas je za novo leto obiskal g. župnik Orehar in je na novega leta dan imel za Slovence tudi sv. mašo. V Cordobi je obiskal več dru¬ žin slov. novih in starih naseljencev. S Cordobe je odšel h' g. dr. Hanželiču v San Bernardo na počitnice, kamor sta en dan pozneje prišla še gg. Škerbe in dr. Gogala. Vročina že kar krepko pritiska in dobro bi bilo, če bi čimprej organizirali kak izlet v cordobske planine. Slišimo pa tudi, da nas misli v kratkem obiska¬ ti skupina slovenskih turistov iz Bue¬ nos Airesa, že vnaprej jih toplo po¬ zdravljamo. G.S. Mendoza V Sloveniji smo bili v teh mesecih va¬ jeni največje delavnosti v raznih orga¬ nizacijah. Tu pod ekvatorjem so ti me¬ seci padli sicer v sredo vročih poletnih dni, a ne moremo preko praznikov, ki smo jih doma tako slovesno praznova¬ li. Z veseljem se držimo svojih tradicij. V nedeljo, 6. decembra nismo poza¬ bili na Miklavža.. Društvo Slovencve je s. F. O. pripravilo v dvorani pri Srcu Marijinem njegov obisk in obdaritev pridnih malčkov in tudi velikih ni prezrl. 8. decembra, na praznik Brezmadež¬ ne, nam je naša mladina, ki se druži v F. O. in S. D. O., pripravila lepo Ma¬ rijansko akademijo pri Srcu Mariji¬ nem. Akademija se je začela z dekliško SLOVENSKO URARSKO IN DRAGULJARSKO PODJETJE JANKO JAZBEC & sin se priporoča rojakom letoviščarjem v Mar del Plata in Cordobi za cenjeni obisk. Ure — fin nakit — popravila Še iz Ljubljane velja naše geslo: SOLIDNOST V VSEM. HELVETIA CASBEC Tucuman 287 pasaje Sacoa, local 15 CORDOBA MAR DEL PLATA pesmijo in se je prepletala z deklamaci¬ jami, recitacijo in simbolično vajo deklet. Govor v počastitev Brezmadež¬ ne, kateri je posvečeno to leto, je lepo prilagodil g. Pavle Božnar. Božič ni šel mimo nas brez spomina na dom. Svete večere smo obhajali po družinah kot nekdaj doma. Polnočnico smo imeli pri bratih Maristih. Imel jo je novomašnik g. Škerbec. Pri polnočni peti latinski maši je pel društveni me¬ šani zbor. Prevzela nas je pač najbolj slovenska “Sveta noč.;,” Novomašnik g. škerbec je ostal med nami še do naslednje nedelje ter je imel tudi sv. maše za Slovence pri č. s. fran- čiškankah, pri katerih je moški zbor Društva Slovencev lepo prepeval. Prijetno smo preživeli novo leto. Društvo /Slovencev nam je pripravilo lepo zabavo. Na novoletno popoldne smo bili povabljeni. Obetali so nam obilo veselega razpoloženja. In res smo ga bili deležni v polni meri. Pod milim nebom, na vrtu pri g. Jožetu Bajdi, smo se navžili veselja in petja pri po¬ grnjenih mizah. Društveni moški zbor je pod vodstvom g. ravnatelja Bujuka naštudiral spevoigro “Kovačev štu¬ dent”, ki je v veliko zabavo in zadovolj¬ stvo vseh lepo uspela. Obisk tega veče¬ ra je bil nepričakovano lep, saj toli¬ kega pač nihče ni pričakoval, najmanj pa očividno prireditelj, katerim je zmanj¬ kalo sedežev in so jih iz zagate rešile sosednje argentinske družine, od kate¬ rih so znosili vse stole in druge potreb¬ ščine. Ob naši pesmi in radostnem razpolo¬ ženju se nismo mogli raziti še dolgo v noč in enodušno so vsi izražali željo, da bi društvo še večkrat pripravilo ka¬ ko- tako prireditev. A ne le zabave, tudi resnega dela ima društvo polne roke. Kot smo že svoj čas poročali, smo pričeli z akcijo za lastni društveni dom. Prva faza te akcije je uspela. Zbralo se je med agil¬ nimi člani že toliko deležev, da je bilo 22. novembra kupljeno na dražbi zem¬ ljišče, ki bo zadostovalo za lepe dru¬ štvene prostore in igrišča in to na cesti Coronel Diaz, na lepem prometnem kraju. Ko se bo poletna vročina nekoli¬ ko ohladila, bomo prijeli za krampe in začeli graditi dom z lastnimi žulji in veseljem. KOMBINIRANI PAKETI NOVEGA IN ŽE RABLJENEGA BLAGA od 5 — 20 kg. POŠILJANJE ZDRAVIL Z LETALSKO POŠTO! Pakiranje, dezinfekcijo rabljene¬ ga blaga, dviganje dovoljenj za novo blago, prepustite nam. Dajemo navodila za sestavljanje brezcarinskih paketov. Obrnite se na PAKEXPORT Buenos Aires — Maipu 735/1. Ur. ure od 8.—19. preprekinjenoi Štev. telefona: 31-5142 Slovensko Planinsko Društvo vabi člane in prijatelje na IZLET V PARQUE DE MCIANIDAD v nedeljo, dne 31. januarja 1954. Zbirališče ob 9. uri pri spomeniku na Plaza Miserere (Once) Jestvine in pijačo prinesite s seboj! Če v soboto ali nedeljo dežuje, izlet odpade. ODBOR "ČASA BO¥U” - arama im zlatarna OLAZABAL 2336 Tel. 76-9160 pol kvadre od Cabilda 2300 ZLATNINA URE BUDILKE NAKIT (Naše stranke se lahko zglase pri nas tudi ob sobotah popoldne in sicer v našem stanovanju, ki je v I. nadstropju v isti hiši Olazabal 2338, dto. 5) (Nadaljevanje s 3. strani) Veste, da sem našel na otoku našega predrznega vrabca. “Cachilo” mu pra¬ vijo in je predrzen prav tako kot pri nas. Naš otok “Isla del Cerrito” je še¬ le od leta 1875 last naše republike. Huda vojna je divjala s Paragvajci, na¬ šim so prišli v pomoč še Brazilci. Otok je v teku teh krvavih borb večkrat menjal gospodarja, dokler končno ni ostala brazilska posadka na njem. Na¬ letiš na topovske podolgovate in tudi popolnoma okrogle jkrogle vseh ka¬ librov. Podolgovatih in okroglih svin¬ čenk je polno, še več je pa granatnih drobcev in železja v zemlji in vojaških gumbov. Morala je biti strahovita bor¬ ba. Od naših “pabellonov” sta dva po¬ stavljena nad grobišči in “capilla” s stanovanjskim prizidkom tudi. In kaj je bolj naravnega kot da “stra¬ ši”. “Pabellon”, kjer je kuhinja za “bolne” je na zelo slabem glasu. Ima tudi 4 sobe za personal, da lahko tam prenočuje. Pa so spali menda le 14 dni v njem. Je tako grozno ropotalo pono¬ či, da so vsi pobegnili in še sedaj — 14 let potem ne prespi nobeden noči v njem. Kosti padlih oficirjev Brazilcev in črncev, ki so počivale tam so prenesli na pokopališče. Pa le ni pravega miru. V “capilli”, kjer je vse pripravljeno za sestre, če bodo kdaj prišle, tudi ni vse v redu in v “pabellonu”, kjer je tudi moje stanovanje se dejansko večkrat slišijo stopinje ponoči. Pa tudi na pro¬ stem so kraji, kjer domačini v mraku kar nočejo mimo. Večkrat se najde “šac”, ponoči tudi gori. Seveda ne ved¬ no. Ravno tako nekako kot pri nas do¬ ma, samo, da za dvig ni potrebna kost črnega mačka in enoletna leskova ši¬ ba. Tu pravijo, da je treba, čim zagori* začeti s kopanjem, pa da se nedolžnol dekle takoj dokoplje do njega. Ker pa teh, kot izgleda, na otoku ni, tako dom¬ nevam, v teh dveh letih, kar sem tu še ničesar niso dvignili. Vedno dobijo le prazne črepinje. Ne bi bila popolna slika, če ne bi imeli tu tudi Tarzana. Je to majhen, čo¬ kat, duševno zmeden indijanec. Je do¬ brodušen in neznansko močan. Ima dol¬ ge, močne roke. Pred nekako 10 leti so ga ujeli v gozdu. Živel je, kot pra¬ vijo, z opicami. Ne zna govoriti in ka¬ dar je sprememba vremena, poje po opičje. Ime mu je Pancho in živi že celi čas, to je že 10 let, v zoni “bolnih”, z njimi je in spi in ne zboli. Močan je pa tako, da si pusti n. pr. naložiti 3 vre¬ če moke po 70 kg in jih nese kot bi ne bilo to nič. če ga pokličejo, pride, če ga je volja. Ko sem že omenil opice, navajam, da sta okoli chacre dve krdeli. Nedavno so prepevale opice obeh “tribu”, vsaka na svojem drevesu, toda zelo blizu sku¬ paj. To je trajalo nekaj dni. Kapataz me je opozoril, naj opazujem kaj se bo zgodilo. In res naenkrat se je vnela hu¬ da bitka. Opice so se pretepale in grizle med seboj tako dolgo, dokler en “tri¬ bu” ni podlegel in prepustil kraja zmagovalcu. Sedaj se oglašajo daleč ene od drugih. Opazujem jih večkrat, ven-' dar vsled izkušnje, ki sem jo imel s te¬ mi “caralla” vedno le z varne razdalje. Zadnjič je vsled pika kače “yarara” umrlo mlado dekle. Kačo yararo je pre¬ sekala z macheto en pedenj pod glavo. Glava je začela skakati in se je zagrizla dekletu v stegno. Dekletova mati je pol¬ nokrvna Indijanka. Njeno sorodstvo je prišlo od daleč. Dekle-vaina v guara- ni jeziku — je bilo res lepo in je ime¬ lo temne, poševno naznačene oči. Ža¬ lost je bila velika. Žalovali so, kot je tu navada, izražujoč svojo bol na indijan¬ ski način, to je 4 dni in noči. Ves ta čas so se neprestano razlegali dolgi, bolestni kriki, visoki v glasu, kot da bi se trgalo v prsih in je človeka sprele¬ taval mraz do kosti. Prihajali in odha¬ jali so znanci in sosedje in pri vsakem prihodu ali odhodu so nanovo poživeli ti v mozeg segajoči kriki žalosti — ta jok brez solza. To izražanje boli z vi¬ sokim glasom se imenuje “jaze” (beri hace), seveda v guarani jeziku. Pa tudi sicer se sporazumevajo doma¬ čini na daljavo z raznimi modulacijami krika. Posebno dolg in pojemajoč je znak veselja, pozdrava, radosti - osam- pucay (beri osampukai) mu pravijo. Kratek in rezek je znak nevarnosti itd. Omenil sem že, da sem na otoku na¬ šel našega vrabca, pa tudi drugih tič¬ kov je dovolj, kot so rdečeglavi kardi¬ nali, ki lepo pojejo ali pa “calandra”. Je ta tič take barve kot vrabec, gnezdo ima pa tako, kot bi bilo znešeno iz vseh delov sveta. Ima dolg rep in je tič mal¬ ce podoben najemu vodomcu. fTa (tič lepo poje in ujet se nauči žvižgati. Naj¬ boljši pevec pa je črni tiček “Bodyero” (beri bodžero). Ta prelepo poje in ga na moč lovijo. Hitro se udomači in le¬ ta potem prosto po ranchu in okoli do¬ ma. Pa še ena posebnost je tudi tu Bela ptička s črnoobrobljenimi perutmi. “Vindita” (vdovica) ji pravijo. Pravijo, da je živela prelepa “vaina” (deklica) hčerka kazika guarani tribu na tem na¬ šem otoku. Na drugi strani reke pa po¬ staven mladec drugega plemena. Zagle¬ dala sta se in fant je veslal noč za nočjo čez to reko. Nekoč ga je zalotil vihar in mladenka ga je zamanj pričakovala. Dolgo je tožila in njen “jaze” je trgal prsi. Žalovala je dolgo in hirala in končno umrla. Pa se je pojavila ta ptič¬ ka s črnoobrobljenimi parutmi, ki ne¬ mirno leta in kliče “rojaiju” (beri ro- haihu), to je: ljubim te. In narod je v njej spoznal umrlo deklico. Ko že govorim o tičih, naj omenim še, da samotari v laguni ob “pueblu” udomačena chaju (beri čahu) samica. Je to zelo velik ptič, tako nekako kot naša gos. Po notranjosti otoka jih je ve¬ liko ob lagunah. Samica prebije cel dail v svoji laguni in je čisto domača. Pa se je razpredla ljubezen. S Paraguaya, ki je na nasprotni strani reke, prihaja dan za dnem v goste chaju-samec. Že nad en mesec sta vedno skupaj, čez dan v laguni, ali pa veselo kličoč plavata! po zraku nad kolonijo. Ko se pa pribli¬ ža večer Paragvajec naravna pot v do¬ mačo laguno. Samica ga spremlja do srede reke, nato se še vedno glasna obr¬ ne in zaplava nazaj v domačo laguno. Zjutraj je pa Paraguayee zopet v go¬ stih. Ali mi bosts verjeli, če Vam povem, da sem našel na otoku domačinko, pa ne eno, kar celo družino. So to čebele, ki žive divje po gozdu in smo jih par panjev ugrebli. Tovariš, ki je čebelar, mi je dejal, da je ta čebela “Carniola” v razliki z “Italiano”. Kar znana se mi je res zdela ta čebelica in Bog sam ve kdaj in kdo jih je zanesel v to divjino. Pa če on kot čebelar to pravi, bo pač le Kranjica. Huda je zares še kar precej in bi zato ta trditev znala držati. Se še spominjate Jurčičevih Rokov¬ njačev? Tam pripoveduje Blaž Mozolj kako se je rešil “zdela”. Tu na tem o- toku znajo ti potomci indijanskega ro¬ du tudi čarati in napravljati “zdela”, ki ga v gurani jeziku imenujejo “pad- ye” (beri padže). Najbolj v ceni so, padye ljubezni, takoj nato pa padye sovraštva. Na te čarovnije dajo tu ljudje zelo veliko in trdno verujejo vanje. Zadnjič sem omenil ribe “rayas”, ki so nevarne zaradi žela, s katerim pi¬ čijo. Pozabil pa sem omeniti, da bolj kot te so neprijetne Palometas. Teh je polno, se pojavljajo v gručah. Opazi se to najbolj takrat, če človek ribe lovi. Nele, da pojedo vse z udic, tudi druge ribe prepode. Nevarne so pa kopalcem, posebno, če ima kdo odprto rano in te ribe zaduhajo kri. Zadnjič enkrat je pa- 1 om?ta neki ženici, ki je prala perilo v laguni —tudi tu so— odgriznila sko¬ ro mezinec. Rana, ki jo prizadene palo- meta, se nerada zaceli. Ne bi bila popolna slika otoka, če ne bi omenil sapos (krote po naše), ki jih je na otoku vse polno. So zelo velike in zelo koristne, ker uničujejo mrčes in jedo komarje, ki jih je tu polno. Naj zaključim. Če Vam je všeč, se Vam bom mogoče še drugič kaj oglasil.