Poglejte na SteviUEe poleg naslova za dan* ko VaSa naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
GLAS NARODA
Ost slovenskih* delaVcevT Ameriki.

J VSC KOV
HA DAN DOBIVATI
C "GLAS NARODA"
PO POŠTI NARAVNOST NA SVOJ DOM Ovsa*«**.
<> :: Čitajte, kar Vas
Telephone: CHelaea 3-1242
Gmm MaUer September 25th, 1940 at the Port Office s* New York. N. undo- Act of CongreM of March 3rd. 1819.

No. 160 — Štev. 160
NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 15, 1941 -4 PETEK, 15. AVGUSTA, 1941
Volume XLIX — Letnik XLIX.
VOJNI CILJI ANGLIJE IN AMERIKE
Roosevelt in Churchill sta se na sestanku sporazumela glede ciljev, ki obsegajo 8 točk
*	————	■	—	———	T •
Rusi se umikajo v Ukrajini in pri Odesi
DR2AVNIKA STA SE SESTALA NA ANGLEŠKEM DREDNOTU. — NAVZOČI SO BILI TUDI VISOKI ČASTNIKI AMERIŠKE IN ANGLEŠKE OBRAMBNE SILE
Kar so raizni politični in diplomatski krogci domnevali, se je tudi zgodilo: Na neznanem kraju na Atlantiku sta se nekega dne sestala ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt in angleški ministrski predsednik Winston Churchill.
Pet dni z jahte Potomac, na kateri se je predsednik Roosevelt vozil po Atlantiku, ni bilo v Washington nobenego poročila.- Niti uradni krogi niso vedeli, kje se nahaja jahta in kri-žarka, ki jo je opremljala na njeni vožnji.
£>ele včeraj je prišlo z jahte prvo sporočilo o tajnem sestanku med obema odločilnima državnikoma na Atlantiku.
Po svojem posvetovanju sta izdwla skupno izjavo o splošnih vojnih ciljih s trdnim sklepom, da mora biti slednjič uničeno naeijsko tiranstvo.
Oba, Roosevelt in Churchill sta imela s seboj visoke vojaške častnike, ki so razpravljali o spošnem vojaškem položaju in o zalaganju vojaškimi potrebščinami onih držav, ki se bore proti Hitlerjevemu tiranstv,u.
Na več sejah so razpravljali o tem, kako velika nevarnost preti vsej civilizaciji, ako bi v sedanji vojni omagala Hitlei
• V skupni rzjavi sta Roosevelt in Churchill izrazila svoje prepričanje, tla je po končnem uničenju nacijskega tiranstva neobhodno potrebno, da so napadalne, agresivne države popolnoma razoroiene, ako se hoče doseči stalni mir in stalna varnost narodov.
Predsednik Roosevelt in Churchill sta se 4 4 na ipodlagi upanja v boljšo bodočnost sveta" sporazumela o nasednjih osmih točkah:
1.	Njuni državi ne iščeta povečanja, teritorjalnega ali drugega.
2.	Želita, da ni nobenih teritorialnih izprememb, ki niso svobodno izražene v željah prizadetih narodov;
3.	Da bosta spoštovala pravico vseh narodov, da si sami izberejo svojo vladno obliko, pod katero želijo živeti; in želita, da so jim vrnjene soverene pravice in samostojna 1 vlada onim, katerim je bilo to s silo odvzeto;
4.	Skušala bosta v popolnem vpoštevanju svojih obstoječih obveznosti, da bodo vse države, velike ali majhne, zmagovalke ali premagane, imele v enaki meri dostop do trgovine^in do surovin sveta, karkoli je potrebno za njih gospodarski razvoj;
5.	Želita doseči najtesnejše sodelovanje med vsemi narodi na ^osp^dargkem polju v namenu, da je za vse zagotovljeni življenjski standard, gospodarski napredek in so-cijaino -zavarovanje.
6.	Po uničenju nacijskega tiranstva upata, da bo postavljen mir, ki bo dal vsem narodom sredstva, da bodo živeli v \\^nostL v svojih mejah in ki jim bo jamčil, da bodo vsi ljudje v vseh deželah živeli v svobodi brez strahu in pomanjkanja;
7.	Tak mir bo dajal pravico vsem ljudem, da bodo brez ovire p^ojrali po vseh visokih morjih in jezerih.
8.	Uverjena sta, da morajo iz realnijb kot duhovnih vzrokov vsi narodi sveta opustiti vporabo sile. Ker ni v bodoče mogoče vzdržati miru, ako se dalje oborožujejo na kopnem, na morju in v zrajcu oni narodi, ki pretijo, ali pa bo<k> pretili z agresivnostjo izven svojih meja, sta prepričana, ker "bo postavljen obsežnejši in trajni sistem splošne varnosti, da je razorožitev teh narodov neobhodno potrebna. Ravno tako pa bosta tudi priporočala vse druge praktične od^edfce, ki bodo mir ljubečim ljudem
i olajšale otresti se bremeni oboroževanja.
FRANKLIN D. ROOSEVELT WINSTON S. CHURCHILL
S predsednikom Rooseveltom so bili admiral E. J. King, poveljnik vojne mornarice na Atlantiku, general George C. Marshall, šef generalnega šta.ba tor Harry Hopkins, lend-lease administrator in W. Averell H arriman, lend-lease koordinator v Londonu. 8 Churchillom pa so bili: general sir John G. Dill, šef angleškega generalnega štalba in admiral sir Dudley Pound, prvi lord angleške vojne mornarice.
Prva konferenca se je pričela v nedeljo dopoldne pa cer-kvenm opravilu na angleški boj ni ladji Princ of Wales. Po posvetovanjih pa so bili Churchill in njegovi spremljevalci gostje predsednika Roosevelta na ameriški bojni ladji Augusta
Poročila, ki prihajajo z ruske fronte v Bern Švici, naznanjajo, da so se Rusi v južni Ukrajini morali umakniti na dolgi fronti ter so izpraznili dvoje za obrambo Odese zelo važnih mest ob reki Bug in sicer Pervomaisk, ki se nahaja 110 milj severno od Odese, in
Krivograd.
To pomeni, da so Nemci zavili južno od Kijeva ter ob Ru-gu proti Črnemu morju ter prodrli 60 milj od Umana.
Rusko . vrhovno poveljstvo pravi, da so- Nemci ob istem času z vso silo pritiskajo proti Leningradu, Moskvi in Odesi.
Rusko poročilo dalje praVi, da je bilo v sredo uničenih 74 nemških in 27 ruskih aeropla-'dobivala RasHa61 not	l svoje železne ruda
Po ruskih poročilih imajo Nemci v teh bojih strahovite izgube. Rusi so uničili 30 nemških divizij in na stotisoče mrtvih. Nemcev leži ob cestah, ki peljejo v Leningrad, Moskvo in Kijev.
-Moskva pa odločno zanikuje, da bi bila armada maršala Budiennva razkropljena, temveč, da neprestano zadržuje Nemce v njihovem prodiranju. Ruska armada se bo mogoče umaknila onstran Dnjestra.
Z bliskovitim vdarcem svojih oklopnih divizij so Nemci tudi zasedli v osrčju Ukrajine Krivoj Rog, kjer so največji železni rudniki, iz katerih je odstotkov
UAW za Murraya in Lewisa
Konvencija unije avtnih delavcev v Buffalo, se bliža koncu. — Zadnji zaključki in priporočila.
Konvencija je le za avtne produkcije.
Pred zaključkom konvencije avtnih delavcev v Buffalo, N. P., so izreklf delegati zaupnico sedanjemu predsedniku CIO, Philippu Murrayu, in njegovem predniku Johnu L. Le-wisu, predsedniku United Mine Workers. Govorniki So odločno obsojali tiste elemente, ki so skušali zasejati spor in neslogo v organizacijo ter si prizadevali ustvariti videz, da je konvencija rajzcepljena v dva tabora, čijih prvi je za Murraya, drugi pa za Lewisa.
Sprejeti so bili naslednji važni zaključki.
V konvenčno dvorano je bil dovoljen vstop desetim delegatom Allis-Ohalmers locala v Milwaukkee, ki so bili prejšnji teden zavrnjeni, češ, da niso bili pravilno izvoljeni.
Konvencija je proti vsakemu skrčerijn avtne produkcije, si ni za interese deželne obrambe neobhodno potrebno. Skrčenje se mora za vrši ti postopoma, da bo mogoče vsem iz avtnih tovarn odpuščenim delav-oem takoj defoiti zaposlenje v avtuj industriji.
Konvencija zahteva odstra-njenje zveznega okrajnega sodnika Artihura' J. Tutle-a i i Detroita, ker je v tožbi, ki jo je naperil CIO proti Ford Motor Company pristransko razsojal. Proti njemu naj bo tudi dvignjena zvezna parlamen tarna obtožba.
• Delegatje so priporočali nakup obrambnih obveznic, katerih je vodstvo unije kupilo .za 50 tisoč( dolarjev.
win S. Smith, čigar uradni termin poteče 21. avgusta, naj tudi vbodoče ostane v narodnem odboru za delavske od-nosaje.
najpotrebnejše skrčenj č
Prodaja Defence Savings Stamps
V kratkem se bodo prodajale Defense.Savings Stamps po department trgovinah po celi deželi. Zvezni zakladničar H. Morgenthau je 12. avgusta v svojem uradu imel razgovor z zastopniki z nad miljon trgovcev in zastopniki so bili takoj .pripravljeni sodelovati z za-kladniškim departmentom Li prodajati hranilne znamke. Defense Savings Stamps bodo prodajale tudi lekarne, kakor tudi sploh trgovine vseh vrst.
S fronte dela in kapitala
Nw jersey ski governer Edison hoč z posredovani v delavskem sporu. Knox in Kondorff, predsednik Federal tvrdke še vedno konferir&ta.
Kon grešniki bodo šli na počitnice
Najvažnejše delo v kongresu je zavrženo, vsled česar bodo kongresniki prihodnji ponedeljek lahko odšli na mesec dni trajajoče počitnice. V slučaju nujne potrebe bodo še pred enim mesecem poklicani nazaj.
Položaj v Kearny, N. J., kjer je 7. avgusta zastavkalo 17, tisoč delavcev v tovarni Federal Shipbuilding and Drydook Company je nespremenjen.
Kakor poročano, je predsednik družbe Ij- H. Komdorff pozval 'mornariški department naj prevzame ladjedelnico ter je v to svrho že trikrat konfe-riral z mornariškim tajnikom Knoxom, toda kot se sliši, nista prišla doslej še do nobenega zaključka.
Governer Edison je vnovič ponudil svoje posredovanje, pa ni dobil ne od uprave, ne od unije in ne iz Washingtona nobenega odgovora.
Iz Caldwella, N. J., kjer so zaštrajkali v tovarni Curtiss-"V^riglit korporacije mašinisti, poročajo Wrightovi uradniki, da se odpor štrajkarjev drobi, dočim so štrajkarji zavrnili vsako posredovanje. Tovarna ima za sto milijonov dolarjev naročil.
Tovarna za kotle L. O. Koven and Brother v Jersey City še vedno počiva. Stavko je napovedala neodvisna unija, ker noče tvrdka skleniti ž njo pt isane pogodbe.
V	New Jersey je zastavkalo 500 uslužbencev Ailen Wood Mining Company, ker je družba-baje brez vsakega vzroka odpustila dolgoletnega uslužbenca Johna Dickinsona.
Uradniki vojnega depart-menta v Washingtonu so v velikih skrbeh zaradi najnovejših delavskih sporov v vojni industriji.
V	tridesetih tovarnah, ki i-majo vladna naročila, stavka približno 27 tisoč delavcev. — Pred enim tednom jih je štraj-kalo komaj 13 tisoč.
Najvažnejše stavke so v Kearney ladjedelnici, pri Cur-tiss-Wright v paldwelhi, N.J., pri Mack Truck Comf/nv v Allentownu, Pa., ter pri Amp-co Twist Drill Co. v Jackson, Michigan.
Pet članov locala 45" mednarodne uiji je raz v asa Ice v AFL je prosilo najvišje sodišče v White Plains, N. Y., naj izpo-sluje volitve novih unijskih u-radnikov. Urfljskemu tajniku J. Biicklevu očitajo, da voli-
PONEKOD NE ZADOŠČA 8-URNI DELOVNIK
Pri važnih vladnih projektih bodo morali delavci delati več kot osem ur na dan. — 60-ulmi delovni teden pri gradnji arzenalov.
Iz Bele hiše je bilo sporoče-" n<», da je predsednik Roosevelt suspendiral osemurni delovnik pri važnih vladnih projektih, iatere je treba čimprej završi-Predvsem pridejo vpostev Jetališča, vojašnice in utrdbe.
Neki uradnik vojnega de-partmenta je izjavil, da se bo odredba tikala 100 tisoč delav-ftev. Oni, ki so zaposleni pri privatnih družbah, ne pridejo r>ri tem vpostev. Delavci, ki bodo morali delati več kot 44 ur na teden, bodo za vsako na-
daljno uro dobili poldrugo pla. '0.
Projekte, pri katerih bo treba delati 60 ur na teden, bo ^kratkem navedel vojni department.
Iz Sandusky v državi Ohio poročajo, da je bil pri Plum Brook artilerijskih projektih o-ficielno uveden 60 urni deloval teden. Arizenal, ki ga grade, bo veljal 40 milijonov dolarjev. 3000 tam zaposlenih delavcev je delalo zdaj po 48 ur na teden.
Ameriška zračna poštna služba
Prejšnje leto so ameriška postna letala prepeljala brez vsake najmanjše nezgode 32 tisoč žakljev pošte. Letala so prevozila 693 tisoč 727 milj.
Zaposlenje v New Yorku
tve zastrantega zadržuje, da bi lahko "večno" ostal v ura-du. '
Višek produkcije bo prihodnje poletje .
William S. Knmdsen, ravnatelj produkcijske uprave je mnenja, da bo produkcija za ameriško obrambno industrijo dosegla prihodnje poletje svoj višek.
Vojni department je oddal v sredo za 22 milijonov dolarjev naročil.
*
Izguba vsled stavk
Narodna zveza tvomičarjev poroča, da je bilo v teku zadnjih sedmih mescev izgubljenih vsled stavk 4 milijone 358 tisoč 6000 delovnih dni. Pri tem so vpoštevane samo stavke v obrambni industriji. Denarna izgiuba znaša 29 milijonov 480 tisoč dolarjev.
★
Veleklavnica povišala plače
Iz Chicaga poročajo, oa je dobilo 15 tisoč uslužbencev ve-leklavnic Wilson and Co., na uro pet eentov priboljska. — Družba 'bo imela vsled tega na leto 3 milijone 500 tisoč dolarjev več stroškov. Najmanjši za-
služek moških znaša zdaj 72 centov na uro, žensk pa 62 centov. Wilson & Co., ima svoje podružnice v N^rTorStr/ Los Angeles, Kansas City, Omaha, Oklahoma City, Cedar Rapids in Albert Lea, .Minn.
Konfekcijski delavci za zvišanje plač
85 tisoč delavcev, zaposlenih v newyorski konfekcijski industriji zahteva 15 odstotno zvišanje plač, dasi poteče sedanja pogodba šele po dveh letih. Izgovarjajo se, da zaradi prevelike draginje s sedanjim zaslužkom ne morejo izhajati.
Karol bo ostal v Mehiki
Prijatelji bivšega romunskega kralja Karola in njegove prijateljice Magde Lupescu pravijo, da se nameravata stalno naseliti v {Mehiki. Nedavno sta dospela iz Havane v glavno mesto Mehike. t
10 unč težak otrok
V Liverpoolu v Angliji je Mary Jackson, ki ima že štiri otroke, porodila 10 unč težko dete ženskega spola. Po zatrdilu zdravnikov je otrok po obliki povsem normalen.
Narod v Jugoslaviji v odprtem odporu
Moskva, 8. avgu. (JU). —I Radio javlja po vesteh iz Je- j-so na Banjici, kar že na obron-|hiše do hiše.
rnuzalema in Ankare, da se je po vzhodnih delih Bosne, Hercegovine, severne Srbije in Črne gore razmahnila prava velika narodna vstaja. Nemška okupaeijska vojska, decimira-na brez usmiljenja, se umika v večje kraje in more le z veliko težavo komajda obdržati v svo-Po newyorsskih tovarnah je>j jr oblasti glavnejše železniške
bilo letošnjega junija zaposle nih 31 odstotkov več delavcev kakor lani ob tem'času. Državni delavski urad tudi naznanja, da so se mezde in plače povečale 'za 56 odstotkov. V mestu New York se je v tejcu enega leta povečalo zaposlenje za 29 odstotkov.
proge. Četniki so na eelu narodu, ki Srnic uje in pleni hrano pa nranicijo švabskih vojakov.
Ankara, 8. avgusta. (JT£) — Po tajinstveni smrti nemškega gen. Sehroederja, vojaškega guvernerja Srbije, so Belgraj-čanje odprto pomagali in nudili pribežališča četnikom, ki
ku Belgrada, poškodovali elek-.	.	,	,
trično centralo tako, da ne mo-	.80 PO^ill skON) VSG
re obratovati. Zastran tega je! ^ : edinicc "izJMnje novi nemški vojaški guverner |ter Jlh poslah na ru8ko 1)0Jisce-gen. Danckelmann naprtil me- Ali medtem so bili prisiljeni
stu Belgradu osebni davek v znesku po 10 milijonov dinarjev. ^
Ta davek je bil izplačan v teku 48 ur. Toda nemške vojaške oblasti pa so sje docela o-
pekle pri poskusu razoroževa-nja. Vsega skupaj je prebivalstvo predalo komaj okoli 300 starih'pušk. Pričakuje se, da bo vojska potem, ko dospe nadaljnja nemška ojačenja, poskusila izvesti razorožitev od
dovesti na koncu julija dve divizije vojske vz Nemčije, ker si madžarske čete, ki so nadomestile odhajajoče Nemce, od strahu niso upale iz središč mest niti podnevi ne. Sedaj je gen. Danckelmann nujno zahteval, naj se mu pošlje najmanj se pet divizij nemške vojske—okoli 75,00 vojakovi—, ker je narodna vstaja s četniki zasegla celo deželo in preti že s pokoljem posadk v večjih središčih.
JrilODX'^irewtorl
Friday, Augiibt 15, 1941
- i * * » o rrt ft s n im
"GLAS NARODA" (toici of mt norii)	
OwSM aad PttBaHMd by SUvesk PoMtoMag r—aai. (A Oocpor Vrank Bakaer, PreaMent; J. Lopaba, Bee. — Plača of bartaaai •orpoMticm m «(Mwinfcrtoi»otflBern 216 WBBT 18tb BT 1 - - NKV IORK.N. I.	aUna), of tba BEST.
48th Year	
"Olti Naroda* to lnmil miiij ilij «w«pt BrtnrtWf OuadaiB aad Holldaya Bohacrlptloo Taarlj 1«.—. Adfertlaament oo Acraemant	
Za celo leto T*lja Itot aa Ameriko ln r««^ $«.—; aa pol lata aa četrt leta »UMU — Za Near York W ceio lato 17.—? «a pol lata 2a lnoaemetio aa «alo.lato fT.~i aa pol lata fSJO.	f
-eiaa Naroda" lahaia riakl dan Imemil sobot. nadaU la pra i	t
-OLAfl NAHODA." »• WEST IStfe STREET, NEW TOBK, Tatopbooo: CBelsea I-1M	Jt X.
ZAHTEVE ISOLACIONISTOV v
Z besedo 4 4 isolationist" označujemo v Aiiieriki tistega človeka, ki je odločno proti temu, da .bi se Atatvifca vmešala v evropske zadeve. — Naj se dogaja v Evropi karkoli hoče, ni naša briga. Mi smo iia tej, strani oceana. Naša uolžno^t jo skd^eti in se brigati zase in za nikogar drugega. — To je njihovo načelo.
Spočetka so bili skoro Vsi republikanci v isolacijskem taboru. Pred volitvami so skušali prepričati ameriške volilce, naj nikar ne Izvolijo Franklina D.- Roosevelta, če«, da bo ob prvi priliki pahnil Ameriko v evropsko vojno. No, po volitvah so, se tudi republikancem pojmi precej izbistrili.
Njihov sedanji oficielni voditelj Wendell Willkie je bil edem prvih med njimi, ki je začel odobravati Rooseveltovo politiko. In njegovem vzgledu je sledila množica drugih.
Noben predsednikov predlog, tikajoč se narodne obrambe, ne zadene v kongresu na splošen oziroma organiziran republikanski odpor. Običajno glasuje proti njemu nekaj republikancev in nekaj demokratov, demokratsko-republikanska večina pa zmaga, in predlog je sprejet.
Z ozirom na to je nadvse značilna spomenica, ki jo je podpisalo prejšnji teden v Alexandria, N. Y., petnajst uglednih republikancev, med njimi tudi bivši predsednik Hoover, svoječasno predsedniški kandidat ILandon in bivši podpred-senik Dawes.
Spomenica opozarja kongres, naj Ščiti svoje ustavne pravice in naj ne dovoli, da bi vlada koraki za korakom pehala deželo v nenapovedano vojno. Vlada je prekoračila oblast, ki ji jo daje "lend-lease" postava ter je uveljavila marsikaj, kar je treba smatrati v gotovem ozira fekoro za vojne - odredfee.
K temu spada mornariška patrolna služba, zasedba Islandije ter pomoč Rusiji. Svrtia takega ravnanja je podmini-ranje demokracije. Dolžnost kongresa je, napraviti temu: ko* noc. — Tako se glasi v spomenici.
S spomenico naj bi se bavila -republikanska stranka, prav posebno pa republikanska manjšina v senatu in p oslan-fki zborniei. Spomenica ne izpričuje kakšne posebno dalekso-vidnosti oziroma poznavanja svetovnega položajaj
Kdo more v današnjim časti tajiti, da ameriška demokracija ni ogrožena, in kdo, ki mu je res kaj za ohranitev ameriške, demokracije, ne bo podpiral predsednika Roosevelta. v njegovih naporih?
Ameriško demokracijo ogroža Hitler in pced njim jo je treba rešiti. Kdor bi pustil Hitlerju neovirano hoditi po ulbrar ni poti, bi bil siičen Daladieru v Franciji in bi ga bilo smatrati za grobokopa demokracije.
V tem oziru je položaj Amerike dosti resnejši kot si ga isolacioriisti morejo predstavljati.
V ofiioijalnem program®, katerega je izdal v obliki brošure odbor sJavnostd 50-letniee mosta Barberton, ne poroča tudi da	priprave za slaiv-nost- vr£iie» skoro eno ?eto. Ker je bila ta -sla/vnost zeJo važna tudi za na-; Slovence našega mei^ta in ker smo pri tej slo-
vesnosti tudi mi Slovenci brfci 'ča^ojtiaih m -potom gladovni«,
IZ DELAVSKEGA SVETA
Delavska tajnica Miss Perkins poroča,.da je dobilo meseca junija 484 tisoč oseb delo. V to število niso všteti oni, ki so dobili delo na farmah.
Potemtakem je zdaj v Ameriki zaposlenih 38 milijonov 799 tisoč oseb; 3 milijone 365 tisoč več kot meseca junija in 1 milijon 900 tisoč več kot v rekordnem letu 1629.
Pri WPA je zaposlenih 77,000 manj oseb, pri NYA pa 1)6,000 tisoč manj.
Ravnatelj produkcijske u prave Sidney Hillman je prosil \ zrakoplovno indfcstrijo, naj začne veasbati tudi ženske v. raznih poklicih, ne da bi bile vsledtega prizadete plaee delavcev* oziroma splošne delavske razmere.
V deželi je kakšnih. 60 milijonv Amerikaneev, ki se ne morejo z rojstnimi listi izpričati, da so bili res v-Ameriki rojeni. Med njimi bi jih dosti rado dobilo dek) v vojni industriji, toda vodstva ne sprejmejo nobenega brez potrebnega izkazila.
Mornariški, vojni in trgovinski department svetujejo tem ljudem, naj se obrnejo na "Bureau of Vital Statistics" ter naj prosijo za rojstne liste. Tak urad je v vsaki državi.
S tem bo odstranjena velika težkoša, ker je res narodno če človek ne more uradno izpričati svojega rojstva ter mu baš to zapira pot k delu in za&luzkui.
Sabotaža v Tritu-
Kakor javlja rimski radio dne 8. avgusta, je imelo iz i-stega dne rimski list "Popolo d'Italia" vest; da so se v Trstu in na Primorskem primerila kazniva dejanja sabotaže: Mnogo brzojavnih1 in telefonskih žic je bilo pretrgamb in več državnih naprav poškodovan niH.
List tudi poroča, dA pri ne* kih socijalisticnih in jngoek)-vaiiskih skupinah so naši! obilo orožja in bomb.	r
Devet oseb je bilo včeraj a-
streljenih v hrbet po hitri preiskavi in obspdbi nagle sodbe. Petero od teh je bilojtigoslo-vanov, italijanskih državljane?.	•	(J. Ki)
5 funtov sladkorja 29e
Administrator Henderson je pozval ameriške gospodinje, naj pod aobwiim .pogojeni' tie plačajo za pet. funtov sladkorja vee kot 29-centov. Sladkorja je dovolj na. razpolago, in zalo ni treba polniti špekulantom žepov. TA cena velja seveda le v trgovini na drobno,
nemalo aktirvni, in ker je bita tn slavnosit zelo važen zgodo« vinslri dogtodek našega, naroda tukaj, se mi vidi potrebno podati tukaj bolj podrobtio poročilo. V prtvj rečenem programu za to slavnost vidimo tudi SPovence in sirer s=ledeče: Vincent .Lauter, predsednik. Anton pkoLiato. tajnik, Louis Arkts blagajnik, "Louis Trenta, Antoni 'tfi Moize in Jennie Okoli^h.
Slovenci ono skupno z drugimi irrtelt v ta namen seje v po-shipju Barh-rton Chamlbor of Commerce. Značilno in vse hvale vredno dejstvo pri tem je to, <da so ob tej priliki nastopili Slovenci tukaj skupno. V< to s vi bo ise je sklicala seja zastopnikov vseh slovemskih organizaicij, v našem mestu: po(ipornd|i. kulturnali, zabavnih in verskih. Vseji skupaj dva in dvajset. Slovenci smo bili torej zastopani ksot narod in ne po posameznih organizacijaii. Na eni izmed naših sej se je no-mimralo štiri dekleta za "Mjšs Bivrtjerton' in obenem za kraljico proslave. Izvoljena je bila po retar-niih zastopnikih za karididatinjo Miss Margaret 0--colish, učenka tukajšnje višje šole, stara 16 let. TVuge kandidat in je za to častno m«to so bile, in to poročam zato, da se
LioderrtafeK Ran Rubber Co., CK)., I>au!ghtens of America, Barbertom Council in.. od Elkjs. Pfed* tekmo nam je ibilo povedano, da tteto dekle, ki bo pro; dala najveo vvtop»intjkiii tike-tov Ln katera bo dobil* >največje številk) glasov, potom glasovnic, priobcenih v tukajšnjih
K
katere so se dobile v prodala-
nnh, bo imenovana za "Mt]hs> Barberton," in obenem tudd za kraljico proslave* Tista pa, katera xicthi za ?>jo najvi'sjejStei v?'o -glamv, pa bo imenovana kr.ndiidaliin^a.za "IT&fi Ooliwn
• KamirdflJhvje z manjšim ste-vi lom glasov ga bodo dvorjauke kraljici. V tekmfi je zmagala! Slovertka	Margaret Oko-J^kt.
1 i■ h. Da smo ^ovenei snnatgaii, gre seveda največ zaslug Mm Jennie Oko'fi^li, katera «e je največ trucfila pri prodaji ti-kotov in pa Vincentn Lauterju, kateri je v glavnem skrbel za Vso; kar se trče Slovtsrteev.
Zaihva^a gr? seveda tudi našim organizacijam in pot-anhez-ni kom, posebno ženskam. Ofi-cf-fatno naananiio reenttata tekme in proglasitev	Barberton" in kraljice proslave se ,}e Izvrši to v poslopju Industrial Arts Gymnasium dme- 30. junija za katero priliko se je povabita sem znanega Ben B^-rnie and H^s Lati* orkester, da igra pri pkso, prirejenem na čast Miiss Baarberto«.
LJUDSKA KUHARICA
NojaovejSft' zbirka navodil za. kuhinjo in .dom. Oena 50c.
Naroiitc pri:
KNJIGARNI % SLOVENIC PUBLISHING COMPANY'
Pqt^er Zgaga
Nevsakdanji dogodek. ~~T-H-H-—.
iPrvo vensko-' opravilo tukaj, kjer je sedaj Barhprtar%» pa je opravil Rev. James Chrfl?-tojihary, katoliški duhovnik. Prva sv. maša se je brala, tu-kai meseca- novembra- 1887 v poslopju pokojnega Job® Mc-Nasnara v delu nagega meet a, krfceri >e je takrat imenoval NPow Portage. Vjprizarjal se je prihod (prvega belega človeka v ta kraj; za tem, kako ustanovnih našega mesta Ohio Co-lumlbu« Ba^^ber. začef ufitanov-ljati mesto in trgovino, in po k'» terem je naše mesto" dobilo imo. Za t»ra nadaljnji prizori do današnjega dh^.
Vtsaka predstava je trajala okoli dve uri. Bi'io je nekaj svečanega in veličastnega. V
vidi, kako hudo kompeticiijo smo imeli, so bila dekleta od skim organizacijam, materi in
"Ben Bernie je ob tej priBri, dneh 2. in 3. julija popoldne pa naznanil po radio, ki .se	i »mo imeli mi Slovenci v Sta-
po celi Ameriki, torio izmied de- dh>m svoje posebne prireditve, kf.et je-zmagal v tekmi Takoj)pni katc-riih sjo nastopili: pevski za tem se je tudi "ifiss Barber- zbor ^^lavčiki?' pevski Zbor ton" za'hvaiik našim sloven- "Javornik" pevski z'bor slov.
Wonlen of Moose & Lioyai Order of Afžoose, l^adies Auxiimry Of P O. E. No. 562, Himgarian Groups, Citizens Hospital Nwr^ tal o "M5» Barberton.*' see H6me, Thotz Rfto Gfr^ and Ot-id Pe'/krv.'s, Dames of Maka,
IMATE 2E TA PRIROČNI ATLAS?
V tah Kritičnih imaih Ju i—hi ■■ čitoUlia dnevoUt Trsti potrekeo ta priročni ATLAS. Id it priljc-■o uiln naročnikom pm -najnižji
mL — Murvam ca i«
VdlkMt 9H 14)4 Inter
- 48 Tdlklh strani; 82 barranlb semljevldor tujih drfav lv » nmUerlddT Zdr. ddrr in nam vodttnih di^ / to;
44 sretoTnlb tilk popolnoma o-■nHffeBlh; I Zanimivi •vetoral docodtt ' racJnoTejii MStU«Hd kda. c«il ■nt ls tndL:
RAZDELITEV POLJSKE MED
NEMČIJO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE % PRIKLJUČITEV CEHOSLOVA-- 8KE K NEMČIJI - HOV M. FINSKSFHD8KA.' J
drugim za pomoč v- tekmi. Da ?o to	na-si ljudje, pričajo
zojai^ke, v "katerih je
Cena ^^ centov .
"5
PoSIJite fjroto t mimtah po 8
_or. po 2 centa. v
j P o 4 e. b n o mt :*
i KAMMONDOV ZBMUVnS, BI
8AM -SEBB POPRAVUA^ > KUPON, ki ga • doMt« s' ttlann«
in. ko ga Upolnit« in poBJatt k. ladajateijn zemljevida. Vam daje prai leo, da dobit* dodatne aemlj^-i *ide a- norimi m»Jw»l' vojaktdo-afc «e driUr, kakor bed« fiai>
njpne po tedanji toJdI. ■ - - — -
Naroau Attaa pHi .
"GlASNA&ODA9"
m«WEST1 lMk RHIT
N<BW>	- Mir. T.-
tHavni ,program iproslav» se je vršil v Hl^h School Stadium. Tam se je pet večerov zaporedoma predpostavljalo zgodovino naseda mfesta, pri kateri pw»d«tavi je sod©k>vak> 750 Lgraloe^. Prva predstava^se je vršila dne L jufttja. Ob tej priliki je privedel pred občinstvo "Mii^s Barberton* nas zvezni kongre-fnik Hon. Diow Harh»r. kateri je prisH nalašo zato iz "Washirygtona. Po nagovoru je j ta predstavi! iEiss Barberton, iter jo nato kronal za kraljico.
. V vrstah igral<v>v t« proslave vidimo tudi precejšnje »tewilo tuka j roje«ili naših-otrok. Ob vsaki predstavi je pH^la pred (občinstvo v spremstvu in med vrsto zastav kraljica ter po-zdravila ofeiS.tt>i: vo. v imenu meet?. BaVbertouia. Predstave so , se p rfiče-la s iprizorom Indijancev in njih glavarja Hopocan, kateri so tulcaj bivali pred prihodom; bel'ega človeka. Poka-!zari se- njUi tedaaje življenj^ tekme in boje. Za tem je bil prizor prihod:; prrilft brfaft pri-Tseljeneev;, prometna sredstva kf, še tukaj ni bilo želeenice in se je ves ppwmet vr«i4 le potom kanala v čolnih in s konjsko vprejgD in ježo.
Kar ij-e tiči veraflcega udfl^-sfrfovamja je hilo • predstavi^ no, kako je prvo versko življe* nje tukaj gojila ifirp. Ellen Knnkle, dd United Brethren
ce'kve sv. Srca Jezusa, posamezni igralei na g;odl>ene in-#strmnen4e in sicer- Agnes Tro-ha. Julia Kiiaus, Lonis in Jean-nette DijoBc, Anthony Troha, Eugene ftrbec in Anthony 6ra-di«har. STovenoi v narodnih nošah -j>o profl-zraiafi narodra? plese, pri katerih je igral na harmasnko Matt Tl-fiik. Telovadna krožka (DriM teams) SI. £en. Zveze, nodružnica št. 6. .in drtfpitrva Srce Marije št. 111. KRKJ. Prvo imenotvani krožek je dobil prvo priznanje od .strani ^odaljcev in sicer 97~odst. perfektnosti, in dru^go imenovani krožek pa 92 odšt. per-fektnosti. Telovadni krožek" od bratske organizacije Eagles pa je bi? na tretjem mestu.
V tekmi med otroci v t»ko zrani Kidc&e Parade, pa'je dobil pno nagrado 8-letni deček Robent Okolfsh. Tako vi^Hte, smo hifi oni Slovenci takorekoč p;m' pri tejelavnw-ti.
Tbfce 4. jalija na pravznik Ke-odvisnosti se< je- vršila nad tri milje dolga parada.
KraJ jica je seveda imela svoj poseben voz (float). Slovenci so imeli svojo godbo in sioer ono Sv. Lovrenca rz Olevelan-<Uv. V paradi sta korakala prej
namreč vajena.. '
Trideset let sta bila poročena, in on je kmalu po poroki začel hoditi svoji pota. Ne bom rekelr-da.-jo stopal po kdo-ve kako krivih potih, ravne kakor žhore pa tudi niso bile vse* lej.	"*
Tiste nedelje nrn je bilo nekako Čudno pri srcu. .Niti zdoma ni mislil iti, pa mu je noga kar sama krenila. 2e je roi&lil zaviti v krčmo, pa mu je nefcaj reklo, da ne. Odpravil se je v park, sedel na klop in se globoko zamislil.
Je že tako na svetu1, da začne nehote obujati splošen kes. O-čftefc za očitkom se- nur pocajt* v duši. Nobenega ne more iz-podbiti, pač pa le priznati— res je. Kriv" sem.
— Moja žena je reva, — je konštatirai Joha«. Mežreek. — Pa še kakšna* reva, In.kako voljno ter vdano' trpi. Nikdar se ne pritoži, nikdar-nobene ne reče. Kaj je imela doibrega pri meni v vseh tridestih letih? — Nič. Slabše-se ji je godilo ka-jjor dekli. Ce dekli ni kaj povšo. či, pobere svoje stvari in gre, ona se pa zaveda *»voje prise-o»oenjena. telovadna lerozka, > g^ o večni zvestobi in pokoršči-SioverKa v narodnih nošah; o-l1^- Ona. je defela brez plače. Po-troci v belih oblekah, kateri serije me in opere, kuha mi in. v
Vsak mi. bo pritrdil, da pri našem preprostem narodu ni razvita navada poljubovanja.
iMat i* <polj#ibi j^r svojega- otroka, ko je še V zibelki ali leo ga pestra je, pozneje pa ne več.
>Zaljubljenci so-izjema. Zaljubljenci se poljubljajo, ko sta pa enkrat' pred oltarjem zvezana in ko minejo medeni dnevi, je tudi t>oijifbovanja ^o-nec. Vse zakonsko življenje ji-, rfna poteka brez te dozdevne aladfeosti in je tudi prav nič ne pomešata. 8ele ko polože za-/konca—mož« ali ženo—v krsto j»o-skloni njegov zakonski drug k njemu lirga poljubi zat.slovo;
To se mfc^Vzdefo vredno povedati, pred no se lotim pre-treeljive zgodbe1 o Johanu Mešičku, ki sta ga bila nekega nedeljskega popoldne navdali silna žalost* in tirroJja. .
Kakor vsako nedeljo popoldne se je takoj po kosilu»odpravil, in njegova potrpežljiva žena je vedela, da ga-do polnoči nebo nazaj..
s svojim napi' om povedaii, da brdo sodelovali pri stoletnici me^ta in drugi ne uniformirani.
Da se poka&mlo pri paradi, da smo dobri državljani, smo imeli za .to še druge primerne
bolezni mi streže. Skrt>i, da pri hiši ničesar ne manjka. Malo denarja ji dam, pa zna prav obrniti vsakwnt.
Od težkih misli in obupnega kesanja je zlezla Johaim Me-
nam>e in korakali smo le pod J šičku glava globoko na prst ameritšknmi zastavami in ne pod društvenimi. Odbor slovanske sekcije -e tem potom zahvaljuje vsem naš«m slovenskim organizacijam v Barber-tonu kot todti posamezni bom za njih sodelovanje pri tej stavno
— Nikdar* ji ničesar ne kupim, — so se-'dalje razpredale njegove misli, — nikdar je nikamor ne vzamem. Samo enkrat sem jo vzel na veselico, tega-bo menda, že- dvajset let; ko je njen brat prišel iz stare-.
sti, katera nam je zelo mnogo ga kraja. Jaz pa nisem skoro
pripomogla k lugiedn med so-rw^cani mesta Barbertona.
7jH odbor
Anton Okolish, tajnik od bara.
BREZ- "GLASA. NARODA" NE MORE BITI.
Vidin v. da mi je potekla naročnina na časopis "Glas Naroda" in prik ženo vam po-šljpm! $5.00 za- naitJalJmti šee»t
mcseeev......... _
"G?as Naroda" mii je tako priljubil, d« tbi ne mogel bitt.hre«' rvj^ra.. Že^kn vam mnogo uspeha. Rad tri vam tudi kakčga rioVc^ naročnika dftbU, pa tukaj v tem mostu ni dosti Šlovenfcev. ' '
Mr. J. T:»n}ek, ali Peter Zgaga. pft skoraj&rjega zdravja, da bc še pester tane zapleni.
8 spmstovanjem«- vrs pozdravljam,
Louis Zupan, Ik Kenosha, Wis.
H I M ' E NT
Jutri, v soboto dne 16. avgusta «e bosta poročila v cerkvi St. Mary Help qr Christians v Wiafieldn, L. L, N. Y., Mt. Henry Staubitz, sin ugledne podbiiie iz. Mospetha, L. L in Misš Josephine Pdsavec, hČer-^a dobro-zna ne slovenske dru-žkie Mt. ia Mr* Anton Pow^ vec iz 520t^69th Plaoej Maspe-tha. Poroka se vrši ob 3.38" popoldne. Svatba se nato vrši v Ttim HaHi v Ast#rrjr, L. Li
Mlademu paro želimo obilo sreče v njiafem zakonskem sta« mh	v
D
h
,	g" j r _'.___O.:
jimc
(Finlgar)
odprimo jt vrata t ipte jdomove.
Z K VI l RI
DED —
Spisal IVAH HATlClČ
-i
OCE —
j* ju pawjrt lir gteftU taiiM-iijMM j|f
1
Knjiga je avqjerrsten pojav v slovenski knjttevaorti, k^
tt v nji je T trtnajBCtb-dolclb*
,4p«sUvJlb opisanih trinajat . rodov slovenskega naroda od davnih početkov v aLtielu sloransfcva - do daaaittJefla* dne; Knjig« Je verno ueakt ■ naSega Jfvljenja ln trpljenja, ln kdor jo prebere bo redd o SWr«acih veC *ket ma < mora nuditi katerokoli paSe rgoddvlnsko delo/
S J Ki je sarrt md Idttter kiaajan
VNUK — «
•ar j« dvignil pro«
IS POOtiAVM ^— 413 ■ STRANI"
V PLATNU VEZANO •
c
Avtor* knjige je IVAN MATlClC, U
-je »pMi^oo ium kaj igo- — NA.KRVMTH POLJANAH
K N J IGA R
j
:
nobene zamudil. Nobene veselice, nobenega piknika. 2*a čevlje in za kakšno evHijico obleke si od ust pritrga . . .
—	Ne, — je svečano sklenil Johan Mešiček. — Star sem že in nadložen, pa še vedno ni prepozno, Od danes naprej bom drugačen človek. Naj gre k vragiu tako življenje! Samo popivanje in veseljačenje! Kakšen bo pa konec? Nak, dobrega konca ne more biti.
Ves olajšan je vstal in se odpravil proti domu.' Medpotoma je stopil v trgovino po steklenico vina, pri Italijanu^ je pa kupil kruha, šunke in salam.
—	Danes bova praznovala, — se je veselil, — kot že izza poroke nisva. f^av. je tako. Spodobi se.
Ko je vstopil, ga je strašno začudeno pogledala, kajti bilo ni niti tri popoldne« pa • je bil že doma.
—	Nak pijan ni, — je hitro ugotovila, — Bolan, pa tudi ne, saj se reži ko pečen maček. Le kaj je ž njim T
Johanu Mešička je bilo precej nerodno: Kajti vsega na svetu je bil kolikortoliko vajen, edino le ljrtbeznjivosti ne.
Toda-led je treba prebiti, pa naj.se zgodi karkoli.
i Iz omare je vsel krožnik ter polotil nanj šunko in. salamo. Tn s police dva. i kozarca ter jo do^vrha natočiU
—	Aba, —i nekdo bo prišel za njim, — si je mislila žena. — Gotovo nista imela dovolj denarja za piknik^pe sto zložila tiste- groše, da me bodo par ur ušesa bolela in bom imela malo več pomivanja. -
Takrat še je pa- zgodilo nekaj nenavadnega. J6han MMiŽek ;je stopil k nji, jo objel in jo skušal poljubiti.
Ona se mu s težavo iztrže, vsa terpetajoča odpre okno ln ^akriči sosedom na jard :
—	Pomagajte! Pomagajte! Za božrjo voljol Znorel je.
"ffCXf Kit 00 - Ktu Toit
Friday, August i 5, 1941
A It 2R0TC J19 H HMV
VRHA GABOR^
Štefka je prišla v pisarno nekaj eez osmo uro. Naglo je sft iln k muu in pravkar- pričeta urejata nek^ rubrike, ko je nenadoma potrkalo na njena vrata,	, f
"Prosto!" \
■ Ker nihče ni vstopil; je šla k vratom in jih odprla. Na pragu je stala mlada ženska in držala v naročju dojenčka.
. zopet ena." .je pom i-t H a Štefka je ponudi]a materi stol, in jo vprašujoče pogledala.
•"Prosim," je pričela nekod negotovo Vfilada mati, "bi one lahko vsaj za nekaj časa sprejo v Dečji dom?"
Štefka je že hotela odkimati kc pn je posedala mladi ženski v o*Vi. je za trenutek pomislila, potem pa seg+a po telefonu in poklicala deifcnrno zdravnico. .
.■"Halo! Da. Mlada ženska da
ŠTEFICA
"4 To ni res, ni — Pavel Bre-gsr je njen prijatelji Pred nekako dvetpa meseci sta se spoznala. Zakaj ji ni nikoli ničesar povedal o Anki T" — Nenadoma se je domislila in prijela za telefon. .
"Da. jaz* sem. Tu smo sprejeli dekle, Anko, ki trdi; da »i ti oče njenemu otroku. Kako si upa trditi tak nesmisel?'
"1 Nesmisel?" V telefonu je za trenutek zavladala trpina. "Otrok je moj! Gospodična Anka je govorila resnico. — Kaj . .
Štefka je s treskom zapr?a telefon in se znova naslonila na mizo.
prosi za sprejem nc ..."
"V skrajnem primero vas sprejmemo. B: hoteli nave-ti svoje in otrokove <xsebne podatke?"
Zgodba mlade matere je bila kaj (preprosta. Pfsala .se je Anka Podfrioj in je bita, dokler ."i? rii-so vrgli V7. službe tik pred
porodom,	v neM ad-
vokatski pisarni. Irm^a je Se očeta, ki pa je z otrokom ni bo-tel veš sprejeti pod streho. Da, ot*ok je neMkoHski. N*jes*ov oče je kon-Mpijent P**vel BVr-gar:
"WdoT' je ^klikm'a- Štef-
kri.
Wadft matr je ponovila ime-.
^♦eflw je za-tsl peresnik v roki. "Pavel, PaveJ Bregar — koncfpijent —" je1 zacepetala', potem pa je »brala vse sile in s trdo, pdkončno pisavo zapihala njegovo ime v pripadajočo rubriko.	p
Ko je Štefka ostala • sama' v pisarni, se je nemorala na mii-zo in kakor om«wn*iena šepe-ta'a.
Poslej se j? Štefka izogibala srečanj s Pavlom in materjo njegtW&gK* otteka. Todar kadar	prisiljena crnvoriti z nio. Se vedno našla to ali ono ■«tvnr, ki je b ila kakor kol? v nuj- zfv^si z Anko in nad katero se je lahko -potikala. Kadar je ujela Amka smehljaj, ko je dojila otroka, sk* je vselej obrnila vstran in si grizla ustnice; Njena muka je ras1® is dneva v^ dan. Ni bila samo izdana ljubezen. bilo je tudi samoljnibje, ki jo je bolelo.
"Neke noči- k« je bil^ Štefk* dežurna, je opazila, da ima Prtvlav otrok sumljivo rdeča ličar Hffzvila'ga »je in muzmeri-la t.Tn«peratuT&. Irr**t je vroči -nr. Skučafa se je dom isto ti,' kaj vise so storili z- otrokoma kadar j|M$0|4l vroči-oo, toda nič Dravega ji ni prišlo na masel* Kjc«kčno je čez dve- uri; "ko se o-troko stanje ni hdteiH izboliša-ti, poklicala zdravnico. Potem je čakala. Vedela je, da zdravnica, če ne dobi taksija, n? more priti preij ko čez eno uro. Kaj če se ottofcu med tem vročina zviša in umire?
(Jblil jo. je« mrzel. pot. V sosednji sobi je zajokal otrok Stekla je tja. ga pre vi la in ko se je umiril, se« je vrni Ta k po-
stelji PaMiovgga-otroka. Toda ni dolgo vadržala. Njegova od vrouiqp napeta Id cika so jo bev gel a. Odšla ie k oknu, se na* slonila na mrzlo steklo in se pa,-gledala poreko vrta na ulico.
Otrok je tiho zastokal. Sto«-pila je k posteijiei. Toda, zda)
V	tbil zopet miren. V sobi je
V	adala tišina. Le tu pa taori se je v svojf posteljici zganil kak otrok in včasih rahlo zat vadlhnii. Toda vsak vzdih je powčal Štefkin strah. Zdravnice ni bilo od nikoder. Nc*? se je vlekla v breakenčnost, dokler ni pričela v grozi, ki jo je zajela, moliti. +
Končno >o se na hodniku za* -r%šali k0W(ki. Vsa v vročici je Štefka na praga skoraj padi I a v naročje zdravnici. Vso i*c*5 je ostala pri otroiku. Njegovo stanje se ni niti zfbc!jša'"o niti po^lah&olo. In. tako je sedela, pri njegovi poFteljici, opazoval ta njegova vročična lička- in s?ma nič manj vfločična razmišljala o esbi, o svojem odnaša sijala o se«bi, o svojem odnosu »n do Ank«. K« se- je pričelo
ANGLEŠKI ZRAČNI NAPAD NA NEMŠKE PARNIKE

Gorenja slika, ki je bila vzeta z aeroplana, kaže angleški zr ačni napad na konvoj, nemških ladfj, med katerimi so tudi danske ladje, ki so jih Nemci zaplenili.
VESTI IZ CLEVELANDA,. OHIO
Dne 1. avg. je uiarl za srčno Mr. Anton Pekoi, puznani ko-
hibo Loaie-Prin<je, star 42 let in rojen v Olevelandu. Zapušča žfthjjočo mater Thereto, — oče inur je utnr! pred 4 leti —-drJje- zapmšča tri brate in pet s«rter.
— Po dol tri iu mučni boleteni je pmi dnevi preuVrnut na svojem domu M$ehaei Zadali, star
daniti, je bilo' tO, k«r* je" čutila 60 let- Zapušča žHnjočo
— ss«n» še- gnitm nafi samo seboj.
Tri;dni* se Štefk« ebnj ni
j ganila od otrokove- po«t»e4jice-. četrti dan je 'iil otrok že izven nevarnosti. In prav tega dne jo & po dveb maBOffih proti ve-
progo Katarmo, mj. Mtjak au osem otroki Rojen je-bi! v vasi Jaršče* fara Kneža^k, kjer zapušča .eno sestro in več drugih sorodnaltov.
— V GKarity bolnišnici je pred kratkim umrl 'Prank An-žlovar, "i-tar 24 let in rojen v
čem-zopet poklical k- telefonm. cflevelandu.. ZecpaS&k soprogo
ri • •* 1 • T vVr
bpisr Josip Jurčiča
I.. ZVEZEK: D v o d — Narodne pravljici iu pripovedke.' — Spomini na'de d*, — Jurij TKbzjak. —-J t sens ka noč med slovenskimi polhar" — Domen. — Dva prijatelja
H. ZVEZEK: Jarij Kobtlar — Tihotapec. — Vrba« 8makova ženitev. — Kloštersid žoln^ • — urrad fio-jinje. — Golida.
m. ZVEZEK: Deseti brat. — Nemški valpet.
rv; ZVEZEK: Olefin sad: — Hčt meatiffga sod* — Koilovffka sodba^v Višnji gori.—Dva--b*at*
V.	.ZVEZEK: Sosedov sin. — Sm kmetškega cesarja. — Med .dvema stoloma.
VI.	ZVEZEK: Dr. Zober/— Togowsrr
VIL ZVEZEK: Lepa Vida. — Pitartobaka; Moč in pravica. — V vojni krajini. —^ Pravda bsav
VIIL ZVEZEK: Ivan ^razem Titenbah". — fefljim se ta — Črtica-ix življenja političnega agitatorja — Telečja pečenka. — Sast-jifcrov-klofcas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevošcljivosti • — opomini starega Slovenca Andreja Bajka.
EX. ZVEZE5K: EokovnjačL — pjaftc KbtftTjev Peter pokoro delal, ko je krompir jfradei. -— Ponarejeni bankovci
X. ZVEZEK: Veronika*Deseniška.
10& zvezkov.. m
POSAMEZNI ZVEZKI $1.50
NaroČite pri:
M ™	N. Y.
Anka ma je povedala^- kaj vV sj storila zn nasjinega-otro-ka. Kad bi ^ ti osebno zalivali! in rad hi- govoril s teboj. U-tf^neš ^a-iti danes ■zvečer ven?*
Štefka-je za trenutek ra«miA-Ijala, petem pn je rekla "da", in se swrrra nasmwhrnVa- svojemu -mčrnemn (glasu..
Tik predno ie odšla iz doma, je srečala na hodniku Anko.
'""Oprostite, gospodična/' jo je nstaenia.. "Jutri se najbrže ne vidiva več in rada bi se vam zahvalila za vse, kar >4e storila za otfloka in zame. " Ko jo je Štefka vsa zaičudena in zardela] pogledala, je nadaFjevala:
"Oče je dovolili, da se. vrnem k nje«««. Najel je dekle, ki bo č^z dan jMBcrhi na otrok«; Da, saj še ne veste: Parel mi je, oskrbel službo."
1 * Kaj se ne boste poročili ? *' jo je' \-piaiSala Štefka. v
Ne." se je nasmehnila Anka, "To, kar je bi*o med-nama, je bila 'le zabloda. Za o-trnka bo bol je talco, kakor v za--konu, ne bil bi srečen. Še eiJkra*, na^epia-bvatov"
Anka je odšla. Štefka pa je i?e dolgo'jstala-- na Mem- mestn in gledala za njk). .
Poročam, d«'je lifeis. Franca* SnuoJe temda 30*. jutija v Rochester; ^Knas: PodJ^aria je teOTu- na jetrih.. Zapd^ča žahi-jočega soproga Antona-Smk)le> *ir» smovet Aaitama, .Franka in Harrvjov tri hčere Awao, otnež. N^vaic, Fraaee-i, oamož. Titus in> Pwothy SmoJh, vej -v East He-k na, -Midin.. Bazen ^s. Titus, ki živa v. Taeonm. Wash«,. za-pn^ča ' tucfr. 15. vnarfiov in vna-km*..
Cfiarlbtte, hcex Dolores- starše Framk in Mary^ brata Jožefa
In tri sestre.
—	Dne 10. avg. je na svojem d^mu unwlla (hobro poznana Mrs. Frances Debelak, roj. Tise!, stara 70 let
—	Po dolgi in nVačni bolezni je umrl Anton Petek, doma iz Dolnjih Ijaaov pri Ribnici. Za-puSča; žalujooo ženo, k* se nahaja 'že 21 k.t v bbinjšnici^ Dalje zapušča tri siino^e, Antona, Joseptha in Martina ter' hčer Ano, v starem kraju pa eno ►estro.	'
—	Dfne 30. juliga je preminil
vtič. kii je v agodnjiih letih koval podkve konjem naših slovenskih- ffroeeristav. tfmrl' js v starosti G4 let. Dfcma je btt iz Baibne gore: fara Trebnije, odkar je p" riše1 v Aaneriko pred 42 leti. V starem kraju zapu-STa sestro Mjarijo, tukaj pa soprog:: Ivano, roj. Tuj k, doma Lz vasi Klečet na Dolenjskem.
— Dne 29. jn-Kja* je v Glen-ville bolnišmci preminila po Ajksi in močni - boJeeni dotrtt> pooaiana Mrs* Mfery^ Pajk, roj. Boltežar v starosti*6 21«. Za-pn«ča ža lujočega ->oproga Jose-pbs. doma i« Drage- pri- Sv. Vidu na DAteTvjskem. in 5 otrok. P(3kogtB«a je' bila rojena v ^erjatoto- pri PijavT gtiriici; blizu Ljubljane kjer zapuS^a so^-edrnikov. Tukaj ja bi-37 lett "
POPRAVEK«
Nefjubi tiskarski škrat nii je v zadnjem mojem ""Pittssbur-i?tem Kotičku premee&l ^koro vse številke. Pokojni John Loka r je spadal k društvu Ainfe-m§ke Bratske Zvezde št. 26 ne pa 266. in SNPJ k društvu št. 118; ne pa 110. — In Z: Nova-k^wr an^eško-sloven^ki Slovar bo štel ptAo 800 strani, ne pa ^00. Naj ;še dodam naslov za ti^te, ki ga anfielite narx>citi: Mk Zvonko Novak. ^06 No. Chicago St., CSricaffo, II.
Ivan Bukkjvinski, Piib-burgfc. Pat
PHOTS' BBOOKLiSltSXlH: tahebubaABV.
tem prav vljudno natznan-j?».m vsemu našemu občinstvu- i« New Yorfoa in okolice, da bomo priredili veliki "piknik" v ne-deTx> doe 24. avgusta 194L, v znan«n Char le Is Garden Parku. na 61018 eMtropoUtan Ave. (blizu Fresh- Pond Road) v RTdgewotod. Braklvn, N Y. Piknik se prične ob 2. uri popoldne. Vnši se ob vsakem vreme-
RA ZPRO DAJA
KM J J G
—	r 1
per zmerar cud
i y .
Pb 50c zvezek
Anderaooer« pripovedk« e
M* noti ■MU- jtuuk. (OoiUiMUa Birtjrmdjplkl dim Pfeftfj) »IttMCikk zffodM Gmpa^ in EmnUi (JoL
Fridriin.^lu^ninm
drufin« (Fr. MiUiiuk^ Kszsn, volčji pes (J. O. CknrM) Bfcj Jr MaUru smnfrVa (VI Sin. Icoko)
N» rwHtelh potfh (FnM-FviMfc) . Piter Pavel Clavjw (Ur. L Precej) Prartc* Kladtra (Vfaflfelr iWflb Sveto (itodolfVHW SHkkrDwtaw Gnr (Om# WUiK Verne dude v vleah • (Prosper Mirime) Zapiski iz mrtveca dem (A. CD«-itejeraki)
Po TO c zvezek
De Ohrida * in Bitelj*'Uvea MeHk)
Po 75* zve«ek
Bftftcar (Attnr Ktrtiedrf) (Onstran pragozda (lili OttrtT'Oi^
ns-ibo.j^e kwpf. jbee, kakor tudi rajnih najolrosnejših > jestnin, k?r to ^stvar ima v rokah naite-reč nas posebni odbor.
Tutdi druge zafcmve ne bo manjkalo na' tem? nawn pi krvi-kn. kakor na primer kockanje^ ^rvčelov\ zakar bomo imeli prii pravi jenih veliko zeto -lepBr do«-bitkov. Vstopnina bo "samo 20 eenrtov za osebo.
Prav pri jasno ste vabljeni Vfi rojaki in rojakinje od blizu in daleč da nas poeetit* na -tem pikniku v obilnem Istevdl-u. Pomnite, da potreibn^envo vaših gmotnih pomoči, katere nam bodo v -bodoče omogočile, da se bomo zamogii še za naprej vež-b^ti na-našem slovenskem mn-zrkalnem poUju. Mi smo tudi vam radjevaije bili vedno na razpolago pni vseh vaših priselitvah v preteklo**ti. kar mislimo tudi ostatr za v bodoče.
Kličemo vam vsem skopaj: na veselo svidenje v nedeljo 24. avgusta-v Oharle's Garden Parkul
Slov. Brooklvnski tamtbnr.iši.
Pe Orani klobuk (Damir Fe)«ei) EHmaatftne dn^e (Ivan Cankar) DiSveie (MifuF'PHlHM} e«tS"» (Zaafe'tiMjr) * Zlati Panter (Stactoir Gluck) Gotor v oblakih (DonaM B^bee) Gospodarica Bt«tt (Kari Ft R4Mir|cv m^S (kflxit* L^ Bwy^w) Meto Metla K. Friehl
Po zvezek
Ufrablienl ' mlHionl (K, G. BeUcer) VerldfeHs (Piter Kajetto? f
,afrke <tt ni>iii»iim
Rudarska balada Priredbe tebeliee Maje (1
Pinsvlmld eteh (AnaUte FVap«) Pisano zgodbe (Janke Mm)
i£ ilvljenjS za IMJenJ* (Ivan Za-
"ODPRTA Nac m1 DAM 'SQ GROBA^ VRAT^ . .
Dne 5. avgusta je v okraj nem szmatociju v Wankegan, M, umrla Rosro Bandy; roj. Kofi 5, stara 28 let Rojena je bila v Eveleth, Minn, in zapušča
Po si .25 zvezek
Zadnji Mehikanec U. R Coop*) SkHvnostW rfddettee (Pavei *8tH)
Po $i '.5035BVezfck
Zločin in kazen (F. M."
J
(Gustave le LbcITer (Jton de U Hh*) txped Goiito (Slavite
Po $2 zvezek
(Franee Hdrie)
IF
nu, ker namreč za slučaj slabe-frnoža, 5-letno itqer, ^tarše iin ga vremena je n« razpolago ve- sp^tro. Irka in lepo okrašena dvorana	T
tik pole^parka.
'Natpopi^ bodo va trij^-jJb^ ri pod vodstvom naš^n začetnega učitelja Mr. Ivnna^GerjkP-v^ča. kakor tudi pod vodstvom njegovega sina Mr. Harry Ger-
V Lincoln, 111. je pred dnevd umrl Ftrank Župan, star 58 llet in rotjen v §t. Ifnpertu na. Dolenjskem. V Ameriki je bil 35 let in zapnš>ca ženo in' hčer v Chica^n drugo hčer. vPemnsyj-
joviča. Vežbamo se- dobro žefvaniji pa brata, par tednov, ter vam. bonjo na tem piknik« zaigrali vse razailr Zadnji teden je v Chicago, na«h slovenskih in ameriških IB., avto dk> s«irti povouil Mar-
komadov/ ldB3rorr thdi bomo iarrfbii za iples.
ISoveda-bo tudi; prav dobro po(»k*ibfyeno»k#r > s»e* rasne

Veliki Atlas sveta
Pogreb s^ jj*r vršil ppr kato-
dne 4. -avgusta tfo veliki- udeležba prijateljev -in-1 znancev. Ro jena% je bila-1 / v Borovnioi psi Ljabljffpr iwnjdno dektiškokne je- bUo Kte^ir- V Ameriki-je bivaia-40- fcet, ves čas v East lie] ena, M^nt.
Vojn joči se narodi v Evropi vstvarjajo i zgt^ovino-. Svetovnih vesti pa-ns jnorete rssnm-no zasledovati brez velikega in zanesljivega mnljevida, kot je na|>rimer Hammond's New Era Alias of the World. . "B^S," boste rekli, <#toda po^ktmSami vbjni zemljevidi, ki ao sedaj iž^kni, ne bodo več dobri.*' To-di^vse drugo je res, tot ta tr-aiter; akb v^okevatflo ta atlas. In tukaj pride pbgtUvitAa stvar. Z atlasom boste prejeli
izkaznico, s katero boste protJ plačilu 25 centov dobili dodat-ne-ronil|evi4e, ki kažejo pn*
menjate-msje vsdJ irfavlVki
bodo prizadete vslei} mlrovns pogodbe, in jih boete ptejrf"'
kom 60 dni po zakljngkTDTv____
in ko bodo podpisane mirovno pogodbe. (Listek, ki je treba« izpolniti in poslati naravnost na zalagatelja, je v vsakem at* fcftn.) T! dodatni' zemljevdif vam bodo do zadaje fnatactoio: sti izpolnili vaš svetovni zemljevid, ki bo natančno kanal fevropo pted Vojno in po- vojni v celi knjigi. Ta atias velja sa-
mo $2.75 za Združene države in za ^an a d^.' Ta velikih atlaa- dobite- pri - KNJI-
tiA&kV'GLJtMM ifis^V;
tina Vatm-emiča;- ki je btt star okrog 35 let in doma- » Gornje B^trice. Zatpu«6a ženo. t
V	JoJfte*,- HI. je pred daevi umrl Matija Bežek? star 85 let m rojen v Omoti- pri Semiču- v Beli Krajini. V Ameriki je bal če« 50 -fet- in zapušča ženo ter odrasle sinov« in- hčere.
t
Nedavno je v Joliet, El. n-rnnrfl Krnest Jaksette, star 66 let, ki je bil dol»gO lefkbmij v Ster-novt pitoda^adni.
t
V	Hollywood, Cal.. je nmrf predUhwvi Anton' SitArfstar-65 let in doma iz Topfic pri vem mef»tu.
f
V	TTiMuth, Miim., je <pred dnevi umrl Marko Sober, star 77
Kibftku.
216 West-18tS> ^ Na** "Bbtk- i hotelir v Bntler ulici, star 57
Po $2,50 zvezek
Vltejeva repatka (VL Levstik)
Naročite pri:
KNJIGARNA-SLOVEIWC* PUBLISflHING COl
21fr West 18th Street, New-Yorlr, S.'
let in doma iz TVelloke v Beli Krajini V Ameriki je bil 37 let in tu zapušča ženo, dva sinova iffdVfc hčeri.
t:
V	La Salle, Dl*., je dne 28. ju-lila podlegel c-oiični vročini, Anton Kastigar. Pokojnik je bil rojen v D^brničih pri Novem ni^stu leta 1872, Ln v Airieriko se je p riseiil 'leta 1907. ZaptLŠ?a SCTprc^o, x»t sinov in- tri hčere ter brata in seetro.
r
V	PneMo, Colot; je preddw vi umrla za posledicami poroda Krp^trna Pfeše, roj. .Takči^, ki znoušča' Tr&h&, 5 dni -stare^ iin^ka prvorojenoH^ očeta, žtl-ri brade in tri -sestte.
t
V	Akron. O.; je pred dnsvi «« m»l Jehn Zgonc, sta* 66- letJ rkjiB6 -je tit i«' vfei Gradil. Bil je pocamafci kbt" dofcfer pev^s'
t
V	De Pue, ItlV, je 30. julija utmrl Frank Vogpič star ^2 let
rojen- v Otal! ežu pri Cerknem na Giariskem. V Ameriki je bil
29 lat
AVTNA HTBBtWA.
. (Pred kratkim so bd-Li v avto-mdbilski nesreči v Milwaukee, Wis., lažje pobVfe MJary Sterie, Jet in rorjen v-DftHen^ vasi prij njen7««-Vfirfke in n^enk «inaha
Vinfe5i je okrevai v- etaem te-
am. ted^ g*1 je pa dblM -nestečav rAu je pri d^ na umrt .Iohn Batov^C; znani l^V tOVarnl' strW> nogo. Najik-
ja se v bolnišnici.
ti A R IXlODr-Wen! Tor*
Friday, August 15, 194 f
fITIIDYEJ1N Ii. IM
OSPOD iz KONOPISTA
Napisal: I. WINDER. —66—
• •
ViXkiina se it znižala. Zdravnik je sorted «pet upati. Ker je pa bal, dn v.e bi Fr«nc Ferdinand, ako uide dahabiji, znova začel živeti po prejšnjem načinu, je pisal nadvojvodinji Mariji Tereanji, nai price v Kairo. Tako je pisala pastorku, da pride z očetom in mšajsima sestrama. Franc Ferdinand je gdgovonl:	" .	-
-'Kakor nor se veselim tvojega prihoda, ki me bo rešil b.snnfeti!"
O* In mati in poK^eiri so prisil ACarija Terezija se je posvetovala z zclra^ iiikono, ki je smatral za potrebno, da ee bi-vs^e na chhafc^i podalja Marija Terezija je ljubeče pri-g'UIp. pastorka, da ^ oetel na dababiji. Bedela je nad njegovim življenjem Ko je poslovila, njegoTto stanje ni bilo več taku obupno.
Oce in mati ste se odpeljala v Palestino. Poboji oče se ie bli rameni!!, <'a bo v ?veti deže1! uiolil za prvorojenčevo živ-ijtiije. Peljal <e je v .Jeruzalem in je molil. Dal se je odvesti k Jordanu, se skloi il k vodi in pil sveto vckJo i-z Jordana. Aiisiij* da bo moštev pobožnega, ki je pil vodo iz Jordana, gotovo uslišan2. .	t
Ko sta oe«-1 in mat*, odpotovala, tudi Franc Ferdinand ni liot-l več o?tati. Spet so se začeli hudi boji med zdravnikom in bolnikom, ki je bil E/ipta in zdravljenja tako naveličan, da je kaker trmasl otrok, preziral vse odredbe doktorja ELsen-meu^erja. Naz- dnjc sta se pogodila:
Franc Ferdinand n*1* ostane v Egiptn a tudi v KonopiSte naj ne hod', k*.- ne bi p-, nesel tamkajšnjega ostrega podnebja, /rniii -o se v Kvropo. V Territetu je hotel Franc Ferdinand počakati pismi' profile Ghotkove Pijsal ji je bil, da ga žali, ker hc«?o ^ o<*:ožrti svicenje. Grozeče ji je bil namignil, da se mn odtujuje. Paj k'maj še ve, kakšna je na pogled.
Odgovorila j:> brzojavno. Brzojavni!a je samo eno be-,?e<iO: 4<l*ridil'*
Hkr-jiti ;e prvxln Im^a brzojavka. Oče Franca Ferdhian-da ie k žal na .'mrtri postelja. Ob Jordanu se je bil okužil z lesarjem, ki mu -ik^iaj triinšestdesetietni mož ni bil več kos.
Samo-eden dospel iz Slovenije
---Nadaljevanje--:--
4 4 Kakšno bo sedaj vaše delo, prispevajte po svojih najbolj-
v Ameriki," je da'!je vtprašal urednik.
44 Vpolitiko ne niiSvim vme-ševati. Prestar &e<m ž?. To polje prepuišmm dragim. Posebnih načrtov sedanj še nimam. Za enkrat, eozno rotim in prosim sloveniska narod v Aanteriki: Poru rverajte! Pomagajte! Pomagajte čim hitreje in v največji merj našim tfbojgiin izgnapicem, k.itece je brutalna železna nemška pest pregnala iz njihovih domov bndz srecistev in ki sedaj od pomianjkanja in gladu umirajo po razaith krajih Hrvatske m Južne Srbi;e. Visa čast srbskemu narodu! Ponosen sem, da momn iezjaviitf, da je veliki srbski m rod ravno v teh strašnih časih pokaoal svojo veliklo in bratsko dušo. Sam je reven in izropan, sam je v strašnih stiskah, a kljub temu i odprtimi* , rokairij sprejem«, slovenske iag-nance in jim govori: Jlokler brmo imeli kovček kruha, era bomo delili z vami- bratje S ovcnci. Ne obupajte!
Do mojega- odhtcxla h L jubrane je bilo i^nanih že nad 10 tisoč SIovjMNjev. v prvi vrsti iz-obrflženeefv kot duhovnikov, u-čiteljev, trg-cvcev, obrtnikov in kntotov. Do danes jih je baje že okrog 100 tiaoč. Kakor so imeli Nemci preračunano, mora biti iz Slovenije do jeseni izgnanih blizu pol milijona ljudi. Potreba je t ore >j neizmerno velika in s-krajno nujna. Te
štih mooeh. Ubogi slovenski siTŽnji io brez moči in brea sredstev. Ce jim vi ne bodete pomagali, jim je usojen pogin. Ne pozahite, da slovenski »arotd v vi. ej zgodovini še nikoli ni bil v tako strašni krizi, kakor je «?iaj, Bog bo stotero poplačal vami m vašim otrokoan, kar bodete storili za svoje nesrečne roiake, ki so kri vaše krvi.
Več vam gospod urednik ne morem dane- povedati. Sean tše vedno preveč vsenemfirjen in preveč pod vtisi .strašnih do-godkov,Jtatei im sem bil priča y domovini
Shujšal za 266 funtov
Iz Kansas City, Kans., poročajo, da je pred štirinajstimi meseci tehtal 28 letni mesar Tom Grisnik 568 funtov.
To se mu je zdelo nekoliko preveč. Začel je jesti strogo po zdravnikovih predpisih ter je v prvih šestih tednih shujšal za 150 funtov, pozneje pa še za 116.
Poučni spisi
ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. BmktU dr.
J. K era. v«vik-	Cena $2.00
llfrf« knjlile* — Ixea «f Ufee
f rane Ferdhami je s mojimi spremljevalci takjoj odpoto-!re-| rojaki? fe i?nate količkaj
val. Najeli so sj ci.sefcni vlak in se voziili brez prestank^ do Dunaja. V St P. llenu pr; Dunaju ga je pričakovala Marija .Terezija. Oče	že mrtev.
Fra ic Ff rdina-nd ni vedel, da je bil oče ob Jordanu naleteel smrt. Mar:ia Tercrlja je te pastorku zamolčala. Bale se je za njegovo Iiv?j'nic Ve«; bolan je bil videti, ves prepade'. Kapljal ie množin Menila je, da je iizgubljen. .
Tolike ;ne«*?cev je hž! živel na dafcafbiji, pogled na otok El^phai.tii.o ga ji- d?'al beuaega, prenašal je ujetništvo kakor tiivia zver. ki rit- ve5? ne zaganja v železno drogovje kletk*?«, da bi gp z!on«i!? f eonai^oval je krike nestrpnosti in besnoeti, no^el if o»d~avet; ivi ni bi' ozdravel.
Yi^d je mrtveca očeta 44Preživel sem te," je pomisilil.. <4.A čen n* Zd^ i »fin prestolonaslednik. Toda cesarja ne bom preživel Nik'.M ne bom cesar!"
Orle mrtveca očeta so bile blage in mehke. Zaplavljcui starčev ki obr?z je i/~ažal rfcrlbj ko je ležal' v soji visokih, lih. goreoiK	• Ti^.dob*t je bilo, kakor da pokojnik nitd zda
ne bi bil re'h'il sk^b^i' zo bohaega sina.
Trpno F^rdin?nd n* vi?d©l da je oče zanj toliko skiibel. fi ie: 4<Ni re hotel cdrpoi meni v korist. Zdaj se je mer al odrtši. Tcda prepozno Zdaj nimam nič več do tega."
Bral je mis H l^vtv ti s« pritiskali k njeora ter nvu izražali soralje, ^e tov v litem sp-evedu. Mdsli'li so: "Prane Ferdinand ie prgstolrirtas ."»cinik, a kaj, ko ne bo dočakal tega, da bi postal resnr."
Po po^ttbv. jf> P"hml?l zdravnika:
^'Kako ste u jrinoili' In uspeh? ' Vsi me gledajo ka-krr niriio*-.!	n't* sami ne Verjamete, da bi ozdravel!"
Dr. F)ii9enmen-are' je rekel • *
44Cesarska visok. -4, če*- leto dni bodite zdravi. Grlo je že zdrito. E-i pljiiČTii vršiček je boljši. Drugi se mora tudi popraviti. Daii"c ser % pro do k da ozdravite, cesarska visokost."
Franc Ferliaianc' mu ni verjel. Verjel je obrazom tujifh ljudi, ki so ga ^bdml kakci mrliča.
Po porr^br? Ka? UrL od vika so s« vodd'ni državniki Avstrije zgl&sai v n^fctolcna^ledniki vi pjvaČi. V izrazu njohivih ofb-Iw>»j je rral- "7 en nogo stojte v gHobu!" t-to je bral na ob-rsm dvatrr'k'wfs m nistivliega predsednika Badenija, ki ga, je vprašal, č«^sa j* nnCakovat' od Badenijeve reforme volilnega prjva. Mrhi^rski predse Jndk je odgovoril, da je treba pri-• hottnje leto ebnovi^ nagocfbo z Ogrsko, za kar mora p i id obiti ■a.o'*e '. n trankt. Reforii^a volilnega pfava naj omehča nekaj važnih stran-k Pr'ho in.je feto izide nova jezikovna ured-r>a 7a C-Sko Vsak.i sodašče in vsako obl^astvo na Češkem bo peslovp o za Oohe ^ česan' .tako da bo rrtoral v bodoče vsak državni u-ai-n^k ni ^ešken. govoriti in pisati oba jezika. S
srca in' usmiljenja do svojega
trpečega in umirajočega slo-rfle meseca junija za vojaške svr
venskega naroda, agasiite delajte in zbirajte prispevke, potiudite se, da se najde pot-
Veliko alepo črevo
V Columbus, Ga., so zdravniki operirali vojaka Charlesa Younga na slepem črevesu. — Imel je baje najdaljše slepo črevo na svetu. Ponavadi je slepo črevo dolgo dve do tri inče, oočim je bilo Voungovo 18 inčev dolgo.
Manj letal
Ameriške tovarne so zgradi-
BODOČI DRŽAVLJANI naj "U«w to bcMM m »3Ui
SUiea'V
V tej kajlgt to »«i pojBMlU In aako-nl mm naseUeiK-	Q«na S5C-
DOMAČI ZlVINOZDKAVNIK, aplMl rrujo Dolar. 278 strani. Cena trda ves Gena $1.50 Zelo koristna knjig« aa vsakega ilvlnorejca; opL raxnib bniexal ln sdravlJen}e; alike.
GOVEOOREJA. »piani K. uegrnrt. 148 atrnnL 8 stika**'
Cena |1_
KNJIGA O VEDENJU.
MLEKARSTVO. 188 ar ran i. Knjiga aa i aplofa.
DOSTOJNEM 111 strani
Cena 50<&
Hplaei Anton Peve. 8 •Ukani ilekarje In' UobUelJe mlekarstva
NAJVEČJI SriftOVNIK. — 106 strani.

C«« 50c
OOKBITJE AMERIKE, spisal d. M AJAR. Tri J«
deli: 162. 14L 133 strani. Cena mebko ves . FoUbden ln natančen opis odkrit ta novega ■veta. Spis se C t ta kakor zanimiv« povest ter Je sestavljen po najbulj«b vlrlb.	f
Cena BOc
PRAKTIČNI RAČUN AR. Trda res 281 e*... -Priročna knJICica, ki vsebuje vse, M|r J« prt . naknpu ln prodaji notreboo.
" Gena 7Bc
PROBLEMI SODOBNE flUMOTUI Spisal dr. P. Veber. 341 strani. ?nJlgo toplo priporočamo vsakomur, ki se aeananlti a glavnimi Criau) sodobne >f filosoflje. t -	j -
Cena 50c
SLOVENSKO .NEMŠKI SLOVAR.'sUtavl] Dr. F. .i-. „ Bradač. — 625 atranL	-
"	\ Cena $1.50
\AftE &KODI JlVfC ŽIVALI e PODOBI la BESEDI. Opisal Pran Erjavec, 224 strani. BrndL
Cena 26c
OBRTNO KNJIGOVODSTVO 298 strani. Vea... Knjiga Je namenjena v prvi vrst) ra stavbno, umetno tn strojno ključavničarstvo *»r iele-soli varstvo.
Ona
UMNI ČEBELAR. Spisal Frank' Lakmayer.
163 strani.	~ ' ^ -..... T Cena
$1-
VEL1KI SLOVENSKI 8P1SOVNIK. Sestavil PodkraJSek. — 4S7 stran L
$1,
ZDRAVILNA 2KLISČA. «2 strani
$1."
Cena
25c
he 1476 letal, meseca julija pa le 1460. Tozadevno poročilo je objavil urad produkcijske
ki bo omogočila odpomoČ tem'prave. Vladni krogi ne navaja-
tnpinom vseh tnpinov, revežem v?»eh revežev. Om sami vam ne ■smejo in ne »onejo pisati in vfm potožiti svojega <strašnega-eroria in vas na kolenih profit i u=mi!jenda in ponK>oi. To storim v njilhovem imenu jaz. Dejte in pomagajte, sicer bo •slovenski narod to pot izginil 'f površja zemlje. Kakor čujem, ste že organizirani v ta naTrt:m. Pojdite takoj na delo po vseh Naselbinah od New Yorka do {^pn Prancisca. Pojdite hitro irS^ vsp^Sno. Pozabite na vse medsebojne nesoglasja, kajti jjaš trpeči in uma-Tajoča narod v ;"tarem kraju sedaj ne poena prav nobenih razlik, kajti lakota in trpljenje se ne menita iza prepričanja.
Tudi v tk> akcijo se jaz ne bom mopei v meševati. Prestar in preveč utrujen sem. Sami veste,.da nisem držal 'križem rok niti v času 22 let mojega tu-kajšnjeiga bivanja, niti v čaeu 13 letnega bivanja v <stareim kraju. Mislim, da sem vselej in povsod storii! dobiti več, kakor pa svoj delež. Ponavljam pa še enkrat in gospod urednik, podčrtajte sledeče moje besedo- Rojaki, pomagajte'in rešite svoj narod pogina L Zbirajte in
jo vzrokov tega zastoja ter tudi ne, koliko novih letal sta
dobili armada in mornarica in koliko jih je bilo poslanih v Anglijo.
Nadebuden sinko'
Iz Detroita poročajo, vda se je 161etni Leonard di Mara nekaj dni kar valjal v denarju. Značilno je, da ni noben trgovec 'poizvedoval, kje ga je dobil. Svojim štirim prijateljem je kupil štiri second-hand kare, kupil jim je nove obleke ter jih peljal v Indianapolis. Ž njimi je vprizonl tudi izlet po Velikih jezerih Njegov oče, ki je tekom bančnega poloma pred| dvanajstimi leti izgubil precej denarja, ni svojih prihrankov več nalagal v banko. Denar je imel v kovčegu na podstrešju. Te dni je odprl kovčeg, toda namesto $7,500 je bilo le v njem $2,500. Nadebudnega sina ni izročil policiji, ampak je rekel, da bo sam obračunal ž njim.
to no votarij; bo	pridobila Cehe.
ra v?i iiagct^be z (Vr?! o -
Žrtev je neogibna za-
4sy Madžari ne kaže uganjati toliko komedij." je ' nejl?-vo jr.o -rk</l F. are Vordinand 44Vsak Mladžar je puntar. Od te :-o^ode Ac Vil: re: neokusno, da.so prišli v Evrqpnx Alfi -obče. j >znate to rrviatT Teh niagvarerrfberjev ni drugega t?>or brki.''	. , W •■
"Oe Ro<* la bo n imel pned pogajam ji leta 97, še priliko steni.i v stil: <z vi 3r._ee&arsko visokostjo," je ogflbljivo odvrnil gr .f Bp^eni.
"P'epi'an je, j a prihodnjega leta ne dofivim," je po-mi^Ht Iranc F^rdiL .nd
Naročite pri:
Slovenlc Publishing Company
216 W. 18th Street
New York, N.Y.
VESELA VEST S FARME.
Milke in Antonija Krultz v Wiiland, Was., sta v enem dnevu posta); a dvakratna •s^ara ata in mama. Dne 31. julija je njuna h-oi Frieda Klančar dobila sinčka prvorojenčka, njunemru <inu SeK-ianu Ivrultzu je pa n3 Viiktorija porodila hčerko prvorojenko — vse na en dan.
Defense Savins Bond je mogoče registrirati na ime otrok, kakor tudi odrasčenih.
Kupite Defense Bonds in Stamps!
KUHARSKA KNJIGA:
Recipes $ All Nations
(V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV
2.
Stane
00
samo
## ##
h
V*
))
^llinistrt vn?njih zadev, grofa OoJnchowtkega ni bilo k Framri F^r^ ande Ftm.c Ferdinand ga je prosti za obisk. Uolucho.vsdii je prišel, se priklonil in molčal.. Dolgo risa :e prepuščal b'^edo nadvojvodi, he da bi trenil z obrazom Nazad-nje je Franca Ferdinanda minilo potrpl jenje.
S ^"Knjiga je trdo vezaria in ima 821 atrani^^lih'
' I' | Recepti so napisani v angleškem jeziku; ponekod pa so] >] > ], tudi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadi (i(
ii i Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za( H i kuhanje in se hočejo v njem čimbolj izvežbati in! '< izpopolniti.	- < i
^Naročite pri^^^^^^^^
(Nadaljevanje prihodnjič.)

VARSTVO SUEŠKEGA PREKOPA.
Vzdolž Sueškega prekopa od P?rt Saida do Sueza in ob obali jezera Amer so razkropljene posebne čuvajnice ob robu puščave. (Petsto stražarjev opra-vja svojo službo na teh posta-jsh a njihovo edino orožje so daljnogled in telefbn. Njihova nuloga je, da takoj, čim opazijo sumljivo letajo, alarmirajo Tsmaiidjo, kri je glavni ,živec v» -ega sistema Sueškega preko-pv., iiz Isrrtailije pa potem alar-mliTajo vse postojanke prcstile-ta'cfv in mtitrfflfježcev, predvsem pa ponnožne ekipe.
Naloga pctmožnith ekip je podobna kakor ,ga«ilcem v mestih To -so rrte'V skupine ljudi, vedno pripravljene prepeljati se z avtomobili kje i koli je potrebna njihova pomoč, bodisi ladjam, ali pa da popravijo poškodovani -prekop. Te ekipe imajo posebno težko in odgoyorno.nalogo, zlasti seftej, ko bi ena samla •bomba lahko pcrroročila ogrora no škodo. Ves. promet bi tudi z p dalje časa zastal, če bi se v prekopu potopila večja ladja.
Že v (normalnih časih povzroča vzdrževanje in naefeiranje Sueškega prekopa nešteto skr bi.. Zaporedoma je cela aTima-da inžemjerjev ki potapljačev, delavcev, kri, preizkušajo trdnost bneigov it'i. V mirnem ča-
su jejo tli in tam bregovi kaikor •pa, če se potopi v strugi ladja. Ladje vozijo skozi prekc^ z različno brzino. Če letala napadejo Jsdja^ ki v aia.. skazi prekop, 6? ne more umikati v vijugasti črti. kakor na oiprtem morju, zato 'ima letalec lažjb nalogo.
Od najbolj južne točke Ita-li.'e do Sueškega prekopa bi letala morala p^eleteti 1700 km nad morjem: Pot v obeh farne-reh bi znašala 3400 kun nad vodo. To bi bit .prejšnje čas- e velik športni podvig, sedaj med to vojno pa je povsem navadno dejanje. Zato je razumljivo, da vzdofž 160 km dolgega prekopa pazijo posebni čuvaji, posebno skifono, <Ja bi se ne pršbK-žaia. sovražna letala preveč prekopu^
Ako se zanimati za tehniko oz-ako ste udeleženi-pri kakšnem tehničnem obrtn, bo Vam dobro dosla nerva knjiga, ki je
ravno iaalai The New Encyclopedia of Machine Shop Practice. Dobite jo pri Knjigarni Glas Naroda. — Stane samo $2. — Pisana je v angleščini.
(i( h %u voai skozi Sueški prekop o-
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO.
216 West 18th Street :	New York, N. Y.
krog 4000 ladij na leto, ki prepeljejo 600 do 700 tisoč potnikov. Sedaj med vojno je pa ta pas modre vod«, ki se razteza med rumenim puščavskim peskom, predmet posebne tfhrbi njegovih vzdrževalcev. Rasam-Djivo je. <Ja npisproferte aale pripisujejo veliik pomen Sueškemu prefcapu. Dobro se zavedaflo, da je .prekop silno ranljiv in da ga 'lahko za^pre že eaa sama ladja. Manj nevarno je, 6e se se-
Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno
'fes

Poleg poučnih knjig, muzikalij, iger, peemi itd. imamo v zalogi dosti nabožnih knjig, predvsem
Molitvenike
v krasni vezavi importirane iz starega kraja...
Slovenski molitveoiki:
KVIŠKU SRCE
2M, X 3% inčer — vezava umetno ......
224 straal . ... 25c.
KVIŠKU SBCE — (it. 355)
2% x S% ln Cev — 224 strani t belela celoUdn......, Mt
KVIŠKU SBCE - k MS>
2% x 3%. Indev — 224 strani Cena 75 centov
RAJSKI GLASOVI — (it. 448) . 2% x 4 X nčev — 255 strani TStevil Sv. Kriiev f*
, Cena $1J50
RAJSKI GLASOVI — (St. 416) 2% x 4 Inčev — 255 strani vstev&l Sv. Kriiev Pot
Čepa $L50
SKRBI ZA DUŠO
8 x 4% inCev — 512 etranl > $1.75
NEBESA NAS DOM - (it. 415) -
2% x inčev — 384 InCev
Cena ?5e
SVETO PISMO
—
(Ker se nam Je posrečilo dobiti te molitvenike po zelo nizki ceni, jih tudi moremo prodajati po gori o-znaCeni ceni. Zaloga pa nI opsebno velika, zato Jib naročite čimprej,
da Vam bomo mogli 41 njimi po-streči.
Angleški molitvenild:
(ZA MLADINO)
Ker mt Heavaa
(Ido veaano ......»..<
,t nanje vezano ......
CATHOLIC POCKET MANUAL v fino nanje vezano..... .1.—
11 .15
Slovenic Publishing Company
216 WEST 18th'ŠTBEET
NEW YORK, N. Y.