film I * .f ear PROSVETA glasilo slovenske: narodne: podporne jednote Issued daily except Sundays and H olid ays is: iry ■ AffiViftrtar CHICAGO, ILL., TOREK 2. OKTOBRA (OCTOBER) 1917 STLV—NUMBER 231. za premog v ii na dro- doloeen. ^ JE 30 OD8TOT-Sf KOSMATIM DO- ruCKOM LKTA 1915. , vzamejo oblastveno do-je. če se ne ravnajo io določbi. on, D. C. - Ur. Oar - V.,;tn'j »urivo, je na- Enavo eeu »a pfflMS v i ui drobno, ki so stopile v j,,,, .prvega oktobra ob Predsednik podpiše zakon o trgovini s sovražnikom. . f justicni department zdr držav vprafian o legalnosti. i zjutraj. (Vne veljajo /.a Iii; trdi premog Ivitelj ^ kurivo n: določil Serene /h trgovci*, ki trži-pau na drobno, ampak laiovnl vsotico, ki jo lahko iprirteuni k ceni premoga, iv trgovini na debelo. rfield je določil, da trgo-liutf vzeti vee kot M odstot-i normalno ceno, ki jc ve - Mirto u»i:>. I pfiiiit i'1 naj »luži sledeče: V [lilije II. I>r. kupil trgovec po n in gu predal Ejtu M, $:{. Kosmat dcW* Dr. Uurfield do-(Jh>tTiini trgovec priru-rfitotkov. tako da z:iaša , 1917 kosmati dobiček $1.30 |ihlaj plača trgovw /a i*to I premogu tri dolarje, tedaj tono premoga prodajati r kot m je tudi cena zu trdi pre-dmje cene, če jili primer- r cenami, ki jili je določil dnik, so sledeče: N'ova Stara eena cena t W.40 iH.OO :i.')0 4.10 i Valley :i.75 4.115 velja za premog v vo-i rudniku. •khueui, ila 1 a Irko nad-i cenc ua ta način, du pre- i knjige trgovcev iu da tr-1 odtegnejo oblastveno dovolil prodajo ipremogu, ki hi višje cene. .Mnogi /v vez ni ii pravijo, da lahko tako peljejo tudi v ječo, k' |ijn premog mul določeno fANJA ZA DRUGO POSO-) SVOBODE JE PRIČELO. tfton, D. C. — Zakladu! )iiM MeAdoo jc včeraj for-• pri«»1 s kampanjo /,a drugo "1 »volnalc v Clevclandu. V i govori /.akladniški tajnik •ktobra oli pol devetih zve- IttdnUniee itvubode potrebu-JMWMHm naročnikov, du i"lajo /a *5,000,000,000 Načrt za uničenje Kongresno zase 30,000 banananih danje se bliža vej spodletel koncu. Shod Slovenskega Velika angleška republičanskega zmaga v Mezo-I združenja. potamiji. 90 odstotkov 8adeža je bl LO dobrega za trg totai iujnik j(. izdal po-11*'v kuterem pravi, du •ritemu ljudstvu na po-^.«mh),ixh»,oik) obveznic, F ' » pod imenom din-'^"^jilii sm.IkkIc, Obveznice ^" »»"<1 takimi pogoji, da ■ ameriški diiavljau P"'*" i- niaga vladi. i^vtUiju, ,ia I,i bil velik uh-" 111 v<'liKn podpora z« ■do, vi podpišejo oa-P '* \sot«i obveznice, \ če nt vpra-denar vladi, ampak ^ 'Pravin, da «a posodi. ' ceneno v štirimi od at o ' ' M' Ia izjavlja, da !*JV nsloArn deiMir v dr-_' ''""nth. iN» njegove m " "'« %ii, denar pa e>ii \„|,niu drugo na-■«<»r\ «rii«. ki *e lahko P'1 m ii k gotovino kot v '-ne/ui,.,. i Jurskih delav-« DOBILO poviša M MEZDE V«;eraj jc dobi-M* viša nje mezde ' '. ki delajo %a «"a«ijo. Temelj-kl jt Miopias« v Osryju •Mietn (2 nm. Določbe v zakonu ao oetre aa vae liate: angleške in neangleske. Waahington, D. C. — Predsednik je mnenja, da je z odgovorom na papeževo noto dovolj jasno povedal, du so Združene države iz nesebičnih namenov stopile v vojno. V prihodnje bodo smatrali iz-juve v časnikih, du so ameriški kapitalisti pognali Združene države v vojno, zu zavajanje Ljudstva in žaljetlje vlade glede vodstva vojne. V postavi o trgovini h sovražnikom so precej oetre določbe «proti vsem listom v splošnemu; neanglc-ški listi, ki ne dobe oblastvenega dovoljenja, bodo morali prevajati članke, notice, dopise, Kpise itd., ki se nanašajo uu ameriško politiko« v vojni. Mnogi izdajatelji so izjavili, za javne informacije, vidi pred sednika akoraj vsaki dan. On pravi, da bo vlada ustavila vsak list, Id hoče ovirati izvajanje vojne, če pravi, da je kapitalistična zarota pognala Ameriko v vojno, ali če na dnug način sejo punt in izdajstvo, da tako zniža vojno mod Združenih držav. Creel zanika, du bode cenzurirana diskuzija o mirovnih pogo • jih, On pravi, da obsojanje profita ratva, kot ga je n. 'pr. obsodil Amos Pinchot v pismu konferenč-neuiif odboru, m» bo gM>dv«ržena cenzuri. Vlada 'bo nastopila le proti listom, ki nameravajo oslabiti tUoč Združenih držav v vojni. V poluradnili krogih govore, du ui uprava edina v nazorih glede cenzure, ker postoje dve strugi: napredna in konservativna. V naprednem taboru so obrane inotii, ki delajo na tem, da «sc ugodno reši delavsko vpru^unje v vojni indu-striji. Lastniki in izdajatelji kapiftali-stičnih listov skušajo v zadnjem trenotku'odvrniti cenzuro, kajti prišli so do spoznanja, da jc za kapitalističen list, najhujši gospodarski udarec, če ga proglase, da seje tpunt iii vpor. Res je, da lahko vsak izdajatelj toži poštarja in vlado za odškodnino, čc progi a se list puntarskim, da na ta načir dokaže, da je nedolžen. Ali P«t pravde je dolga, pa -t-udi ni '/anes-ijiva v vojnem času. (Mnogi izdajatelji'buitžoaznih li stov hočejo kritizirati vlado v pri liodnjem letu pri volitvah radi vodstva vojne. 4 To bi radi izvr sili, n« da bi jim kdo očital, da *i> izdajalci in puntarji". In od tukaj prihaja želja izdajateljev buržo-aznili listov, da listom ne vzamejo pravice do drugega poštnega riu-reda ua obtožbo, da m> podžigale« k puntu in \-wtrtji. boksarski kralj armour je sel med preroke Chicago, DL — J. Ogden Ar* mour misli, du konča vojna sponi ladi in da nantanc po vojni majhna reakcija v trgovini in indu striji, ki jo bodo Združene drža ve lahko prebolele, ker imajo za sabo tri dobra leta. Armour pravi: Politični voditelji onkraj morja govere in mi»-lijo o miru in vsakdo gs lahko čita v govorih državnikov vneli dežel. Zame jc to močno zname i uje, do mir prihaja. ! tt IA I K aretiram pod težko ob tožbo Župan in živilska uprava sta pre -prečila namen kompanij e. Boston, Masa. — Lokalne oblasti niso hotele dovoliti* l uited JFwiit konipaniji, da uniči :10,000 vej banan, ker je naznanila kot vzrok, du ni*o za trg. Župan Cur-ey je opozoril na stvar živlako upravo v Washingtonu. Hrr.ojevil je Herbert C. Hooverju:Mislita, da litičejo uničiti živila, tla olnJr-že visoke cene." INadzorniki boslouskega zdrav trtrenega urada, ki so pregledali banane, ki so ravndkar dospele iz iosta Hike, na zuhtevo kompaiiije, du ji dovolijo pogrezniti 'banane v morju, so izjavili, tla je de -vet deset odstotkov banan u&itnin in da po preteku enega tedna osta ne še petdeset odstotkov dutorili. voiupanija jc naznanilu, du sn sc pokvarili . stroji «a proizvajanje mrzlote in da so banane vsled tega prehitro dozorele za trg. Po kon-ferenci z lokalnimi oblaatnii so koiupanijski uradniki rekli, da ratalele >»adež tam, ikjer stori do-bro. Po daljnih koicfcrčiieali so sklenili, da kompanija produ vejo banan po 40c. Navadna eena je od do #2.25 za vejo. Končno so sklenili, da oddajo banane tiste-nvu, ki jih odpelje v veliki alt maj-ini množini. Vest sc je'kmalu razširila po ind stu, du bodo delili Ibanane. Knuilu se jc nabralo toliko ljudi, da so u-radtirki morali iwesti sistem za razdelitev banan. Ljudje so 'pripeljali s seboj otroške vozičke, c rugi so prišli z vozini in avtomobili. Razdeljenih, je 4>iin Iv del bsitau, ko .so zaključili, da dajo 'banane vsem zastonj, ki pridejo penje. O-aeni železniških voz, naloženih t »ananami, so odposlali v vojaška taborišča v Ayer, Boxford in Mo. •Vamirtgton, večjo množino so poslali trnli v mornariško jssitajo Cbarlestowiu in miloUfinakim dru. i bam v Bottonu in okolici. Tako je župan s wvojo brzojavko živilski upravi preprečil, da niso banan vrgli v morje. Po izkazu* boatonske trgovske zbornice se je izdatno znižal uvoz banan v Boston, obenem so pa šle cene navzgor. V času od prvega januarja do 20. aeptembra t. !. ro uvozili le 1,010,740 banansklh vej. letu 1T>16 in v istem času pa 2,-229,368 vej. stavka teleponistk silo važne predloge pri čakujejo se rssitve Voditelji kongreaa pričakujejo kenec zasedanja konoem tedna. Washington, d. C. — Vodje strunk v kongresu pričakujejo, du bo legislativni program izvršen šc ta teden in da mogoče zaključi zu-sedunje kongresa v petek al) »obo-to. Pred kongresom je savauval* na predluga zu vojake in pomor • ščnkc. Zbornica jo jc sprejela in sedaj ima odločiti o nji senat. Ce nc bo opozicije proti tej predlogi, mogoče zasedanje zaključeno tem tednu. O zavarovalni predlogi se skoraj zanesljivo razvije debat u. PretUednik je naznanil, dd nc bo zadovoljen z deloiu kongresa, čc nc sprejme zavarovalne predloge. Mornariškemu iu vojnemu depurt-imeiftu je mnogo ležečo nu tem, du jc aavarovahia predloga sprejeta ^e v leni zasedanju. Nehaj ameriške armade jc že uu francoskem, kmalu odrinejo v Kvropo še druge divizije. Pomorščaki pit že tu ko opravljajo vojno ukužbo na morju iu vsak čas lahko pride do večjega spopada s sovražnikom. T" so razlogi, 'ki govore, da je zavarovalna predloga nujno važna. Zavarovalne družbe niso zadovoljne z zavarovalno predlogo. Večina vladnih uradnikov zavzema stališče, da je zavarovalna predloga silno važna, ker jt zu vojake in pomorščake doku/., du država skrbi zanje in njih svojce. Rešitve čakajo šc diuge predloge^ med katerimi zavzema važno mesto vojni kredit za H000,0(H),. 000. LESTVICA EA DOHODNINSKI DAVEK. bil je velik u8peh, de narja je nabranega $25.04. •lavni shod, ki gu je sklicala eksekutivu Slovenskega republican.-kega združenja v nedeljo v Chieagu, jc iz|N»tlel z d dnini uspehom. Navzočih je bilo okrog il(HI Slovencev iu nekaj lit vato* ter Srhov. Shodu sta pred i ilo.nl« g. Kult* ('a u« br. S«w. Prvi jc ..ivoril shod Krutkim iijguvormu. Waahington ,D 0. — Nanlcduja lestvica pukazuje vsakemu, ki je zainteresiran, koliko imu plačati dohodiiinskcga davka: Port Smith, Ark. — Dne 1» septembra ho rast a v kale telefonist ke pri South Western llcll Tele phone kompani.fi 'Družba jc izd« la ua to ob vent ilo, da jc telefon-alta služba suspendirana, dokler ne more obratovali telefonskega omrežju z varnostjo za u služben-ce. V petek mo odpeljali slavkoka-- moške in žene v Little Kock. Bilo je enajst oseb, štirje inoški in sedem Žensk. Pet telefonist k v Fort Sinit hu je ostalo na delu, ko je bil« piti-g late i m stavka. Nastanili ko jih Ooldmanovem hotelu, kasneje no jih zastopniki kompaiiije tal-peljali domov v avtomobilih Ookli telefonskega ntolpiča m, štrajkarji raz|>ostavili stavkovne, Ntraže in izjavili, da straže ostane jo, dokler ne pride do «por«zti-| mu m kom pa u ijo. V stavkarskem stanu m» dobili| poročilo, da mi lokalne organlzsci-je obljubile pomoč, da IhsJo lahko štrajkajočim telefoniatkam izplačevali P« dolarjev tedenske l>odpore. Podpor* je višja kot je bila njih prejšnja me/d«, Waahington, D C — Tuksj aretirali Walter Kricka na obtožbo, da je hotel ua zveznem transportu "Powhattanu," preje lastnina hamburško-ameriške črte. po-kvariti »troje. VREME Dene« oblačno in gorkejšr v Illinoisu; spr-menljlvi vetrovi se npremene v lahk- južne vetrove Holnčni vzhod ob f> 47 a m ; Holnčni zahod ob 5 P Letni dohodek * 1,000 2,000 :i,(K H) 4,(KM) 5,000 6,000 7,(KM) H,(KM» 11,000 10,000 11,000 12,000 1H,000 14,000 15,000 16,000 17,000 18,000 111,000 20,000 21,000 22,000 23,000 24,000 25,000 26,(MM I 27,000 2H,(MH) 20,000 10,000 :n,(MMi :I2,(MM) :w,ooo ;M,(MK» 'IT»,(MMI 16,000 :*7, brežlue in ua Pulj v Istri. Dunaj Čez liondou, L okt. — l -radno poročajo, da so zo|>et oživeli boji ua (»abrljelaki gori, Včerajšnji napadi so bili odbiti, to* da proti večeru «0 pričeli Italijani z IJutim bombardiranjem Os* brijelskc gore lu južnega koncu planote na lienjilci. Avstrijski letalci «o obi«kali Aiicouo in metali bombe na tamošnje tovarne zn e ropi a ne z dobrim učinkom. Nemoi zastonj protinapadajo v Plandriji. Loudon, t. okt. — Nemci ao sinoči izvršili tri protinapade med Tower Hamlet som ln gozdom Po Ivgoii nn Clanderskem, ti^la bres uspeha. Imeli «0 velike izgul* iu nekaj smo jih ujeli ter vplenili strojne puftke. Sovražna artilerlju je bila zelo ukllvii« ob kanalu N prcM-Comiucs Niši topovi nadaljujejo / bombardiranjem I'.,»j/, I okt, Crancoski ni stan poroča o munjših spopi« dih severno od P»errjr*Au*llaes lu topniških bojih nad Verdunom Berlin čez I ondoii, I. okl. Nemški vojni slnr javlja, du sc-valed «lubega vremena zmaiijšiil.t delavnost ne mik I h čet v lielnljl J" Sent miljonov mož za spomladan sko ofsnatvo Washington, I okt. Tukoj računajo, da l*odo imeli zaveznici z Ameriko vred |M't do Šsst miljo nov mož za spomladansko ofcuri vo leta 191H nn /apadnr fronti Tukajšnji vojni gvedenel prno kujejo zmugo enkrat poleti » pri bmlnjcm letu D« zmage bo prip« niovlo tiali nenavadno velik« št«. vilo oroplautiv, ki jih bo imela na razpidago ameriška armada Prancozt bombardirali Stuttgurt Pariz, I «k» Prancoakl avl* jntlki M» v čer 1J vrgli pol lore bomb na neuoko meslo SiuMaart. l Slut t i/aH j« glavno mesto Vi.* tcmtierga r. Ml/o 900.000 prebival* prva redna ksnferanca, ki sr je vršila % Chicago 11 iu 12 avgt*. •Is I. 1 Koi»fere»M'o so tvorili /a ktoputkl, ki m, jih izvolile organi zarije po m\ojili mllsirib lu pa /s stirimiki listov. KoiifereiM-s je to- . ( |n je oddaljeno okrog sto mlh rej pr^istavljal« velik del nai^-tod fraiictaike meje). ■ ga naroda » Ameriki Polo/n« j« bil temelj nas*.m glbsnju in tsko ll>«l). mm V »• Lendon, I. okt - AnglMke ps truljns ladje so Izalrellle dva (Dalje na * str, 1. kol.) Sprosveta GLASILO SLOVENSKE NARODNE podporne jepnote Izhaja dnevno raien nedelj in praznikov. LASTNIN^ HLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEPNOTE Cene oglaaov po dogovoru. Rokopisi me ne vračajo. Naročnina: Zedinjene države (iiven Chicago) in Canada na loto, 11.50 ta pol leta In 75e za tri moaoco; Chieago in inozemstvo $4.60 na loto, >2.25 za pol lota, $1.13 za tri mesec*. Naslov m vso, kor lasa stik e listom: "prosveta" ZP07 »o. Law»daU Av—u«, Cklcago, »IlinaU. "the enlightenment' Organ of tka Slovnmlc National Bonafit Socioty. Issued daily except Sunday and Holidays. Owood by tko Slovani* Notional B*n*fit Socloty. Advertising ratos on agreement. Subscription: United States (except Chicago) and Canada $8 per year; Chicago and foreign countries, $4.60 per year. _ Addreas: "prosveta" 2037 So. LowmUIo Avaaua, Chicago, IllinoU. Telefon Layndal* 4S3S. SI Datum v oblopaju s pe. (Augusta 31*17) polag vaiaga inass la naslova pomanl, do vam jo a tam dnevom potekla naroeina. Ponovita jo pravočasno, do ao vam na ustavi liat. _ STRUPENO ČASOPISJE. "T ar žrtev takega lumpa, ki je izrabil gnečo in shod, da se je znosil nad njim? Oblasti so sicer aretirale do trideset oseb, toda dognati niso mogle nič. Pisava takih smokavzarjev je strupena in nevarna, ki ščuvajo ljudstvo proti sodečem in ga podžigajo k ne-postavnim dejanjem. Taki šmokavzarji sodijo na zatožno klop, ker javno priporočajo cestai drhali, da naj se ne pokorava oblastim in aakonom, ampak naj stori, kar smatra po svojem okusu za .najboljše in pripravnejše. Taki smokovzarji so anarhisti najnevarnejše vrste, ker pod patriotično krinko priporočajo nepostavne čine, in javno ponižujejo sodišča in oblasti, kf imajo nalogo izvrševati postave. SHOD SL0VENSKE0A REPU ilLIČJANSKEGA ZDRUŽENJA V OHICAOU, ILL. (Nadaljevani* ■ prva atraal) Nekteri kapitalistični časniki so povzročili v zadnjem času z odobravanjem nepoštenih činov, ki jih je izvršila poulična drhal že marsiktero zlo, ki se ne da popraviti in je obsojanja vredno. V dokaz naj služi naslednji odstavek iz uredniškega članka, ki ga je prinesel "New York Telegram": "Neki človek umira, ako že ni mrtev v bolnišnici "Svete družine" v Brooklynu. To dokazuje, da lokalne oblasti nastopajo z bolj ostrimi metodami, da kaznujejo nepatriotične klice. Medtem ko je kompanija M 23. polka obdržavala uhod za pridobivanje rekrutov, je neki pijanec zaklical: "V pekel z Združenimi državami, z zastavo in predsednikom! Hura za 'fatherland'!" Ogorčeni poslušalci so napadli človeka, ga pobili na tla in razbili njegovo črepinjo. Ce sodišča ne kaznujejo takih žaljenj vlade, bo javnost vzfcla zakon v svoje roke. Lojalni meščani so se naveličali brezbrižnosti, ki jo kažejo oblasti napram takim žaljivcem." Tako je šmokavzar zagovarjal nezakonito dejanje drhali v "Telegramu", ne da bi se prepričal, kaj je resnice na stvari. Dozdevni "pijanec", kateremu je šmokavzar podtikal žaljive besede na jezik, je umrl v bolnišnici. Bil .je Henry Gunn, nadčolnar, ki je služil devet in dvajset let v ameriški mornarici in je prisostvoval shodu v civilni obleki. Služil je v špansko-ameriški vojni in bil je že sedem let v pokoju, ko je bila napovedana vojna. Bil je rojen Ame-i ičan, z dušo in telesom mornar. Ko je bila napovedana vojna, se je Henry Gunn kljub svoji starosti zglasil kot prostovoljec. Zavedal se je, da izkušene in stare mornarje potrebujejo. Bil je zapovednik oklopnjače "Recruit" na Union Squaru. Njegovi prijatelji izjavljajo, da nihče ne more dvomiti v njegovo lojalnost in patriotizem in da ni nikdar izustil besed, radi katerih ga je cestna drhal umorila. Pa še nekaj je, kar postavlja šmokavzarja v čudno luč. Komur so znane razmere v ameriški mornarici, ve tudi, da se pijanec nikdar ne povspne do nadčolnarja. Pijancu je absolutno nemogoče doseči najvišjo saržo za moštvo. Ravnotako je neumno, če šmokavzar trdi, da sodišča ne izvrše svoje dolžnosti in namiguje in grozi z vlado cestne drhali. Se bolj bedasto je pa trditi, da se kteri mornar, če ni nemške narodnosti, ogreva za Nemčijo, odkar so nemške potapljače pričele brezobzirno potapljati trgovske ladje na visokem morju. In ko je svet izvedel za infamno brzojavko, ki jo je nemški poslanik poslal iz Buenos Airesa in dejal: "potopite, da izgine vsaka sled", tedaj menda ni bilo mornarja na svetu, da ne bi obsojal takega barbarizma. Šmokavzar, ki piše uvodnike v "Telegramu", ni imel t asa, da oblasti preiščejo in doženejo, kdo je bil napadeni neznanec, ali je sploh mogoče, da je rekel kaj takega. Spisal je strupen članek in napadel človeka, ki je dal 29 let od svojega življenja ameriški mornarici. Seveda bo'zdaj šmokavzar preklical, kar je pisal. Mogoče je že preklical, preden odidejo te vrstice v tisk. Njegov preklic prav nič ne spremeni na stvari, kajti preklica o napadu na nedolžnega človeka ne bodo čitali vsi, ki so čitali napad in tako bo na nadčolnar ju Gunnu vedno še nekaj obviselo. Preklic tudi ne bo izbrisal očitka, da sodišča ne izvrše svoje dolžnosti. Pisava takih Šmokavzarjev je strupena, nevarna mini in redu, ker ponižuje sodišča v očeh sirovin, ki so vedno pripravljene za pretep in uboj na ulici. Taka pisava vodi do tega, da lahko slrovež, ki je osebno jezen na drugega človeka, zakliče besedo, ki jih šmokavzar poklada nad-čolnarju Gunnu v usta. obenem pa udari s kovano napest-nico človeka po glavi, ns katerega je jezen. V gneči nastane prerivanje, nihče ne ve, kaj se pravzaprav godi, ubijalec odide mirno, cestna drhal pa pade po nedolžni žrtvi. In kdo more dokazati, da ni bil nadčolnar Gunn se je rodilo Slovensko republican-sko združenje. Popolno svobodo zahtevamo. Na! *amen jo, ds zahtevamo ss nai narod tisto svobodo, kakršno uživajo naj svobodnejši narodi. (Aplavz). Od te zahteve ne odnehamo nikdar in ee je ne dosežemo mi, bodo jo, dosegli naši r/anamei. Zase no iščemo ničesar. Pred našimi očmi je le začrtan cilj, Hi je jasen in na delo za ta cilj vabimo ve* naa narod v Ameriki brez ozira, kako se loči po frakcijah,- Nage /.druženje ne rešuje frakcij in njihovih vprašanj, temveč le skupnost naroda v znamenju postavljenega cilja. % Nobenih sebičnih namenov. uNekateri nam očitajo, da delamo iz sebičnih namenov .To je podlost ! Začetek našega dela je visel na naših stroških in sami amo jih' poravnali, kar se vendar nc more imenovati kakšna sebičnost ali izkoriščanje. !l)r. iKeržc je žel burno odobravanje. Drogi govornik je bil sodr. Kristan, ki je govoril o smislu jugoslovanske federativne republike. Jedro njegovega govora je bi- lo: Ako hoče kdo nekaj zahtevati, mora vedeti kaj zahteva in zakaj zahteva. Vprašanje je, zakaj zq# hteva Slovensko republičansko združenje republiko za Jugoslovane. Veliko programov je že reševalo jugoslovansko vprašanje, a največji je brez dvoma oni iz Kr-la, ki zida kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev s Karagjor-gjevtčevo dinastijo na čelu. Nasproti vsem tem programom postavljamo nri republiko, federativno republiko, v kateri nvorajo biti vse štiri narodnosti nvtonom-ne v toliko kolikor je mogoče, tla pri tem lie trni celota. Slovenci, Hrvati, Srbi in Bolgari morajo i-nfeti vse pravice, da urede življenje po svoje. To je federacija. Kakt je, da so si vse štiri narodnosti zelo sorodne, ker so izšle iz enega debla. Pakt jc pa tudi, du so med njimi razlike. Vsaka narodnost ima svoj jezik, svojo literaturo itd., in toliko časa, dokler hoče biti Slovenec Slovenec, (Hrvat Hrvat, Srb Srb, iu Bolgar Kol gar, toliko časa jim moramo to priznati in toliko časa mora biti ftdtraoija in avtonomija. Zakaj zahtevamo /družitev? Seutimentalci pojejo o bratstvu, ali «autat bratstvo je premalo, ako bi ne bilo vzrokov, ki tiče v realnih razmerah. Sama poezija ne rešuje naroda, čeprav je potrebna. Sodr. Krioton je tukaj posegel v detajle, kako se je začela vojna. Avstrija Jo bila kosel, Vojna ne ni začela zaradi uten-tata v Sarajevu, čeprav je Av-atrija kmalu potenr napovedala vojno Hrbljf. Avstrija je bila vedno kozel, katero je Nemčija porivala pred aeboj. Zadnjih štiride-Hct let nam govori, do je Ntuiei-ja delala priprave za most čez Balkan v Halo Aeijo aa novimi trgi. Mili so gospodarsko-imperija-liMičiU vzroki. Ko je tedanja 1'rtmija premagala Francijo leta 1S71 in dobila pet nitjlard fran-i kov vojnega tributa, se je od tedaj zelo množil kapital v Nemei-ji in raothi je industrija, pmehtto potem, ko so ne nemške države združile in odpravile medsebojno carino. Tako ae jo zsčolo gospodarsko tekmovanje a sosedi in tO* mu tekmovanju ae je pridružilo tekmovanje militarizma Nemčija Je potrebovala militarizem aa i«vedbo avo jih načrtov in čakala priložnosti. Ta je pa priila, ko je nmiwko-avstrijska politika dodobra )/igrain narode na Balkanu iu jih nahujskaia drirzega proti dogem u. Nerešeno balkansko vprašanje. Zmeda ns Ralkanu js olajšala pot Nemčiji, ds jo začela vojno. Pomagala ji jo rssdsljonost narodov in ssto vidimo danes Turke in Bolgare ns strani centralnih držav, ostale pa na strani saves-nikov Predstavite si celoto Balkana od Koroftke do Egejskega morja; mislite si, da so vsi narodi, ki tam bivajo, združeni v eni državi. Ali bi bila Nemčija v stanu začeti vojno f Ali se ne bi bil kajzer dvakrat, trikrat dobro premislil, preden bi bil začel zidati most čez eno aamo in močno balkansko državo? To je eden največjih vsrokpv sedanje vojno. iRazdaljenost Balkana in nere šenost jugoslovanskega vprašanje je kriva, da je kajzer lahko porinil svojega 'kozla — Avstrijo pro ti SKbiji z namenom, da doseže svoj roparski namen. Naj sc vrnejo prešitje razmere iu uaj ostaue po sedanji vojni Balkau zopet razdeljen, kaj mora logično slediti! Ravno to, kar je bilo. Norešonost jugoslovanskega vprašanja zahteva, da se reši, ie hočemo postaviti bodoči mir na čvrstejšo in trajnejšo podlago Interesi nriru zahtevajo tako in to je eden glavnih vzrokov, da zahtevamo združitev Jugoslovanov v federativni republiki. Mednarodno vprašanje. V drugi vrsti je jugoslovansko vprašanje naše parodno vpraša nje in obenem tudi international no vprašanje, ki mora iz gori na vodenih razlogov zanimati ves svet. Zato moramo opozoriti ves svet na važnost tega vprašanja Rusija tudi ui več omejena ua svoje meje, temveč je razvoj tam kaj važen tudi za ves svet; vpra šanje nove Ruaije je tudi medna rodno vprašanje. Nekaj jih je, ki pravijo, da se združenje Jugoslovanov lahko iz vrši tudi v kraljevini, ki jc bila proglašena na Krfu. ('emu republika? Jugoslovani in — Kitajci. " Včasih, ko malo pogledamo po svetu, m c je skoraj s-ram, da sem Jugoslovan. Pomisliti', Kitajci, ki so veljali za najbolj zawpan narod ns svetu, so si pred sedmimi leti odrezali kite in brcnili svojega "nebeškega" cesarja s prestol«. Vsak poskim, da bi 'kronani poba zopet prišel nazaj na tron, je bil zastonj. Jugoslovani pa, ki smo bolj modri kot Kitajci uaj si pusti -mo rasti dolge lase, spletimo jih v kite iu postavimo si kralja, da nas bo potem vlekel za kite in z nami pometa) ulice, če se mu bo z! j ubilo! Kmalu bomo pi»ali IH1S, pa šc hočemo iti nazaj v trohuobo srednjega veka. Po vseh drŽavsh se pripravlja gibanje, ki pomete s kronami in prestoli za vedno, le Jugoslovani bi morali imeti k rs-Ija, ki bi Idi zadnji ns svetu in katerega bi hodil vos svet ogledu, vet — kot nekakšno starodavno čudo! Kari ali Peter? Dobro poznamo Slovence v starem kraju in kaj bi oni rekli t Ali so res tako navdušeni za arbsko dinastijo, kakor razglaia gospoda r Londonu? Naj jim dajo na izbiranje med dvema dlnentijama in Ali o izbiranju med republiko in dinastijami jim pa lahko* j&u-pamo. Slovenci so dovolj demo-irutični, kar se že večkrat "pokazali. Nekoč so podirali gradove baronov iu grofov, Ko bodo enkrat prepričani, da je aa nje boljše, če so sdrnieni s ostalimi Jugoslovani t federativni republiki, bodo s ogromno večino isrekli sa republiko. Združitev ae mora isvriiti po Čutu, volji in interesih naroda in po rasmerah, Za naš narod M bil samomor, če bi delali drugače. 'Demokracija je miogoča edino v repuMiksh, kjer ni človeka po "milostP božji", d^ bi sankcioni-ral zakone. Pred nami je doba republik in naš narod ne sme capljati med najzadnjimi — celo za Kitajci — temveč mora iti v o-spredje med najsvofcodnejše narode. V tem smisln, prijatelji, mora biti naše delo. Temu delu se pa moramo posvetiti vsi. Ne sahie-varno žrtev vesti, ne duše, sahte varno le skuimost dela sa ta oil j. Ne zataji ničesar, delaj v svojem krogu po svojem prepričanju, to je tvoja stvar, toda akcija Slo venskega republičanskega zdra ženja je stvar nss vseh. Lokalni odbort vrta v »o delo v nsaelbini: »JuJ P* • ovoljne prispevki ^J9 Hliode in veseli!; društvi. I*"** utm Eksekutiva je Vl*ii.i ki jihl^-H- Te kart iee 7a Z j ^-Prostovoljno:^ do prispevali en con, ' kvoder, dolar Nobenih garaneij! Garancij za našo stvar nimamo — kakor jih nima Londonski odbor za svojo krfsko deklaracijo, ker jih enostavno ne more iiueti. Toda mi povemo, da nimamo garancij, ker ne maramo zavajati ( Odmevi v angleškem casopt nrkogar. Ne vemo, kako dolge ho « - r , , l*» ees »rrAS:: vo JI» in odvi.nl pnspfvalccv w ^^šovuiao delo Slovensko repebličaiuk« - 2 T ,,a vide* mileJnT vendar pa velikega „om*L| »aše rojake. Kksekutiv« , Hla korak, da ameriška v\L 5 * korist "a&ih f J IU mož, ki so izžrebani v J pa še niso popolni (IrmljJ »lučsj, da so ujeti J»oga tajnika o tej stva.H kongresu je pn zdaj prcdloJ določa, ako postane zakon .J vsi vojaki popolni državljani pridejo v'armado brer ozira I dolgo so v Ameriki. I'mlloJ bila predložena potem, ku jel tajnik pisal vladi. To je lahko lenkost, a lahko je pa tudi kega pomena za vse tiste, ki jaki in nedržavljimi. (Aplavzi še trajala vojna, vemo pa, da čiui dalje traja, tem bolj sc izmiče iz rok tistih^ ki so jo začeli, Z« čet i je bilo laliico, ali kako bi končali, pa ne vedo. Mogočni kajzer, ki se smatra enak Bogu, je lahko dvignil bakljo in zanetil svetovni požar, toda danes pleše okrog požu-ra kakor maček okrog vrele kaše, rad bi gasil, pa ne more. Čim dalje traja vojna, tem mogočnejše stopa demokracija ua površje. To je, kar nam daje upanje. Računamo na motnosti, delamo na podlagi f aktov in sanašamo se na lastno delo, delo naroda. •Govoru sodr. Kristana je sledil gromovit aplavz, ki je trajal 11 r.etov militarizem, oziroma sistem ali mi litaristkmo mašino za izvedbo svojega osvojcvalnega načrtu. Govornik je na kratko pojasnil vpraševakni veliko rvo zborovanje Slo venskega erpublieanskega zdrnže-nja, lahko pristopijo zraven vse ostale -politične in druge kufourne organlsscije. Združenje daje vsem strankam in frakcijam popolno avtonomijo, oziroma svobodo njihovega notranjega dela in gibsnjs. Katoličan, nociatiot, svo-bodomislec sli ksr je ie kdo, lahko ost sne, ksr je, ksjti naša or-gsnizscija mu ne Jemlje prepriča-nja. uszorov, ne vtre; glavno je, da se atrinjs s nsaini ciljem in delom. kl aiuo ga ssortsli. Knote organizacije no lokalni I*red par tedni je "(!|tts Si de" prinesel našo izjavo v al škem jeziku 7. dolgim kome] jem. Dotična številka loga lis bila poslana vsem čiknškeni I nikom. Čez nekaj dni j>> Chieago Daily Journal" ohjn vodni članek t. naslovom and Southern Slavs," v kat^ piše, kako morajo Italijani vati dotične kraje v l)alm( kjer žive Jr.irosluvan»v.| plavž.) Obenem pravi "Jour v dotičneiu članku, da sc uaj lija izreče za juiroslovinsko bilko ali monarhijo, ako Iim biti simpatije Iu(?oh1ov»iioy| svojo stran. Dobro je torej, da se miiei časopisje pou«'i o uašem pli ill o položaju našega narodu H domovini, da ne bodo Al kanci verjeli vsega, kar jim m zajo Italijani. Buletin v angleškem jezil lz treh razlogov je sklenili sekutiva združenja, da U» dajali cd časa do časa l»ulel angleškem jeziku, ki l>o vnel potrebne informacije u ume javnost in vse vlade, ki so 7j nice Združenih držav o gibanju in položaju Sloveiiei Jugoslovanov vohee. IVidcjo pa še druge reči in je treba močne organi/;i tu.« H tnell usf>eh.(Aplavz>. Denarna aredit™ ZnJnJi (pivortiik J''«"; Uodltu. kl r " . l„ko >i «n»r» rriMil'l"*' Ročke feller je < tlohro vemo, kaj ne h*» zgodilo, odbori. Kno društvo — kateroko Naj jim poročajo: ' Idubi Sloveiiei I Urez mornarja po milosti božji ne morete biti, ker vam je menda tako usojeno . Torej koga hočete, Korla ali Petra?" — Slovene i — velika večina — se bode obrnili na peti iu rekli: "Rh, če je tako, ps naj bo Korl, ki smo gs že vajeni." li, uam Je vseeno — naj povabi o-stala tir v svoji nsael., da |»o*lJe deleg. ns aeatsnek. Ns tem aestsn-ku ss izvoli odbor, ki poletu re-present ire vsa društva iti druge akupine in stoji v zvezi s ekseku-tivo sdrušenje. Pričskujemo, ds,.- _ ne to icvrfti v Chlsegu čim prej'bsve In vese^ in-imrej e« narod t« f""' prMMTsljalb pri^ ., pridrjv ."I P"-""""" , njf. N'k»J ***** |(o - jf *» Pri,l° bo .trti dobn. ' „ »lor. «Jj Ur* In ,,, r (■' tli Hati •lot«-" 1 A , imajo u , „-jah in dm^ ! je> bl1 prfje *m* Z(,i * lul.' viMj hskozvauih častnih 44 ka* . Bgruaiflji združenja j da ni poaabno irbirčeu v pogledu j nonce vM, ki ne lahko pronto gib-• * , »niru, »n da mu *jc mnogo ležeče Ijejo za jetnKktm nittovjeiu. ua teiu, da Avatrija ostane taka —_____ ^XuaTrijatelj bo pošteno Iz- f .mblien v namen, v i, »rt vu je ju ,rfrVlK. itvriilo, oko se pri- rjleaj. Jobroji zavzemajo ' ak ^ porabi yiirot'en. ' u Jt. (iodiua prečit a I da t" bo Mdelo, da I i dobrava našo akcijo ali je bila »oglasno spreje- PrfOBVBT* ZADNJE VESTI. poal Juialei dvorani hc jc ** $3604 v prid bla- fi ta prifpevek se je l»r. l&tno hvalil oljH.u.tvu " je br. Šavs zaključil vele- ubiti shod___ ii u evropskem bojišču. u eroplaat, ki ata bila z dru- \ml »a P0,etu 1>roli i obrežju. lan .submarinke uničene. i oU; — Admlralite-dni I Loudon, -rti da so zadnjih par dni J^ke patruljne in trgovske uničile štiri nemške potap iz inozemstva. _jija išče južnoameriško nezo proti kajzerju. [ Kami* Aires, 1. okt. -- Pred-_lrogoyen je danes odgovo-l^putaciji državljanov, ki so mili nemudoma prelom di-jtk'uih stikov z Nemčijo, da * morali čakati še nekaj časa. ito je predsednik razložil do-riji Kvoj program. Dejal je, Ar^eiitiiiija ne |)ojde v vojno jdi Luxburpove afere, temveč ikuiaaniteto in pravico, ako pridi orožje. Prelom z Nemčijo rili vojno tr.koj. Avgentiniju igrati vloigc kakor Brazilija, j i noče biti zadnja st raža Zdru-tili držav, temveč bo vrgla v j na svojo silo, da jo bo spo-iti i ves svet. Noče pa, da bo »ntiaija nama v vojni, kar je Amerike. V ta nameu jo ifdiiik povabil vse južnoame-republike, da pošljejo '.a-niki' na kongres, na katerem tdoluči »kupna akcija vseli re- kot jc bila pred vojno. To jr u njegovega stališča povseuj razumljivo. Saj je iz Avstrije vedno pri-šlo mnogo petrou0Klavila stražo sto pomor-»tov okrog nemških internira i parnikov v I'allau. Internira-parnikov iu tri jaderni- Chicago, 111. — Naslednja tab-liea nam daje pregled, kakšne cene ho bile zadnje tri letu na trgu v trgovini ua debelo: Moku, |>on. vrsta.. Koruza, uav. M... Oven, Im.......... J a ji*«.......... Sirovo minilo, funt Sir, funt ....... 1'etcliui, funt . .. Rae*, fuut ...... IVsh, ato funtov., Kori'uje, *to lop. Krompir, % b*...... kaneelar Michaalis izjavil, da ne pove mirovnih pogojev Nemčije. Večino demonstrantov so tvorile žena. Demonstrant jc so na ro-tovšu razbili šipe in klioali, da ho rčejo živež in uir Poklicali so policijo in vojaka, da potolažijo prvine želodce Dve ženi sta bili ranjeni in več oseb ja bilo aretiranih ... ('ene ho bile I. 1015, liilrt iu ISt7. i»i;i 1SIU 1S17 »:>.JIU 10.10 SI 1.40 .00 .7« I.Wg .31 ,4S Mi .24 .alt Mi .434 .11 .IM .3&Š .10 .13 .is .1.1 .aa 1.0(1 1.00 i .gfi 1.00 1.10 1.J8 .43 - 1.10 l.ŠS 2.7.-I 1.99 M) .SA ,— - 1.40 4.00 n.oo ■Ija v uc v HC|it<'nibrii ALARMU" ODVZETA POŠT-NINA DRUGEGA RAZREDA. Minneapolis, Minn. — 'Alarm,' glasilo I. W. W., je zgubil pravico do poŠte drugega razreda. Izdajal ga je neki Carl Ahteen, ki je pod obtožilo, da jc oviral vojaško ol>-vezui zakon. FARMARJI NO0EJO PRODA JATI KROMPIRJA PO 75c. Stevens. Point, Wis. — Mnogi farmarji so obrnili vozove in pognali konje proti domu, ko /io jim ponudili po 75e za bušelj krompirja. DEKLE ZGORELO POD AVTO -MOBILOM iolo-psia je imal denar v Ameriki. Nri*, 1. «kt. — Bolo-paša, ro-l*va»tmee, kuteregu so ol>-špijonatva v službi Nemči > J' najbolj iuisterijo7.ua osidia r'" 1'red vojno jc bil f» i-' ';i ^""kc brez centa denri ju je miijonar. Prišli so mu 'H 'la j«- prejemal ogroifYne denarja i/ Ker lina čez Svi-" «h»r je nalagal v uiMogih ^ v New Vorku, na l;ut( m ' "•kazovaI čeke. Baje je dobil »niljonov dolarjev iz N>tučl 1 denar je trosil /a m; rov no ^Ntaudo. Ko so ga v s ibotci ",f,li >" peljali v ječo, se je bliz»» MMKI oseh ua ulici, kl l,|HI- "Kmrt špijonn! VrzlU-" Vl ". nI,i ji K„ i" mn je dal bivftl gOPlSla PJ^ m - V tistih vidimo ^"»otrivanja o vojni B k v it' / Collin wood, Ohio. — Kakor čn-jata, se fantje iz raznih krajev pohvalijo, da jim ni nič hudega v taborih. Iz tabora, kjer se nahajajo naši 0/ollmwoodftki fantje, nam pišejo, da ni še nič kuj prave^i reda, iu tudi- zabave nc manjka. Ml smo sklenili, du jim |>ojdcnio ua roko, iu jih po možnosti podpirali. Du ui ravno prijetno biti vojak, posebno v vojnem času ne, to radi verjamemo. Toda Ic pogum fantje, vojne bo enkrat konee, in potem se vrente. Al an dramatičnega društvu John Matjašič odide v kratkem. Zahvaljujemo se predsedniku dramatičnega društva Naš Dom, Ignac Pre logarju, in tajniku (lu-Stav Kogoju, ki sta delovala ueu morno 'za jirocvit dramatike med tukajšnjimi Slovenci. Na vajinem novem potu vam kličemo: Žive!!! Kar se tiče iger, jili bomo prirejali naprej, v kolikor nam bodo dopuščale moči. Že Hm tudi, dn bi mc člani bolj redno udeleževali Mesečnih sej. Pozdrav John >Jatju2iču, da bl mu bila sreča mila in se kmalu vrni! v naš krog. Poročevalka. Chicago, 111. — Iblctni! gospodična Orače McVey je zgorela pod avtomobilom, ko se jo avtomobil prekucnil na njo in jo držal v pa -sti. Komaj sc je avtomobil preobrnil, že jc bil v plamenu. Nje- RUSKI USPEH NA RIftKI FRONTI Petrograd, 1. oktobra. — Vojni stan nasnanja, da so ruske čete aopat napredovale na riiki fron ti. Nemški oddelki so bili vrienl nazaj jušno ob ialatnic v pokra kn B N ,, j liaJ M p„iiija|0 ua nasUvi jini farme Spital Rusi io napre joitN VKKUKHUAK, Ho. dovali od 800 do 1000 jardov. ..u,™*..« m.vn« nnvnnAi.Mi rr«dwdniki John Vogrl*, boa U H«Ue, 1U. L PodprvdaoUuik: J. BratkevM, lt. K. D. 4, bos *edc. Soprog ni delal p«'» me-stccv, iu v dnužini je bilo osem otrok, najstaejši komaj trinajst let star. Vsled tega sem bil i prisilj(»"» ol.n 'ti se nc niilodaruft srca zn pomot'. Darovali so mi društvo Orel at. IU, Mineral, Kans.. aoc. kltrti št. M Mineral. Kans., zastopniki združenih dru-štev v državi Ksusas člani društva Orel po: Frank Jug *UH», po ."»Oe J. Mlkolič, A. Martinček, I Leban, I. ^'eriM , i»o t V J- >1« • tolt, J. ti rn«-. »•' Ko.». v. Zak' kar, V. Hribar, V. «Jart».sr, J. Kunkel, J. I'mek, K. V/ferne, N. sten, J. lir ego vsr, Lt L. Kabel: Hkupaj «1.00. Takrena hvala vsem disfovajeem. Soproga .lohn Angelina Ameriške vesli. Chicago, 111. — Med aretiranimi voditelji 1. W W. so sledeči: William I). Haywnpd, finančni tajnik; Itichurd Brazier, član ek-Kckutivc; George Andrejčln, rn\-natclj za publikacije; Halph II. Chaplin, urednik in upravitelj "Solidarity;" Vladimir Lossijev, prevajalec; Bvrt Imrton, ravnatelj novinske unije; Charles Kotli-fiseher, urednik "Norkumasa: ' Charles Plahn in Herbert Mahler. Obtoženi so', da so nkušuli direktno in ncdieel.tno preprečiti izvajanje vojaškega zakona. Kasnejši' vesti naznanjajo, d.i ao aretirali Aituro (iiovatinettija, Carlo Treses in Klizabeta Curly PUMI. . m-- Oiovaunetti lil čluti i. W. W. ampak je pisatelj in »H-siiik.. Pozor Pittsburgh in okolica! Ccujeuliu rojttkom iu udje-mulcem naznanjam, da sem preselil m vojo KROJAONICO iz ftlllil ' lluller St. ua .V2.it) Duller St. Pri-južno se zahvaljujem vseut mojim dofccduujiiu odjeiuateeau za ujih uaklonjeiioat, PripiMočam se in uplini, da »nc bodete še zuuupivj j obiskali iu |»odpirali v tem nosc»i Iprowtoru v obilnem številu Obenem sc priporočum tudi onim, ki še niso trgovali pri meni, da me za i is p rej obiščejo, ker Js* Jnru -čim vsakemu dobro iu t m u» jm' • strežbo. Vseoi jc znano, da sc dobi dobro vrednost v obleki ir. kdor pri meni naroči, je vselej zadovoljen. S spoštovanjem in hvaležnostjo se prlporism RUDOLF MESNAR, 5230 Butler St., Pittsburgh, Ps. Potrebujemo 0 amoinlh prodajalcev sem-Ijlft^. Prve" vrate ugodnoat. 2000 cevljov ml dršavne Armor Plato Plant, tovarno. Pilite takoj xa pojasnila, ne oillnlajto. P. O. box HOI, Charleaton, West Virginia. KADITE TILLMAN CIGARE. Cnijsko Izdelane Ibykus Cigare ...........lOo "La Caaera" Cigara _____10c TILLMAN CIOAR 00. Ai mmA. .MINN'. BOLSEVIKI PROTESTIRAJO PROTI IZROČITVI BERK MANA. Petrograd, 1. oktobra. — Bol. lovilci so na ljudskem shodu spre- jeli resolucijo, v kateri protesti- m PRFMO rajo proti arcUclji in poročam 25 SLOVENSKIH PREMU-amrtni kazni nad Aleksandrom CARJEV POTREBUJEMO. Bcrkmanom, anarhistom Agitatorji, ki so pred kratkem prišli sem iz Amerike, so adrasi rali zborovalce v natlačanem cirkuškem šotoru. Oovorniki so kritizirali amarii Za delo v 5 J čevljev visokem premogorovu, rov je varn. Mi smo v tem letu že lovornlki so 1 Jkt uvUali pittčo In na. ko svobodo in rekli, da burtoazl • » 1 ja vlada dašalo. Občinstvo jc plos- Ai delavci zaslužijo 0(1 UO kalo U nalahko . dnevno. Pridite priprav- Damonstracije prad ameriškim p „ & y R poslaništvom ni bilo, dasi so jo »Jeni za UelO B r. t, flt ny. pričakovali. Vlada sa ja pripravi železnico v rl horilbuiK, Pa., la ia vse evantualnostl in ja od. u i«Klaniti? pri P. C. & posUla oborošen motorni voz in F" , ,, n - oddelek vojakov, PosUlnik Fran Y. Coal Company, V Cl'Sf-cis je Ujavil, da sa nI bal, da se MLEKO PO 12 CENTOV. Fort Wayne, Ind. — Tukajšnji mlekarji so sklenili, ds podraže kvort mleka .jfl « na 12 eentov. SUNILA GA J* U POSTELJE mu zgodi kaj ftalega in tudi ni za h taval straže Po končanem sho dR ja bila straša odpoklioana NAPREDEK. Prostata p Us aa blagostanje ljudstva. Ako •• strinjaš i njsnl ml Idajftoii, podpiraj trgovca, kl oglašajo v Prosvttl. ? "tlogl l mam vse za vsakdanja potrebi*!- Um, Pa. Pojasnila se dobe tudi na 804-5 House Bldg., Pittsburgh, Pa. Dr. Koler SLOVENSKI »RAVNI! I3S Fmm Av., Pittafcurgk, Fa. lTtX& iim tffiST/e biitctM $0 nim, Goshen, Ind. — HUm Penrod__ farmsr, j« tošll svojo žeuo zs za- n# po gmcriil ceni konvko ločitev. Prlaegel je, da g.« . AJTTON E0ENXK je žena suiilla Iz postelje in ga po ImUl«, fR. . krivici obtožila, da je prelomil več zakonov Končno n** P' ^ "P" dlla z njene farmi PRIPOROČA SE VSEM BOLNIKOM. II II v »s Hiliilrb, (•lini toisrnik ns svrlo teg« sv rt« um Nigs Krenegk fs>, m>u> pred kraHom a|, ,, ............i men k.m«.., p adel v t revo f --------f —. ----— - laiiki. I»" 1,M*M "»e. tak kot je bil. nice ata ^»egnila Uo l^fdm m - Ji * { '•vno s^laj prišlo Kred Msnio. kl ma bils obsoja «1« irst« je ir ' » delovstl aR mirti v dm^rtno ječo. I žlvsls nta |ffi -IjH^dla. ' l'"/.nan»o in ne želimo, da Jeliet, 111. — I* jolietake ka*nll tiNeli' trga rsprtj«, o.'i-»«to kri, MtMmm •»• r**da»st, glevulwl, J»irio# sil Mvl/ae iMlret, omim pi^ljlt«' »s* oaslov ne «Ui piMlrl t« preJaM-te rev»l»h Saalevi MOLLINORR MBDIOINB OO gi MeUiacor BalMias I« Rast Park War. (N ■ » PITTtBVRON. PA oiiiMoo/sm v*ini~ hot *mulcdul PuvleU in rekel: "llumenolfti beli glavar govori resnico. (Jorski duh in Solnčna roža sla iskala zdravilne rože po hribih, in po naključju prišla v to dolino. Midva ne nameravava nikomur nič zlega storiti, ampak želiva.vsem dobro." Nato se je obrnil proti Grillu iu govoril z glasom, ki je razodeva! maščevalnost; "Zvita kttču je skušal ubiti irfdijunskegu mc-dieinca, ue du bi gu bil Ic ta izzval. Tega ne pozabim nikdar! Pazi se, Zvita kača . . .!" •Grill jc bil zelo vročekrvu, zuto so ga zadnje besede tembolj spekle. Zgrabil je zopet za nož in kriknil: "Ti mi torej groziš!" Zamahnil je z nožem, toda zadel ni, Uer ga je v tem trenutku zopet zgrabil zu roko Pavel in gu stisnil tuko močno, da jc <-hhU nehote spustil nož na tla. Prijazno sc mu jc nasmehnil Pavel in rekel: "Zdaj, luko . . . vidiš, tovariš Jim, tako jc bolje; zdaj ai saj lahko streseva roke. Podaj mi roko v spravo!" Slika, ki bi dclulu čast vsaki drumi . . . Na vseh straneh visoki, |M>raščeiii hribi; zu-dej naselbina iu rudokopi. Indijanska deklica stoji nepremično; svoj mil in hvaležnosti poln pogled ima uprl uaravuost Puvlctu v oči. Gorski duh stoji ponosno, kot bi bil v resnici duh maščevanju, in srepo gledu uu svojega sovražniku — Grillu, držeč v rokah puško. V ospredju stojita Grill iu Pavel; slednji moli svojo roko v sprijaz-njen je; ua obrazu mu igru blagohoten nasmeh iu iz oči mu sije brutsku ljubezen. Grill ima od jez c Hpučen obraz\ z očmi švigu semintju, neodločen, če bi nu padel vse, ali bi se vdal. V resnici romantična slika! Tako so stali minuto, dokler ui Pavel spregovoril : "Zelo si me preaenetil, .lini. Kaj je vendm-vzrok, da si tuko rasdružljiv? Morila je temu vzrok, sluhu sreča v rudniku? Le korujžo, Jim, saj bo postalo boljše!" lu obrnil se je proti Indijancu. Grill ni odgovoril besedice. Pobral je nož iu si gu zutukuil zopet za pus, mirno nabasul pipo, prižgal in kadil. Odšel jc proti svoji kolibi, uc da bi se ozrl na ostale tri; za njim se je volil gost dim . . . Pavel sc je obrnil k deklici in obžalujoče rekel : "Hudo mi je, du se je zgodilo. Veseli me pu tudi, da sem prišel o pravem času, du setu vaju mogel braniti pred napadom mojega tovariša. Moj tovariš je bil jezen in bi bil gotovo naredil kako neumnost, da vama nisem prišel v pravem t remit ku uu pomoč. Zelo trudna zgledutu Pojdita /. menoj; moja ženu vaju bo z veseljem sprejelo. I bil vama boni večerjo in prenočišče, in jutri I h nlet a zopet lahko uuduljovala svojo pot. IndijuiK-a sta sc mu molče s pogledom xoltva-llla, in mu sledila po strmem hribu navzgor. . Pavel ui pretiraval, ko ie rekel, da bo nje-gov a žena Indijanca z veseljem sprejela: kajti bila je tako dobrega in blau ga srca, da je bila pripravljena pomagati slehernemu, ki bi se na-hujul v stiski, pa naj bo njen sorodnik, ali |mi Indijanec. Roža jih je v spre je I a že na pragu, /.delo siji je, da ima priti njen mož <*ak čas domov, aa to »a je pričakovala pri oknu Ni sc malo začudila, ko je opazila prihajati / možem dva tujca — ««elo Indijanca; toda izspraševalu nI, kdo so itf odkod, marveč ju je prijazno povabila v so-I m. Nato ji je Pavel razložil dogodim, ki sc je odigrala med Indijancema in < i ril lom IW.a ae ui mogla načuditl Grillovemu i»ve*vestnemu postopanju. Večerja je bila kmalu pn kraju. Indijanca nista skoro nič govorila med ečerjo Ko so bili t jedjo gotovi, je Roža poapranln |m> mizi in difln \«r stvari v red. Ooraki duh si je »»aha»«l »v,,j,, dolgo pipo iu tnimo sedeč kadil: njegovemu v (gledu je sledil tudi Pavel, nakar se j* obrnil proti Sovest. . "Moje ime je Solnčna Roža — hčerka sem Močnega Bivola —- slavnega glavarju indijanskega rodu Ute. Slavnejši vojuiki mojega rodu so sc borili za mojo roko, toda vsprejela nisem nobenega, ker jih je odklanjalo moje srce. Dogodek, ki sc jc pripetil utkegu večeru, je prinesel spremembo v moje življenje. Naši mladi vojuiki so šli ua lov, da nas preskrbijo z mesom za zhno. * Bilo je meseca septembra iu rumeno listje je padalo raz drevja, delalo je krasno naravno preprogo pod mojimi nogami, ko sem čakala v grmovju ua naše lovce. Kmalu sem jih zagledala, nesli so bivole, srne, jelene in drugo divjačino pa ne samo to — ua nosilniei sta nesla naša bojevniku ranjenega bledoličniku, ki so ga po nesreči zadele njihove pušice. Ob, du bi gu bili saj ubili prej, kot so gu prinesli domov . . .!" Solnčna roža je globoko sklonila glavo iu pridušeno ihtela. Roža je sedla k njej in prijazno rekla: "Nu-daljuj; tvoja povest tne zelo zanima." Solnčna roža je počasi dvignila svojo lepo glavico, in si otrla solze s svojih dolgih trepalnic. "Nesli smo ga v svojo naselbino. Njegove rane so bile ohvezune od našega slavnega medi-cinea —" * "Da, juz, Gorski Duh — veliki medicinec in dijauskegu rodu Ute — sem obvezal njegove rane. Ozdravil setu gu iu oskrbel, da je postal zopet močan," je ponosno izjavil stari Gorski Duh. "Moj medicinski oče govori resnico. On ga je ozdravil. Toda prej kot ga je ozdravil, jo zadal mojemu srcu pekočo rano, katera se ne da primerjati njegovim telesnim ranam . . ."je rekla žalostno Solnčna roža. "Moje srce je šlo k njemu . . . To je bil prvi slučaj, da sem ljubila — iu kako sem ga ljubila . . .!" in globoko jc vzdihnila. "Ko se je docela pozdravil, sva hodila skupaj po gozdu iu preriji. Opazil je, da ga ljubim iu ml je ljubezen šc podžigul . . . Poljuboval mi je oči, lase, usta — ter mi zatrjevul svojo ljubezen. Rekel mi jc, naj grem z njim v šotore bledolič-uikov, kjer me vzame za svojo kruljico — za svojo ženo! . . . lu v svoji priprosti nedolžnosti seui mu verjela vse —011 je pa zlorabil moje zaupanje..." Vse je bilo tiho, nihče ui ganil; ona jc pa nu-daljevalu : "Nekega dne je prišel k meni. — 'Solnčna Roža, moram te zapustiti,' je rekel: moram se vrniti k svojim ljudem. Najina ljubezen, ki jc bila sicer nekaj zelo lepega in sladkega, mora biti pozabljena ... Med civiliziranim svetom ne moreš biti moja ženu. — Pozabi me in oženi se s kakim vojnikom vašega rodu. Njegove krute besede so me razsrdile. Premišljevala sem, kako bo ves moj rod gledal name... Kri mojega očeta je vrelu po mojih žilah... Napadla sem ga in ga skušala — ubiti!" je reklu m spremenjenim glasom. "Zadala sem mu znamenje, katero bo nosil do groba. — " Njen glas se je umiril in nckuko prepričevalno je rekla: "Od tega časa svu se srečulu samo enkrat; toda snidevu sc zopet, in kudar se to zgodi, bom maščevana . . .!" Nihče se ui oglusil nekaj sekund, končno jc Pavel vprašal: 'In kdo jc mož, ki je postopal s teboj tako izdajalsko?" "Jim Grill! Lopov, ki sem ga srečala danes in iz. katerega zločinskih rok si me rešil!" Veliko presenečenje sc je bralo v Pavletovem obrazu. "Moj tovariš!" vsklikne Pavel, "radi tega govorim z njim!" i "Ne, saj ti ni nič storil, on spada meni . . . plača) bo za to — in sicer drago plačal; boš videl. Toda ti mu ne smeš ziniti liesedice o tem," ml vrne Solnčna Roža. Roža sc zgane pri zadnjih besedah in reče pomirjevalno: "Res, veliko krivico ti jc storil iu brezdvomno zasluži kazen; toda, zupmni si, Solnčna Koža, du prestrastna maščevalnost tudi ui plemenita ..." ' Gorski Duh jc počasi dvignil roko in govo- ril t "Kakor gotovo pade rosa ponoči na zemljo, kakor gotovo stoji solnee opoldne ua nebu, kakor gotovo se pretaka |k> mojih žilah indijanska kri — tako gotovo bo Solnčna Rota maščoba- n«.. .r ^ 7 In njegove beaede so prclreale Pavla ii) Ko-žo, ker ata dobro vedela, da Indijanec misli res-no in da Iki maščevanje neizprosno. Roža je objela svojega moža krog vratu in ga poljubila na čelo - Ogenj je enakomerno prns krt al t peči, kot bi hotel z ognjenimi jeziki zapi sati v srak besed«, katere je s tako svečanostjo govoril Gorski Duh . . . 8 Ko je Gorski Duh zaključil svoj govor, je izročil Pavel svojo malo hčerko ženi, rekoč: "Roža, daj jo v posteljo Zaspana je in in'e se je naveličal pesto\»ti " Potem se je obrnil k In- • lijancetna "Vidva ostaneta pri ims čez noč. Midva i šeno vama bodeva preskrbela primerno l>o«tr)jo, jutri lahko nadaljujeta evo jo par" (Dalje sledi.) Lovro Kuhar : TADEJ PL SPOBUAN. (Dalje.) • "Imenitna pokveka je moj cilinder, res", se je režal in ga mečkal v rokah. "Stvarica je navajena vsega, barabije in salonov. No, v zadnjih se že dolgo ni imel prilike klanjati. Včasih ae je raznim ljudem klaujal, — da še več Tadej pl. Spobijan je razumel poljubljati bele, mehke roke, haha!" Lotila se ga je razposajenost. "Pripovedujte vsaj kak kratek doživljaj!" "Nisem razpoložen in tudi ni prav Časa, zdaj morava naprej." Ni se dal oemečiti in šla sva dalje. "Uboga gospodinja!" je rekel med potjo. "Midva se potepava-va tukaj, ona se pa joče in iftče naju, svoja ljubljenca, vrniva se." ''Nesramna sva res.'' "Prav zares! Brez sramu ž rev a kruh in kadiva* tobak, ki sva si ga nabavila za njene denarje. Tekne izvrstno in tudi želodec se nc punta." ' , "Vesti" "Saj pravim, želodec se ne punta. Jaz pravim, ako si sit, ne kiju-je vest, če si gladen, čutiš greh." "To je vaša teorija!" "Popolnoma moja! Ustvaril sem si ji sam po dobrih izkušnjah. Deloma se je poslužujejo tudi ljudje drugega mišljenja iu lastnih teorij." Zopet mi jc očital ter se zabaval z uienoj. Imenoval sem ga podleža, toda on se mi je posmehoval, s nedosegljivim sarkazmom me je zavračal in mi polnil dušo z gnevom. Da bi me ne bila vezala nanj moja potepuška nrav in £e bolj usoda, pustil bi ga bil samega tjredi planine in nadaljeval pot na svojo roko; tako sem pa molčal in potoval z njim. Popoldne sva prišla do velikega, samotnega poslopja ob cesti, zgrajenega po planinskem slogu. Hiša je bila enonadstropna, njene stene so bile iz lesa in zakajene, ob vogalih so štrleli v svet neoče-jeni tramovi. V nadstropju so bila okna manjša kot v pritličju. Vhod jc bil okrašen z lepimi izrezki, podboji vsi obiti z majhnimi, ličnimi križci, nad vhodom je bil zgrajen dolg |>omol z leseno brvjo visoko čez cesto v skedenj. Vsa zgradba se je odlikovala po ča-stifcljivogti in pričala o visoki sta-tosti. Ije škoda, da je bila krčma! 'Na pragu jc stalo dekle temnih las, z belim predpasnikom in belimi rokavei. Tadej se je lokavo nasmehnil in jo pozdravil. ' "Ali jc dosti gostov v sobi?" jo je1 vprašal s sladkim glasom. "Sam pastir Anza je," jc odvrnilo dekle m skrilo roke pod predpasnik. Stopila sva za njo v sobo. Nizka je bila in prostorna, stene pobeljene, strop pa črn in naslonjen ua močan tram, ki se je vzpenjal po sredi od stene do stene. Dolge nepobarvane' mize so stale ob stenah, stoli so bili le navadni trdi sedeži in dolgi, da je zadostoval en sam za cclo stran mize. V enem kotu je stala velika omara za steklenice, v drugem pa zelena kmečka peč s klopjo; v enem je viselo razpelo, ovenčano s kitami hršljanu, pred njim sc jc zibal bel golobček. Edini pivcc jc bil v sobi in šc ta je spal, naslonjen z glavo ua steno, roko pa jc imel položeno na mizo in držal za steklenico. Sedla sva se mu prav m-ga jezika menda tam ue razumejo?" "Ne, tam govorijo nemško. Ali ! midva razumeva ta jezik," je ponosno izjavil Tad«j in izpregovo-I ril nekaj nemških besed. Kako je to učinkovalo! Starec Anza je spoštljivo umolknil in zinil, tudi dekle je tiho obstalo: Tadej je pa, v s vesti si svojega do-stojaustva, bahavo bobnal s prsti po uiizi. "Nemščiuo razumeta," je dejal 'starec počasi, "in , . . čudno je . . ." • "Kaj je čudno?" je vprašal Tadej. "E, nič!" sc je branil Anza. Takoj nato mu je ušel iz ust vzklik: "Pa je res!" "Povej, kaj hočeš?" "Ničesar! Le to... počakajte, da vam povem: nemščino govorite . . . pa nosite tftrgano oble-ko ..." Tadej je zardel, ui vedel, kako bi se bil izkopal. Slednjič je dejal, da radi varnosti; kot dokaz je privlekel iz žepa svojo denarnico in udaril po nji. Zveneče so se oglasili pod usnjem srebrni tolarji, ki jih je odnesel gospodinji. To je pomagalo. "Vendar," je povzel Tadej, "jaz bi zamenjal svojo obleko z drugo, najrajši s kako delavni -ško, tudi raztrgano." Starec je pil in mislil. "Ilm!" jc rekel premišljeno. "Vaša obleka jc čudna, cilindrov in frakov nismo vajeni; vendar bi zamenjal, doma imam namreč več obleke, ki jc ne potrebujem." Sklenila sta pogodbo in starec jc obljubil, da mu preskrbi do prihodnjega jutra svojo obleko. Oba sta bila zadovoljna in potem smo ostali skupaj še do noči, ko sva šla s Tadejem počivat na skedenj. "Pastir mi uguja, pravi tip planinskega človeka," sem opomnil ter se vlegel v fifcno. "'Neumen, hočeš reči. Ampak dekle ... si jo vklel, kak obraz ima!" iRazumcl sem ga, dekle mu je bilo všeč! Pa tudi meni, da sem lovil njene ognjene poglede; kadar so sc rahlo srečali, me je postalo sraui in povesil scin oči. "Gotovo bi se zaljubila vame, ako bi vedela, da sem vitez," je modroval tovariš in nilaskal z jezikom. "Spijva rajši!" sem odločil. "Jutri vstaneva zgodaj in odrineva s svitom." lil. Zbudil seui se ob prvem svitu. Zakašljal sem, da bi zdramil tovariša, a on je hrlil dalje. "Vstaniva!" seui mu zatrobil na ušesa. "Daj mir!" sc je odzval zaspano in spal dalje. No pa spi, greva pozneje, sem si mislil in ga pustil v miru. Prijetno je biti zjutraj v inehkem senu in opazovati, kako se širi dan po temnem poslopju in kako za-pluje z dnem novo življenje po prostorih. Neslišno prodre svit v skedenj, tema se spremeni v mrak, tiho je še. Kdj zatem v hlevu nekaj močno zaropota, veriga zaciuglja, dve, tri zazvenc in težki, stisnjeni tihi se slišijo sem gori. Nato dolgočasno in kmalu nato se pojavi na hodniku pred skednjem temna postava s košem na hrbtu. Hlapec je vstal in prišel po 'krmo za živino. Zdi se mi, aas svitom nastaja tudi mraz iu zari-jem se še globlje v seno. Hlapce odide s košemi zopet je mir. Lo- bHzu. Dekle ne je naju menda ba lo in jc poklicala v sobo drobnega He rn|) nirtt£ni brezskrbnost, fantka. Bil jc srčkana dušica, u- ....... inazan okrog ust, sicer pa popolnoma podoben dekletu, vedel se je zelo predrzno in poredno silil v naju. Tadej mu je pokril na glavo svoj cilinder in deček je pri čel skakati po sobi in kričati veselja. Dekle se je smejalo. Vsled nemira se je zbudil pivec pri mizi. Ko je najti zagledal, je začel pozdravljati. "Dober dan! Truden seiu bil in som malo zadremal, pa "sta prišla vidva: prej vaju ni bilo." » Napil je nama iu ponujal tobak. Bil je majhen in star, nagrliane-ga, dobrodušnega obličja in smehljajočih ae oči. vdam se melanholiji in nehote za dremljem. Ko odprem oči, je bilo v skednju svetlp in skozi ozke špranje v steni so lili prvi soln -čni žarki, v njih se je kopalo milijon drobnega prahu. Zunaj po dvorišču ho odmevali razni klici, veseli in razločni, kot jutro samo: Tadej pa je glasno dihal pesem spanja. Mahoma je izginila prijetna idila iu kakor bi trenil, so se sukale okrog mene misli nsjiuega položaja, krute in resnične. Hitro sem vatal in zbudil še tovariša. "O solnee!" se je začudil, menca je si oči. "Ali je starec prinesel obleko?" je vprašal hipoma. Obleke ni brio nikjer in ostati oral t svoji stari paradni. Sla •Miruj. Anza. ti si pijan"' -1'' ... . sva na prosto. Lepo je bilo zunaj: je pokaralo dekle. "0*1 čeaa?" ae je razsrdil Anza in zategnil obraz v grde poteze, ! a le obraz, oči se niao spremenile 1 in »e ljubko smehljale pod obrv-i mi. Začeli smo pogovor. Starec je hil ailno radoveden, izpraševal je naju kod in kam. nebo aivomodro, redki oblač-ki ao krožili po svodu in žareli v soln-cu, ki je vstajalo iz svoje postelje in kot iz studenca tenki curki »o lili njegovi žarki na vse strani. Skalnati vrhovi* ponosnih gor ao kopali v njih, polje ee je zlatilo. Postal sem navdušen ob pogled n "Na Dunaj potujeva." se ms in ae kmeta, ki za je »lagal Tadej ujjjt ,jlrtraj borni zajutrk in po- "Na Dunaj T" ae je začudil sta- tem vrkkaje odide na blestečo po- ree. "Tam je že vse nemško, na- Ije Tudi jaz bi pripel ca delo z močnimi rokami „im i1?1 PlaSi" ^ f Svetoval *■„, Tldfj £ »JUlrk in !*■ » « d.!j„ ki,! j,'* « »d i,. kaMl ' : , ^ ........ ' Ubogal me je. Teič M-a m-, od prija/neug duuuivja J,, «va lahko in vsaj ju/ lakote. Potovanje je bil*" " Polnejše, nega^j^, jalo je solnee in ozračje j, „ ' dro in jasno. Polagoma s, , spuščati cesta navzdol i„ J, J dveurni hoji sva bila v pre'.,im struni gorski kotlini. X, ' jc vrstilo nižje, poraščen., h,,! jc, a daleč nu pni strum s, M. pet vadi go vale fjwke pUli. svu imela prvič čast, (|a „V4 srečala z orožnikom. Mož pU8f je naju mrko motril, slednji, zahteval izkazila. 1'streula mu z delavsko knjižico, in ko našel vse v redu, jc uaju M[m Opoldne je svetoval Tadej nckoleko leževa v trav,, nI, "Nikamor sc nama ne muajt tukaj ai zakuriva ogenj in Ic/., ob strani, pa je!" Obveljala je njegova; prit sem mu tem rajši, ker se jc „ taia lepa pomladuu noč. Jasi nebo sc je zgrinjalo nad zdoni, nad njitu so svetjo guri prve zvezde. Da bi z ognjem vzbudila pozornosti ua cesto, Hrodrlr ' J i ko globlje v h„ in se utaborila iued grninvjr navlačila sva skupaj suldjadi zakurila. Legla sva k ognju in grela. Med tem sc jc /močilo |»o|k,Iii ma. Nizko k zemlji sc j,- »kl mrak, nebo jc zazarelo v |m krasoti in miljoni lučie sn streti tavale v ažurnih višavah. <>ki naju jc zavladalo ono običaj gozdno življenje, ki sc ponav vsako jasno polet mi noč, ko w kolicu za z i bije v odmevu ramo ličnih zvokov. To ni navadno ljenjc, to jc pesem komaj »In ga šepetanja listja iu iglice pesem nočnih ptic, nemirno liutajočih med vejevjem, j>e slavcev in nebroj drugih kli jekov in vzdihov, ki nastajaj križem po goščavi in sc zlivaj harmonično melodijo tlreiuot uspavanke. Hkrati je zadišal zraku po smoli. |>o travi, mahu i zemlji ter |k> dimu. Sladka »H nost sc je širila jm, gozdu iu |»'» laščala sc jc naju prijetna omol tica. Z brezskrbno iztegnjenimi sva ležala ob ognju in pri»luik«> vala prasketanju sikajočili P1"""' nov, ki otožno zadoščajo >voj»'J pregreham iu kličejo na pomor i dolgimi, cvilečiini vzdihi. 1W1 ška duša uaroJova si^lika sciitel duhov iz večnosti na znnlj^J si jih misli uu grmadah, v ra/>-kali ali v vratih, kjer si t gro/o mi mukami perejo grešno pret^ lost in sc potem očiščeni vrie-a.-na oni svet. SJična fanta/ij« J' vela skozi gozd in povs„d u '■ • Ije, poezija življenja, prepr«*: sti. , Tovariš se je veno,ner oddih a val; hotelo ac n.u j« ir»»" riti, a vedel ni o čem o.ij !•"> Dvignil sc je. zvil si eigaif dfhnil in dejal: "Kje je še Štajcr! Nato ae je obrnil k o.eui t • rekel: ^Jaz sploh ne iei>".Mh; o« mklva hmlila kdaj t»»' "Saj sva vendar tja »«'» na!" "To še ni t čer a obrniti t m juti se po cestah, kakor * tovarnah in rod'dkih m * s pri I izo vanje m. "f> hočeva živeti. * ^ vendar riniti dalje. ^ rej (»stavila pred i !"»«•» (Daljo prihodnji«-/ LISTNICA UkEi>NI*TVŠ M f * Hnntington. »!te na prihodnji za; Upravnega odW* Si«*er p*, im 1 Boljše .