NEKAJ SLOVANSKIH GLAGOLSKIH SAMOSTALNIKOV S *-T-
Rusko jiHoa izhaja1 iz praslovanskega *<>iva in je v zvezi z *ęti *ji>mp. To je gotovo pravilno. Potem pa se zatrjuje, da je ta tvorba razširitev namenilniške osnove To nikakor ni res. Namenilnik je prvotno osnova na *-tu- in je v indoevropščini zahteval guno podstave. Pokazal sem (lndo-Iranian Journal, v tisku), da je za gla-golske samostalnike na *-iuo- (srednjega spola) značilna ničta stopnja. Zaradi tega so posebna formacija. Še več, v praslovanščini je namenilnik že imel posebno skladenjsko vlogo.
Zaradi tega vzpostavljam *qloa kot množinsko skupno ime samostalnika dejanja na *-t\io-m, od tod
Glagolski samostalnik *ęthje se pravilno postavlja v zvezo z isto podstavo. Dalje se domneva (»možet«), da bi ta samostalnik lahko nadaljeval ie. *emtiiom. Taka tvorba
12 O. Stojkooić, n. d. Slava veche, str. 83.
18 V. Stojanovič, Romanul Jugoslav contemporan (v rpkopisu).
14 Petru Cîrdu, Efemera mea veçnicie, Bukarešta 1984.
1 fttimologičeskij slovar' slavjanskix jazykov 6 (1979), 73.
224	Slavistična revija, letnik 35/1987, št. 2, april—junij
je komaj upravičena. Medtem ko natančni obseg ie. glagolskih samostalnikov na *-ti-(z ničto stopnjo podstave) še ni pojasnjen, se zdi precej jasno, da so latinski in staro-irski glagolski samostalniki na -tiö(ri)- nadaljevali to formacijo.2 Zaradi tega v priponi -tiö(n)- ne moremo videti razširitve z -n- pripone *-tio-; prej imamo na ie. stopnji samo pripono *-ti-. V skladu s tem (enako kot sem predlagal3 za *ësth in *ëstbje) naj bi bilo *ęttje produktivna drugotna izpeljava na *-tje v slovanščini, napravljena ob osnovi *ętb-, ki je podstava nedoločnika *ęti. Prvotna oblika, ki nas tu zanima, je torej *imti-.
Upoštevati je treba pomembnost slovenščine pri potrditvi teli tvorb.
Eric P. Hamp Cikaška univerza Prevedel Jože Toporišič