V Ljubljani, dne 10. februarja 1931
Cena posamezni številki Din 1'50
XIII. leto.
GLAS“ izide v«a-Seya prvega, desetega 5*i dvajsetega v mesecu. Naročnina za celo leto &5n 40"“, za pol leta Din 20‘—, za četrt leta i>ia 10'—. — Za inozemstvo je dodati poštnino. aa= Oglasi po ceniku. =
a
NAS GLAS
Uredništvo > Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/L Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnico v Ljubljani štev. 11.467.
Osrednje glasilo državnih nameščencev in upokojencev.
Ureditev prejemkov z znižanjem cen.
n.
V prvem delu te razprave, ki je iz< šel v 2. letošnji številki našega lista, je bilo dokazano, da je glavni vzrok previsokega porastka vseh cen v du* najski detajlni trgovini iskati v čezmer* nem porastu trgovcev=detajlistov, do* čim je število in kupna moč konzumen* tov na Dunaju (in v Avstriji sploh) pala. Silno število 80.000 dunajskih de* tajlnih trgovin (proti 28.000 pred voj* no) pa ni rodilo samo te posledice, da pride na vsakega detajlnega trgovca povprečno .samo še 23 konzumentov, od katerih jih pa — če odštejemo otro* ke in druge osebe, ki same nič ne pri* dobivajo — pride komaj dober tucat v poštev kot resnični kupci. Nadaljnja, kolikor znano, doslej še nikjer objav* Ijena posledica tega pojava je pa tudi veliko pomanjkanje stanovanj na Du* naju, kjer se je od 52.00.0 detajlnih tr* govskih podjetij, katera so bila po vojni lustanovljena, večina naselila v prejšnjih stanovanjih. Zanimivo je ob* enem tudi dejstvo, da vsa, sicer izredno živahna stavbna delavnost dunajske občine doslej ni rodila dosti več sta* novanj, nego jih je odvzelo v isti dobi ustanavljanje novih detajlnih trgovin dunajskim najemnikom.
Če se tedaj, kakor smo predlagali, zmanjša število detajlnih trgovcev, ne
bo to le v interesu znižanja cen, tenj* več bi se obenem tudi znatno olajšala stanovanjska kriza na Dunaju. Dosti težji nego ugotovitev dejstev, je pa od* govor na vprašanje, kako izvesti to zmanjšanje števila detajlnih trgovcev. Načelni pristašii teorije svobodne tr* govine bodo sicer trdili, da je »svobod* na konkurenca« najboljši regulator cen in da je najbolje, če se torej dr* žavna oblast ne vmešava v svobodno igro narodno*gospodarskih sil. Izkuš* nje pa uče, da z enostavnimi načeli teoretične narodnogospodarske vede ni mogoče povsod in pod vsemi okoli* ščinami izhajati. Če je n. pr., kakor danes brez dvoma, detajlna trgovina skoro v vseh panogah )že zdavna kar* telirana ali pa če postoje vsaj tihi do* govori o cenah, ni pač več mogoče go* voriti o konkurenčnem boju. Sicer pa vsak konkurenčni boj. zahteva vselej znatne kapitalne glavnične rezerve in teh pa naši detajlni trgovci danes bolj pogrešajo nego kdaj.
Zato pač ne bo preostalo nič dru* gega, nego da se potrebno zmanjšanje števila detajlnih trgovcev izvede s po* sebnimi zakoni in upravnimi ukrepi ali pa se vsaj 'z njimi pospeši. Prvi korak k temu bi bila seveda brez dvoma pre* prečitev nadaljnjega prirastka detajl* nih trgovin. Pot k temu cilju kaže na eni strani zakon o zaščiti domačih de* lavcev, na drugi pa zakon o ustavitvi s-prejemanja v državno zvezno službo. Če prenesemo to dvoje na polje de* tajlne trgovine, bi to značilo, da se otvarjanje (in po možnosti tudi pre* vzem in nadaljnjo izvrševanje, detajl* nih trgovin po inozemcih podvrže da* lekosežnim omejitvam in da bi bila sploh sleherna otvoritev novih detajl* nih trgovin za nekaj tlet navezana na »krajevno potrebo«, katero bi morala ugotoviti oblastva. Prvi teh dveh ukre* Pov bi mogel sicer voditi do nekaterih zunanje trgovsko*političnih težav, ker bi značil precejšnjo omejitev trgovske svobode, ki je zajamčena v večini tr* govinskih pogodb. Vendar pa te teža* ye niso nepremostljive, ker je tudi za* ščita domačih delavcev nasprotna na* čelu mednarodnega svobodnega delav* skega trga, pa je le davno že medna* rodno priznana. Splošna uvedba »kra* jevne potrebe« prav tako ni brez do* ocenih nevarnosti in'j e posebno z dan* anes splošno veljavnimi načeli »svo* odnega gospodarstva« težko združ*
Ijiva in bi koncem koncev vodila 'k srednjeveškemu cehovstvu v zlem po* menu besede. Če bi se pa ta ukrep ča* sovno omejil in če bi se ugotavljala krajevna potreba res čisto uradoma, torej objektivno, bi pa bilo mogoče vse zle posledice tega sistema uspešno izločiti in zaželeno korist vseeno do* seči.	I
S tema dvema ukrepoma bi se pa mogla preprečiti zgolj nadaljnja po* množitev detajlnih trgovin in le v zelo omejeni meri število že po«stoječih podjetij zmanjšati. Da bi se pa moglo doseči tudi to, bi bilo predvsem treba odstraniti in preprečevati vse javne in tihe ikartele in dogovore o določevanju cen in s tem odpreti konkurenčnemu boju svobodno pot, s čemer bi se do* seglo vse ostalo. Vendar je treba pred preveč energičnimi koraki v ti smeri svariti. Na eni strani so namreč skuš* nje, katere 'imamo 'z nekdanjim voj* nim uradom zoper oderuštvo in z nje* govo naslednico, gospodarsko policijo, take, da ne obetajo baš preveč uspeha, na drugi strani pa konkurenčnega boja tudi v interesu splošnosti ni mogoče brezpogojno pozdravljati. Saj vendar le*ta nujno vodi k številnim gospodar* skim polomom, piri katerih 'ne izgube le neposredno prizadeti, temveč tudi njihovi upniki in dobavitelji in to ne samo ves svoj denar, marveč često tü* di poslednjo možnost obstanka. Brez* poselnih, kateri so potrebni podpore, imamo pa v naši revni Avstriji preveč in tudi naše narodno premoženje se je preveč zmanjšalo, da bi bilo mogoče zagovarjati nasilno povzročitev še več* jega števila konkurzov in likvidacijskih poravnav.
Treba je tedaj ukrepov, ki bodo dosegli prostovoljno likvidacijo obsto* ječih tvrdk in obenem po možnosti ohranili današnje premoženjske vred* note. Zato pogrešamo predvsem pose* ben zakon za pospeševanje in olajša* nje likvidacij, ki bi osobito tvdkam z neznatno življensko silo olajšal likvi* dacijo z znižanjem pristojbin in odpi* som večinoma itak neizterljivih dav* kov, eventualno tudi z amnestijo vseh davčnih zatajb, katere bi se šele feb li* kvidaciji pojavile. Nadalje bi bilo tre* ba zakonskega določila, da je za spre* membo trgovskega lokala v stanova* nje dopustna medsebojna pogoditev o primerni odpravnini, kar je tačas z ozirom na splošno znana določila za* kona o najemninah vsaj dvomljivo. Pa tudi mi javni nameščenci bi kot konzumenti mogli izdatno pospeševati take prostovoljne likvidacije z udelež* bo pri resničnih razprodajah in sličnih akcijah.
Poslednji korak bi bil seveda za* kon o pospeševanju združevanja de* tajlnih trgovskih podjetij, ki bi znatno olajšal združitev doslej samostojnih detajlistov v eno skupno družabno tvrdko. Posebno ustanovo »družb z omejeno zavezo«, ki so bile prej zelo razširjene in priljubljene družbene ob* like, bi bilo pospeševati z oprostitvijo od ustanovnih stroškov in drugih, prav to vrsto tvrdk posebno težko obreme* njujočih davkov in pristojbin.
Če bi se vsi spredaj predlagani ukrepi združili, bi se moglo vsekakor doseči, da izgine znatno število finan* čno slabo podprtih tvrdk s pomočjo svobodne likvidacije. Moglo bi se brez dvoma doseči tudi, da bi se lokali, ki bi postali na ta način prosti, z neznat* nimi stroški spremenili v stanovanja, da bi se izkupiček-likvidacij porabil za udeležbo pri drugih trgovskih družbah in se na ta način obratna glavnica pre* ostalih tvrdk pomnožila. Slednjič bi se zaradi poboljšanega vzajemnega raz* merja med številom detajlistov in kon* zumentov sam od sebe zvišal obrat pri
posameznih trgovinah in bi se s tem spet odprla vrata k nadaljnjemu znat* nemu znižanju dobička detajlnih tr* govcev. Če pa proti pričakovanju tr* govstvo možnosti na ta način izbolj* šanega obstoja ne bi pravilno umevalo, bi se to pomanjkljivo umevanje prav lahko nadomestilo s primernim davč* nim pritiskom in drugimi gospodarsko* političnimi ukrepi.
Mi javni namešečnci imamo vse* kakor dovolj vzroka, da izdatno zni* žanje števila detajlnih trgovcev ne sa*
mo zahtevamo, temveč tudi z vsemi sredstvi, katera so nam na razpolago, izsilimo, ker je ile na ta način v do* glednem času'z znižanjem cen mogoče doseči željeno ureditev prejemkov. Če obenem z istimi sredstvi dosežemo omiljenje stanovanjske bede in na novo ojačimo stan trgovcev, da'bo v bodoče spet obstojal iz resničnih davkoplače* valcev, namesto iz samih večno jadi* kujočih davčnih dolžnikov, je tudi to v splošnem interesu treba prav tako toplo pozdravljati.
Upokojenci pričakujejo hitro pomoč.
Med vsemi vprašanji, katera se nanašajo na uradniški probiem, za* vzema posebno mesto vprašanje upo* kojencev. Postalo je aktualno, ko se je oblikovala naša nova država, k jej so se naenkrat znašli združeni držav* ni upokojenci bivših treh državnih področij, ki so si pridobili neke pra* vice na podlagi raznih zakonskih pred* pisov. Vsi pozvani činitelji so se ba* vili s 'tem vprašanjem in ga skušali re* šiti kolikor toliko v skladu z ugledom države in s potrebami prizadetih. Ven* dar so bile vse podvzete mere le po* levičarske, niso ustrezale potrebam upokojencev, niti niso ublažile njihove težke gospodarske bede. Upokojenci obeh kategorij — civilni in vojaški — so obupavali in po svojih organizaci* jah razkrivali javnosti svoje težave ter potrpežljivo čakali. Tolažili so se z upanjem, da bo končno le nastopil čas, ko se bo ugodilo njihovim željam in prošnjam in da se 'bodo konečno mogli tudi oni oddehniti od pritiska gospodarske bede in popolne revščine, katera jih 'tako kruto preganja v po* slednjih dneh njihovega življenja.
Stanje upokojencev je znano vsem, ki se 'vsaj malo zanimajo za javne za* deve. Dobro je znano članom kraljev* ske vlade, ki so sami že mnogokrat naglasili odposlancem stanovskih or* ganizacij, da je stanje upokojencev nevzdržno in da postoji stvarna potre* ba, da se temeljito popravi. Položaj upokojencev je znan celokupni javno* sti, še posebno pa njihovim aktivnim tovarišem, ki s strahom v duši priča* kujejo dobo,'ko bodo sami v njiho* vem položaju.
Ker se položaj upokojencev ni niti malo izboljšal, ker tudi gospodarska kriza nič' ne popušča, nastaja/potreba, da se vsi složno zavzamemo za to, da bi se takoj vsaj deloma rešilo vprašanje upokojencev z izdanjem pokojninskega zakona, čigar temelji so že pripravljeni in ki naj bi upoko* jencem prinesel finančno in gospodar* sko olajšanje.
Na konferenci širše uprave Glav* nega Saveza’ v jeseni prošlega leta je bila sprejeta prošnja na kraljevsko vlado, naj upokojencem podeli vsaj neko pomoč, dokler ne uveljavi in ne razglasi novega upokojenškega zako* na. Položaj upokojencev je bil orisan kakršen je in kako kategorično zahte* va nujno odpomoč, če se noče upoko* jeneev prepustiti popolnemu propadu.
Ker ista potreba še danes postoji, bi bilo treba, da na bližnjem občnem zboru Glavnega Saveza stavimo vsa ostala vprašanja na drugo mesto, in naj se kraljevska vlada naprosi, da pokojninskemu zakonu prizna nuj* nosi kot najbolj aktualnemu proble* mu, ki ne trpi odlašanja in naj zaen* krat uredi pokojnine vsaj samo naj* starejšim — kronskim upokojencem, ker je njihovo stanje zares popolnoma nevzdržno. Pristojni činitelji bi sUs tem ne le pridobili hvaležnost mnogih bivših marljivih vestnih sotrudnikov pri delu za splošni dobrobit’ naroda, temveč bi obrisali tudi marsikatero solzo, ki se dan za dnem pojavlja na izmučenih obrazih tistih naših tovari* šev, ki so vseeno zaslužili boljšo usodo.
Upajmo, da tako tudi bo!
»Naš Glas«, Zagreb.
Dr. Fr. Zbašnik:
Na pravi poti!
Misel, ki jo je izreklo uredništvo »Našega Glasa« v zadnji številki lan* skega letnika, češ, da bi morali začeti sodelovati pri ustvarjanju javnega mnenja tudi mi uradniki, je vsega uva* ževanja vredna in je po mojem mne* n ju to edino prava pot, po ka* teri bi se moglo popeti uradništvo do večjega upoštevanja, do večje veljave, kot jo ima sedaj. Saj je čisto prav in nedvomno tudi potrebno, da kažemo ob obstoječih razmerah neprestano na težavni gmotni položaj, ki mori pri nas aktivno in še,bolj upokojeno uradni* štvo. Nihče, ki je pravičen, ne more zameriti uradniku, ki je bil vsekdar vesten dn do skrajnosti požrtvovalen v vršenju javnih, splošnemu blagru posvečenih nalog, ako hoče biti za svo* je trudapolno delo tudi primerno pla* čan in ako stremi za tem, da je v sta* rosti, takrat, ko so mu po dolgotraj* nem, nesebičnem udejstvovanju moči že tako izčrpane, da ne more ne 'zase, ne za svojce ničesar več storiti, rešen najhujših skrbi! Toda če se bomo orne* jevali mi uradniki vedno le na tožbe, kakor da nam ne lebdi pred očmi nič drugega nego trebušno vprašanje in če ne bomo izkušali dokazati, da tista grda pesem: »Uradniki žro in žro...« za nas ne velja, dokazati dalje, da ni*
smo samo mrtvo orodje v rokah dru* gih, temveč ljudje, ki samostojno ču* tijo, samostojno mislijo ... ljudje, ki so zmožni in obenem voljni, tudi iz lastne inicijative ustvariti kaj pozi* tivnega, za splošnost koristnega, nas bodo imeli vedno za manj vreden fak* tor v socialni strukturi države. Uve* Ijaviti pa se more uradništvo s svojimi mislimi, svojimi nazori samo, ako ima svoje, od nikogar zavisno glasilo!
Zakaj doslej je bila stvar taka: uradnik je delal, zasluge pa so imeli drugi! To pa zaradi tega, ker je bil uradnik zgolj nekak privesek, ker je delal tu in tam, a ni nastopal nikoli s primernim poudarkom kot posebna skupina, skratka, ker ni bil organizi* ran in opredeljen tako kakor n. pr. trgovec, obrtnik, ali celo preprosti roč* ni delavec. Uradniku se je le prepogo* stoma pripetilo, da so mu zaklicali — če ine že na glas, pa s tihim prezirom: »Zamorec, storil si svojo dolžnost, zdaj lahko greš!« in le premnogokrat so si ideje, ki jih je izrekel uradnik, prisvajali drugi in se z njimi ponašali. O tem, kako so se znali uradnika od* križati, če se je le bilo bati, da bi koga zasenčil, bi vedel nedvomno ta in oni izmed nas kaj zanimivega povedati!... Da se to v bodoče onemogoči, treba,
da nastopa uradništvo poslej z večjo samozavestjo, z večjo odločnostjo in ostreje začrtano samobitnostjo. Le ta= ko nam bo možno ustvarjati javno mnenje na način, ki bo viden in ob= enem učinkovit. Samo tako se nam je nadejati priznanja in uveljavljenja!...
Ne smemo isi pa prikrivati, da je naloga, ki jo jemljemo s tem nase, jako delikatna in težka. Kdor hoče ustvarjati javno' mnenje, mora imeti pripomočke za to in uradništvo jih ima, žal, bore malo. Navzlic temu dejstvu pa sem z vso dušo za to, da se uradništvo te naloge Doti. !V prvi vrsti prihaja za nas kot pripomoček v poštev naše glasilo — »Naš Glas««!... »Razširimo ,Naš Glas’ tudi izven na* ših vrst«, priporoča uredništvo v član* ku » N a š a najvažnejša n a 1 o * ga« in jaz mu po vsem pritrjujem. Tudi že to samo na sebi ni lahka stvar, a nemogoča ni! Jasno je to4!e: ako
Zvišanje izdatkov za
Nedavno smo že poročali, da je letošnji avstrijski državni proračun precej zvišal postavko za osebne iz* datke državnega uslužbenstva. Ob predložitvi proračunskega predloga za leto 1931. je glede osebnih izdatkov za državne nameščence in upokojence poročal avstrijski finančni minister dr. Juch naslednje:
»Osebni izdatki kažejo zvišanje za vsega skupaj 16'7 milijonov šilim gov (približno 133 milijonov dinarjev). To zvišanje je znatno nižje, nego je bilo zvišanje od leta 1929. na 1930., ka* tero je predvsem povzročila tretja no* vela zakona o službenih prejemkih. Zvišanje osebnih izdatkov, katero vse* buje predlog proračuna za 1931. leto, izvira le v najmanjši meri iz neobhodi* no potrebnih pomnožitev osebja, po pretežni večini pa iz neobhodno po* trebnih nujnih poviškov zaradi časov* nega napredovanja in zvišanja zakon* ski dovoljene stanarinske pripomoči. Edinole glede staroupokojencev je do* ločen znesek 3‘5 milijona šilingov, s katerim naj se omogoči nadaljevanje akcije za izenačenje njihovih pokojnin, katera še je pričela že pred nekaterimi leti. Znesek 500.000 šilingov se bo pa porabil skladno z zakonom, katerega bo treba še izdati, za dovoljevanje do* klad lastnikom hrabrostnih svetinj.
hočemo, da si pridobimo širši krog čitateljev in naročnikov, potem mora biti naš list tak, da ga ne bo s pridom in z zanimanjem jemal v /roke samo uradnik, ampak tudi neuradnik. To se zgodi pa samo tedaj, ako »Naš Glas« razširi tako rekoč svoje obzorje, ako se torej poslej ne bo omejeval izključ* no na stvari, ki se tičejo neposredno zgolj uradnika, ampak se bo bavil tudi z vprašanji splošnega interesa ...
O podrobnostih in o načinu, kako bi se dalo to izvesti, se da debatirati. Želeti je, da bi se predmetne razprave udeležili prav mnogi, oziroma vsi, ki jim je uradniška stvar resnično pri srcu. Jaz sem povedal! za zdaj samo nekoliko splošnih misli. Oglasil pa sem se, ker imam občutek, da je uredni* štvo »Našega Glasa« s člankom i»Naša najvažnejša naloga« krenilo na pravo pot.
uradništvo v Avstriji.
Vlada si je povsem v svesti, da dosedanje izenačenje staroupokojen* cev nikakor še ne znači izenačenja s prejemki sedanjih novoupokojencev, temveč le s prejemki neke prejšnje skupine. Da*li bo nadaljevanje te akci* je možno in kedaj, bo odvisno od na* daljnega finančnega razvoja v zveznem gospodarstvu. Sicer je pa po mojem mnenju edinole v enem, a to zelo važ* nem pogledu neka daljna zaščitna me* ra, in sicer v tem, da je bil znesek za dovoljevanje učnih ustanov vzdrževal* cem družin podvojen. Drugih sredstev za izboljšanje položaja zveznih name* ščencev ni bilo mogoče preskrbeti, ka* kor je že g. zvezni kancelar v svoji iz* javi od 5. decembra to pojasnil.
Mislim, da smem izraziti svoje trdno prepričanje, da bo uradništvo, katero je doslej docela razumevalo, da je mogoče njegovim , željam ugoditi samo ob primernem stanju državnih financ, tudi v bodočnosti dositopno prepričanju, da je za izboljšanje nji* hovega gmotnega položaja glavni po* goj tako gospodarstvo, katero to iz* boljšanje more prenesti. Določitev na* daljnih sredstev za omenjeni namen bi bila možna samo v slučaju, če bi ozdravljenje narodnega gospodarstva napredovalo.«
Vračunavanje kontraktualne, honorarne in dnevničarske službene dobe.
Sarajevsko »Društvo umirovljeni* ka« je predložilo ministru g. INinku Periču, kot predsedniku komisije za revizijo uradniškega zakona in Glav* nemu Savezu naslednji predlog:
V novem uradniškem zakonu bi bilo treba, da se odločbam o pokojni* näh, kolikor to še doslej ni bilo štor* jeno, doda naslednji člen:
»Tistim uslužbencem, ki so bili upokojeni prej, nego ao dovršili število službenih let, potrebno za pridobitev
K. Dobida:
Finžgar— šestdesetletnik.
9. februarja 1871. — 9. februarja 1931.
Spoznal sem ga, ko sem bil še otrok, komaj odrasel ljudski šoli. Prav za prav ne njega samega, živega !člo* veka. Neko nedeljsko po polu d ne sem videl v gledališču »Divjega 1'ovca«, bal sem se takrat in' še kesnejc nekajkrat za Janeza in sočuvstvoval z Majdo. To je bilo prvo moje srečanje s Finžgarjem. Bliže sem ga spoznal ‘čez nekaj let, srednješolec, ko je izhajal roman »Pod svobodnim solncem«. Vse mladine svetli vzgled je bil' tedaj junak Istok, vtelešenje nejasnega narodnostnega ideala, a pisateljeva bleščeča, pa ven* dar tako domača beseda, je vabila kot brušen kristal.
J n pozneje smo študentje v »Naši krvi« občutili bolj sluteno, nego izra* ženo iskro samozavesti in narodnega ponosa, ki je govorila, da nam nihče nič ni dal in nič vzel in da narod, ki je tako prikovan k zemlji, na kateri sedi, ne more umreti. To so bila leta mlade »Dekle Ančke«, katerim so sle* dili časi strahote z »Bojkripn »Kroniko gospoda Urbana«, katero je razumel,
popotne'pokojnine, in ki so bili pozne* je kot upokojenci v službi države kot kontraktualni ali honorarni uradniki ali kot dnevničarji, se računa čas, katere* ga sO prebili pri tem delu, v pokojnino in za napredovanje, čn se pozneje spet reaktivirajo.«
Utemeljitev: V prejšnjih časih, do* kler še ni bilo sistemiziranih službenih mest, so bili državni uslužbenci po* stavljeni ne oziraje se na to, če so 'bili potrebni ali ne. Postavljene so bile ce*
kdor je imel oči po tem. Še druge Finž* garjeve povesti so izhajale v tistih težkih letih in v »Domu in Svetu« so pobeljene strani govorile glasneje od drugih.
In ko je po vojni uredniško delo za Mohorske knjige in za Mladiko za* posl'ilo 'Finžgarja prav vsega, je izšlo po obsegu skromno, po zamisli in ob* liki pa kleno in bogato delo '»Strici«, plastična in pretresljiva slika našega nerešenega kmetskega vprašanja.
Ampak o vsem tem in še neka te* rem drugem Finžgarjevem slovstvo* nem delu bodo te dni in kesneje pisali poklicani kaj več. Pokazali bodo nje* govo bogato življensko žetev — sedem zvezkov jih je doslej zbral’ raztresenih spisov — tolmačili in pravično ocenili vse te pestre plodove njegovega umet* niškega delovanja. Ni dvoma, da bo izčrpno irt po zaslužen ju ocenjeno. Za* to naj bo pa meni dovoljeno, da se ga ob tem dnevu, ko se šestdesetič povr* ne god njegovega rojstva, spomnim le kot ♦človeka, kakršnega sem spoznal sam.
*
Po nekem predavanju o božiču leta 1926. je bilo, ko sva se v Unionski kleti v veliki družbi prvič zares srečala.
lo nekvalificirane osebe, in sicer tudi na najvažnejša mesta. Tako je število državnih uslužbencev naraščalo od dne do dne.
Zaradi tega so bile odrejene št e* vilne redukcije, katere so vsled naših razdejanih političnih, verskih, stran* karskih in plemenskih razmer zajele često kvalificirane, dobre in vestne mlade uradnike, redkokdaj pa nekvali* ficirane.
Kvalificiran uradnik ni znal, niti ni hotel državnih in splošnih interesov podrejevati strankarskim, osebnim in privatnim interesom, kar se je v prejš* njih časih od posameznih strankarjev prav često zahtevalo. To je bilo v ško* do ne le dotičnega uslužbenca, temveč tudi države same, ki je morala plače* vati pokojnine mladim ljudem dolgo vrsto let, ko niso vršili nobene službe:.
Taki uradniki so bili kesneje kot kvalificirani uradniki spet sprejeti v državno službo in to sprva kot hono* rami uslužbenci, oziroma kot dnevni* čarji, pozneje so pa bili nekateri re* aktivirani, nekateri pa še danes služijo kot kontraktualni uradniki ali dnevni* čarji.	I
Te kvalificirane uradnike, ki še služijo kot honorarni uslužbenci, bi bilo treba že v interesu državne službe kar vse po vrsti pod pretnjo izgube
pokojnine in honorarja reaktivirati, če že doslej niso bili reaktivirani.
Pravičnost in humanost zahteva* ta, da se takim uradnikom priznajo za pokojnino in za napredovanje vsa leta kontraktualne, honorarne ali dnevni* čarske službe, da ne bodo zaostajali za svojimi tovariši. Brez tega jih ne bi bilo niti mogoče siliti, naj se puste reaktivirati.
Po današnjem uradniškem zako* nu (členi 2., 17. in 67.) se celo privat* nim osebam, ki stopijo ali preidejo iz zasebne službe, oziroma iz svobodne profesije v državno službo, vračunajo leta dotedanjega delovanja, oziroma zasebne službe. Zakaj bi se torej še z večjo pravico ne mogla vračunati tudi državnim upokojencem z nepopolno pokojnino leta honorarne državne službe, če pozneje postanejo spet aktivni uslužbenci?
Take določbe so postojale tudi v zakonih drugih držav (n. pr. v bivšem avstrijskem vojaškem zakonu), koli* kor je v drugih državah sploh bilo mo* goče, da so se taki .slučaji upokojevanj dogajali.
Zaradi tega je prednji navedeni člen docela upravičen in je v interesu državne službe kakor tudi državnih uslužbencev.«
Važne odločbe glavne kontrole«
Dnevnice policijskih agentov, kadar spremljajo vlake.
Krajevna kontrola pri finančni di< rekciji v S. je odklonila pregled in vi* zum računov o potnih stroških policij* skega agenta J. O;., za izvršena služ* bena potovanja ob priliki spremljanja železniških vozov.
Glavna kontrola je premotrila slu* čaj spornega viza in odločila: da ima predlagatelj tega računa pravico do dnevnice, katera se mu mora priznati
v	smislu pojasnila g. ministra za no* tranje posle U. }B. št. 11.655 od 9. julija 1925. po rešitvi ministrskega sveta J. B. št). 8681 od 1. julija 1925.. po katerem komisarjem železniških, parobrodskih iri obmejnih policij pripada, kadar spremljajo vlake, oziroma ladje, kot dnevnica prav tako kakor sreskim na* čelnikom 30 Din, njihovim pomočni* kom pot policijskim pisarjem pri sr e s* kih načelstvih 25 Din, policijskim agentom kot služiteljem pri sreskem poglavarstvu pa po 15 Din.
Iz I. upravne seje glavne kontrole od 10. septembra 1930., št. 76.883.
Potni stroški policijskih uradnikov za potovanja izven sreza.
Sreski načelnik g. M. R. je predlo* žil krajevni kontroli pri finančni di* rekciji v S. na pregled in vidiranje svoj račun o potnih stroških, za izvršeno službeno potovanje po svojem srezu in izven njega ob priliki zasledovanja nekega zločinca.
Krajevna kontrola je priznala po tem računu povračilo po rešenju mini*
................................... ..-g
Človek najrajši govori o tem, kar mu je najdražje. Finžgar je kmalu mape* Ijal na Mladiko, na s v o j o Mladiko. Ni mi dalo miru, moral sem malo po* zabavljati zaradi ilustracij. »:Pa dajte
vi	bolje, če znate — 'kar poskusiva!« Smatral sem ta poziv za šalo in pristal in skoro pozabil nanj. Ko me je čez nekaj dni po znancu opozoril na ob* ljubo, sem šel v Trnovo — in tako sem res začel pomagati pri urejevanju ilu* strativnega dela Mladike.
Od takrat sem še nekajkrat; šel v Trnovo. Mislim, da vsaj stokrat, naj* brž še večkrat. Hodil sem rad tja, Iker mi je tisti konec Ljubljane, še tako domač in prvoten, tres ljub, hodil /ob lepem vremenu in dežju, zvečer in pri belem dnevu, v snegu in plundri. Žup* nišče je prav tako, kakor so vsa 'pri nas: z roženkravtom in s pelargonija* mi na stopnjišču, tiho in pokojno, pol* no nejasnega vonja po kadilu in neke vedre domačnosti. Za njim leži pro* stran in solnčen vrt, dišečih resed in vrtnic prepoln, pa sadno drevje, ki ga paglavci še pred časom vselej' okle* stijo.
Ko sva v župnikovi delavnici tako pregledovala slike, fotografije in ris* be, izbirala in primerjala, se je iz pri*
strskega sveta J. B. št. 10.283/20. Ker je bil predlagatelj računa s tem povra* Čilom nezadovoljen, je vložil pritožbo zoper vizum krajevne kontrole.
Po ti tožbi in na zahtevo not ra* njega ministrstva je glavna kontrola proučila sporni vizum na tem računu in ugotovila:
da je postopanje krajevne kontro* le nepravilno, ker je iz slučaja samega videti, da je predlagatelj' računa ob času preganjanja prešel v sosedni srez, povračilo po rešenju ministrskega sve* ta J. B. št. 10.283/20 pa pripada poli* cijskim uradnikom edinole za potova* nja v interesu javne varnosti v njiho* vem lastnem srezu, kar se tu ni zgo* dilo, in je torej za to potovanje treba priznati ^povračilo po uredbi iD. R. št. 150.000/28.	;	j
Iz I. upravne seje glavne kontrole od 20. avgusta 1930., št. 73.660.
Službena potovanja policijskih uradni* kov zaradi pregleda občinskih poslov ne spadajo med posle javne /Varnosti.
Neki sreski načelnik je 'po bano* vem nalogu izvršil nekatera službena potovanja zaradi pregleda občinskih blagajn in delovanja občinskih usluž* bencev v svojem srezu. •'	>
Račune o potnih stroških za ta službena potovanja, katere je imeno* vani predložil, je krajevna kontrOla pregledala, hrv smislu rešitve ministr* skega sveta J. B. št. 10.253/20 vidirala.
Na vloženo pritožbo zoper tako postopanje krajevne kontrole, je glav* na kontrola, razmotrivši zadevo, na svoji I. upravni seji od 12. novembra
tličja skozi težki obok cesto slišalo od* dal jeno petje in polglasna igra harmo* nija. Cerkveni pevci so bili pri vaji. V delavnico je sijalo zrelo popoldansko solnce. Rožnik se vidi iz oken, pa Grin* tovec in 'Grad, spredaj pa klanec m Emonski cesti in slikovita silhueta Križank. Med delom so se vrata kar naprej odpirala. Prihajali so berači — teh je bilo največ — pa ženske zastran maš in drugih cerkvenih opravil, stran* ke po razne izpiske in potrdila za že* nitve, za šolo, za vojake, pa vandrovci in spet farani, ki so prihajali zaradi Vincencijeve ali druge dobrodelne družbe in med njimi nekateri nade* budni črnilar, ki je prinesel' ves pla* šen prvence hudemu uredniku v oce* no. Tu ne smeš izgubiti živcev, ne po* trpljenja. Krepka, segava beseda izda često več nego najresnejši opomin.
Trajalo je to do lani, ko se je po* leti župnik preselil na svoje. Namesto na jug Ljubljane vodi zdaj pot strmo proti severu, še od starega Sv. Krištofa naprej. In spet vidiš iz njegovega no* vega doma gorenjsko stran, Grinto* vec pa Grad in Krim za njim. Sprva mi je bilo kar žal po širokih in pro* stornih trnovskih farovških vežah io sobah. Vendar — kar je bila tam veli*
PLES „GRAFIKE“
v soboto, 14. februarja v Kazini.
Godba Dravske divizije Začetek ob 20. uri VSTOPNINA Din 15 —
1930. pod št. 93.027 izdala odločbo: da se vizum krajevne kontrole .na teh ra* čunih razveljavi in se računi vrnejo krajevni kontroli, da jih vnovič! pre« gleda in po določbah uredbe i,št. 13.400= I./30 vidira, ker posli, katere je pred* lagatelj računov opravil ob času teh službenih potovanj, ne spadajo med posle javne varnosti tako, da bi se po* vračilo potnih stroškov za ta službena potovanja moglo določiti po rešenju ministrskega sveta J. B. št. 10.253/20.
Vestnik.
Sprejem zastopnikov naše Zveze pri banu. Na prošnjo Zveze bo ban dravske banovine, gospod dr. 'IDrago Marušič, sprejel v soboto, dne 14. fe* bruarja zastopstvo Zveze državnih nameščencev in upokojencev, ki mu bo izročilo posebno spomenico Jo po* ložaju in željah v nji organiziranega državnega uradništva. Odbor Zveze je razpos&l včlanjenim društvom že ob* vestila in se seja, Ikjer se bo besedilo spomenice dokončno odobrilo, vrši te dni.
Učiteljstvo brani svoj službeni ugled. Spomenico, katero je sprejeto Udruženje jugoslovenskega učitelj* stva, poverjeništvo Ljubljana, dne 1. t. m. z ozirom na kritiko učiteljstva in njegovega delovanja pri prvem za* sedanju banskega sveta, smo žal pre* jeli prekasno za objavo v današnji številki. Objavimo jo prihodnjič.
Zveza solidarna z ljubljanskim poverjeništvom UJU. Odbor naše Zveze je izjavil,'da v celoti odobrava stališče UJU, poverjeništva Ljubljana, glede zavrnitve očitkov in varovanja službenega ugleda vsega učiteljskega stanu, kakor je to stališče izraženo v spomenici od 1. februarja it. 1. Izjavo, katero je odbor Zveze sprejel na seji dne 7. t. m., objavimo prihodnjič. O nadaljnih korakih bomo pa še poro* čali.
Novomeškim upokojencem in upokojenkam! Ljubljansko Društvo državnih upokojencev in upokojenk je sklicalo za nedeljo, 15. februarja tova* riški sestanek, ki se ;bo vršil v hotelu Koklič v Novem mestu, ob drugi uri popoldne. Na sestanku bo poročal društveni predsednik g. Lilleg in še en odbornik. Vsi državni upokojenci in upokojenke iz Novega mesta in oko* lice se vljudno vabijo, da se tega se* Stanka zanesljivo udeleže. Vabljeni so
kost, je tu prijetna domačnost, pre* mišljena razdelitev prostorov, pa go* spodarjeva in arhitektova ljubezen, s katero sta iz nove hiše naredila topel udoben dom. Čudno lepo se je staro pohištvo zlilo s komaj dobro osušeni* mi stenami v celoto in na stotine drob* njarij in lepih umetnostnih in drugih spominkov se zdi, kakor da vise od nekdaj v ti domači, prijazni in tako topli veži. »Ne morem se točiti od teh starih kosov pohištva, saj je v njih to* liko mojega življenja, toliko spominov in mene samega, da bi se brez njih zdel kar revnejši«, mi je dejal gospo* dar sam.
*
Kadar so uredniški posli opravlje* ni in vse za prihodnjo številko lepo zbrano in urejeno, vse dogovorjeno in zmenjeno, se sprosti ■ beseda v prija* zen pogovor. Le malokdaj o slovstvu. Navadno teče pomenek o vsem, kar se dogaja, kar obdaja človeka, o tem, kako je bilo in kako še bo. Kadar pa je župnik Finžgar prav posebno dobre wljc, takrat rad kaj pove iz svoje mladosti. Govori živo, šegavo in do* vtipno, široko po gorenjsko zategne besedo. Preudarnost zveni iz besed in Prisrčna toplina oživlja razumne oči.
Takile so biti tedaj — morebiti so sem pa tj e med Gorenjci še kje tako . rePke, prav drenove grče — kakršen Je bil ded. Ko je ?poženil hčere, je ho*
vsi upokojenci(ke) brez rizlike, ne glede na p o 1 o ž a j in s t r o k ö. L jub* Ijanska delegata bosta poročala o skupni organizaciji in o položaju dr* žžtvnih upokojencev. Pričakuje se pol* noštevilna udeležba.
Pogodbeni uslužbenci in prispevki za nabavljalne zadruge. Računovod* stvo prosvetnega ministrstva je obve* stilo ravnatelja neke gimnazije, da mo* rajo tudi pogodbeni (ko.ntraktualni) uslužbenci plačevati za Zvezo nabav* Ijalnih zadrug po, 10, oziroma 5 Din na mesec, prav tako kakor vsi drugi prag* matični državni nameščenci.
Zastaranje vojnice. Oddelek za davke finančnega ministrstva je odlo* čil z razpisom z dne 15. decembta 1930., št. 92.247/III., da veljajo določbe člena 153. zakona o neposrednjih davkih, ki obravnavajo zastaranje davkov, po* vsem tudi za vojnico. To se pra* vi, da zastara pravica države do od* mere vojnice (vojaške takse) glasom čl. 153. zakona o neposrednjih davkih v 5 letih od dne 1. januarja onega leta, v katerem je nastala davčna obveznost.
Izplačevanje, posebnih doklad ka* tastrskim uradnikom. Finančno mini* strstvo je iz spisa drinske finančne di* rekcije v Sarajevu od 2. julija pr. 1., št. 3627 doznalo, da se uradnikom ka* tastrskih uprav na ozemlju te direk* cije izplačuje posebna doklada po pra* vilniku ID. R. št. 87.000/1926. in po nje* govih spremembah in dopolnitvah, in sicer tudi še po prvem maju 1930. Ta* ko postopanje je nepravilno, ker je bila doklada po imenovanem pravilni* ku in njegovih spremembah in dopol* nitvah ukinjena z zakonodavnim reše* njem št. 13.778/1. od 26. aprila t. L, in sicer od 1. maja t. 1, dalje za vse urad* nike, ki prejemajo službeno doklado po § 43. zakona o organizaciji finančne uprave. Doklada po pravilniku D. R. št. 87.000/26 se more izplačevati po 1. maju 1930. samo tistim finančnim uslužbencem, ki imajo pravico do te doklade, a z zakonom o organizaciji finančne uprave niso prejeli pravice na specijalno službeno doklado. (Od* lok finančnega ministrstva št. 37.018/1. ex 1930.).
Osebne intervencije {učiteljstva pri banski upravi. S posebnim odlokom so obiski učiteljstva pri prosvetnem od* delku kr. banske uprave zelo omejeni. Vsak učitelj, ki osebno pride k oddel* ku, mora s potrdilom,, da mu je bil dovoljen dopust in z dovoljenjem šol* skega upravitelja ali nadzornika doka* zati, da sme potovati v Ljubljano, oziroma se zglasiti na oddelku. Inter* vencije so dovoljene v neobhodno po* trebnih zadevah, in sicer najprej pri referentih, nato pa šele pri načelniku oddelka. Vsaka ovadba ali obdolžitev se bo zapisniški ugotovila in bo služila kot podlaga za zakonsko disciplinsko postopanje.
Preskrba stanovanj učiteljstvu.
Predsedniku UJU je prosvetni mini*
ster izjavil, da je bila v glavnem zato, da bi se za vse učiteljstvo, predvsem za podeželsko, gradila stanovanja, sta* narina prenešena na občine, in sicer večja, nego je državna. S tem hoče dr* ^ava doseči, da bi občine gradile sta* novanja za svoje učiteljstvo in se s tem rešile plačevanja stanarin. Pode* želske občine so s tem manj obreme* njene, ker so pri šolah po večini že itak učiteljska stanovanja, dočim jih v mestu po pretežni večini sploh ni. 5icer bo pa država dajala občinam za zidanje učiteljskih stanovanj posojila iz šolskega sklada. Razen proračunskih dotacij se bo ta sklad povečeval tudi z drugimi prispevki, kakor n. pr. z do* bičkom od učnih knjig.
Davčni uslužbenci in nošnja orož* ja. IKer čl. 16. zakona o posesti in noš* nji orožja ne določa, da mora osebje davčne stroke nositi orožje, se tedaj navedeni predpis ne more nanašati na davčno uslužbenstvo. 'Če je iz poseb* nih vzrokov treba, da osebje davčnih uprav nosi v službi orožje, more to storiti samo, če ima od pristojnih upravnih oblastev po splošnih predpi* sih zakona o orožju izdana pravilna do* voljenja. Potrebnost nošnje orožja pa dokaže potrdilo njihovega predstojni* ka, katero naj spremlja njihove proš* nje za izdanje orožnega lista.
Plačevanje šolnine na privatnih šolskih zavodih. Svojčas je prosvetno ministrstvo prepovedalo plačevanje šolnine na zasebnih osnovnih šolah. Ta prepoved je bila nedavno razve* Ijavljena z utemeljitvijo, da se zasebne osnovne šole brez plačevanja šolnine ne morejo vzdrževati.
Ustanovitev srednje obrtne šole v Mariboru. Konec decembra se je vršilo
v	Mariboru posvetovanje o ustanovit*
vi	državne srednje obrtne šole. Anke* tö, katero so zamislili obrtni krogi, je posetilo zastopstvo mestne občine, razni zastopniki obrtništva, industrije in druge javnosti. V razpravi se je so* glasno ugotovilo, da je taka šola v Mariboru nujno potrebna. Mestni žu* pan je pripravljalnemu odboru žago* tovil pomoč občine. Ustanovil se je odsek, ki naj izdela načrt o projekti* rani šoli, glede obsega zavoda, njego* vega ustroja ter posebno z ozirom na potrebno novo poslopje.
Združitev bivših oblastnih hranil* nie. Banska uprava je irazglasila, da se imenuje nekdanja »Kranjska hranil* niča« odslej »Hranilnica dravske ba* novine, Ljubljana«, bivša »Oblastna hranilnica mariborske oblasti« v Ma* riboru pa nosi naziv »Hranilnica drav* ske banovine, Maribor«, njena celjska podružnica se pa zove »Hranilnica dravske banovine, podružnica Celje«. Za vse te tri zavode jamči dravska ba* novina.
Uradniški dom v Šibeniku. Iz
dnevnikov posnemamo vest, da se bo v Šibeniku zgradil uradniški dom, ki bo že letos pod streho. Pošlopje bo zi* |
ZOBNI ATELJE
MAKS ŠRAMEL
LJUBLJANA
Aleksandrova cesta štev. 5.
Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela, drž. uradnikom s predložitvijo legitimacije na obroke in z znatnim popustom.
dano v tri nadstropja in bo eno naj* lepših v Šibeniku.
Ljudsko štetje v naši državi. Dne f. aprila se bo pričel popis prebivalstva in živine v naši državi. V statističnem oddelku predsedništva vlade so že končane vse priprave za izvedbo tega štetja, ki bo z narodno*gospodarskega in kulturnega stališča zelo važno, ker bo pokazalo razvoj in porast naše dr* žave v zadnjem desetletju.
Dober zatotek varčevanja, j »Slo* venski Narod« je poročal: »Občinska uprava v Kraljevu je imela v nedeljo zvečer sejo, na kateri je razpravljala med drugim tudi o varčevanju. Na dnevnem redu je bil predlog o znižanju plač občinskim uslužbencem. Razvila se je zelo živahna debata in končno je bil sprejet predlog večine, da se zniža najprej plača predsedniku občine öd 4000 na 3000 Din, članom občinske uprave pa od 3000 na 2000 Din.« — Tako je prav!
Obleke kemično čisti, barva, pllslra In Uka tovarna IOS. REICH.
Pred sklepom redakcije.
Obdavčenje pogodbenih poštarjev.
Poročali smo že o spomenici, katero je ljubljanska oblastna organizacija p. 1.1. uslužbencev predložila finančnemu mi* nistrstvu glede obdavčenja pogodbe* nih poštarjev. V ti spomenici zastopa ljubljanska 'OPO stališče, da je za po* godbene poštarje treba kakor za vse ostale pragmatske državne uslužbence uporabiti predpise o u s 1' u ž b e n * s k e m davku, ne pa jih — koti se je doslej dogajalo — obdavčiti po pred* piših, ki veljajo za pridobnino. — Ka* kor pravkar izvemo iz Beograda, je B* nančno ministrstvo že izdalo rešitev. Po ti se bo tudi zanaprej predpisovala po* godbenim poštarjem pridobnina in ra* zen tega še d a v e k na poslovni promet (ta se doslej ni), ki se bo odmerjal od celotne pogojene vsote, katero dotični pogodbeni poštar pre* jema od države. Predpis pridobnine se mora izvršiti za naprej po p r v i, (naj* višji) skupini, 6. točka, čl 42. zakona o neposrednjih davkih, predviđeni stro* ški se pa poprej odbijejo. V bodoče bodo vse davčne napovedi pogodbenih poštarjev dostavljene pristojnim pošt* nitn ravnateljstvom, da jih potrdijo in
di! večkrat k zetom v vas. Najprej se je vselej oglasil' v hlevu, si ogledal ži* vino, pa svisili in kozolec, še svinjak in gnojišče, šel na polje in ma travnik in vse pregledal in pretehtal. Nazadnje je šele prišel1 v hišo. In ko nekoč ni ostal pri zetu na južini, je doma na vprašanje, zakaj ni tam, pri mladih ju* žinal, in če ga morda niso povabili, odgovoril prevzetno in košato: »So, so me — ampak premalo!«
Ko je študent France prinesel oče* tu, ki je bil skromen vaški krojač, h Doslovčah pri Breznici, odlično spri* čevalo, in ga tako okoli vogala opom* nil1, da bi se spodobilo, da mu da vsaj goldinar, ko je tako lepo izdelal, je odvrnil oče: »Kaj? Goldinar? Saj nič drugega dela imel nisi!« 1
V Radovljici je dokončal ljudsko šolo. Tam, pod mestom je bil na stano* vanju in popoludne, kadar ni bito šo* le, je jahal bika na lancovško gmajno. In po klancu navzdol! je 'tulil na ves glas, kar so se morali naučiti iz »pla* teltofa«. Nič ni čudno, da vse tiste ču* dovite pesmice še danes na pamet zna, kakor na primer tisto o diftongu (ö: »blöde, Börse, böse itd.«
Lepi so spomini na prva Ijubijan* ska leta, ko ga je — humanista, piša* telja, pri sprejemnim izpitu na gimna* ziji rešila — matematika. Lepo je bilo življenje v Alojzijevišču, kjer je kra* Ijeval modri, pa ostri monsignor To*
mo Zupan. Kar sledi, so že spomini prav sredi iz življenja: kaplanovanje na Sv. Joštu in še bogve kje, spomini na Idrijo, na Želimlje, nazadnje na Soro, odkoder je prišel na mestno faro trnovsko.
*
Bogato je bilo Finigarjevo življe* nje. Kot duhoven je živel zmerom tes» no združen s kmetskim in delavskim ljudstvom. Na Jesenicah, v Kočevju in v Idriji je gledal težko borbo delav* ca za obstanek. Njegovo socialno čuv* stvovanje je v teh krajih dobilo pobu* de prav iz globin življenja samega i— sledove zaslediš v njegovih spisih. Kot kmečki sin je ves čas čutil' in tr* pel s kmetskim ljudstvom in mu bil nele duhovni voditelj, temveč vzgled umnega gospodarja in svetovalec in učitelj v stiskah in veselju: pravi va* ruh sirot, skrbnik slabotnih, oče reve* žev in bolnikov. Kakor še danes, je stal vselej sredi prosvetnega gibanja, ustanavljal in vodil čitalnice, gledali* ške odre in še nešteta kulturna dru* štva in bil vselej zvest in odtočen sin svojemu narodu, brez kompromisov in brez pomišljanja. Kot umetnik*pri* povednik in mojster slovenske besede je Finžgar slikar resničnega, krepkega in zdravega življenja, pravi epik slo* venskega kmeta. »Največja umetnost je pisati za ljudstvo in inteligenco hkra*
ti« je sam dejal že pred dvajsetimi leti. Tako je govoril, tako je delal. Njegove knjige so res zdrav, tečen in slasten domači kruh.
*
Lahko je človeku, ki praznuje svoj šestdeseti rojstni dan, če more tako mirno pogledati nazaj ob tem dnevu, kakor župnik in pisatelj F. S. Finžgar. Prelepa je zavest, da si storil svojo dolžnost, da si dal vse, da si posvetil celo svoje življenje Bogu in svojemu narodu. Še lepše je pa spoznanje, da vse to neutrudno, požrtvovalno deto, ki mu je pa bilo vselej to radost, nik* dar ne dolžnost, že dozoreva in da se sadovi že kažejo. V tem je lepše plg* čilo, nego so vsi spisi im vse slavnosti, prirejene v teh dneh.
Hotel sem podati samo par potez, čisto priprostih in pokazati tega veli* kega moža tako, kakor se mi je poka* zal sam. Hotel sem pokazati njegovo čisto gorenjsko odkritost, ki ne išče ovinkov in vse, kar misli, pove kar »glib preč«. Rad bi podal vsaj bledo sliko njegovega dobrega srca, pokazal ga plemenitega o e n 11 e m a n a, kot jih je malo pri nas, kavalirja srca in duha, pokazal njegov kristalno čisti značaj, sploh vse tisto, kar dela iz človeka moža, osebno s t.
lin F. S. Finžgar je tak močan, cel mož — pravi genttoman.
stavijo svoje predloge. — Čim prej; memo podrobnosti o ti ministrski od; ločbi, 'ki bo pogodbene poštarje gmot; no prav težko zadela (davčna stopnja po 1. skupini čl. 42. zakona o neposred; njih davkih znaša celih 10%), se po; vrnemo k predmetu.
Organizacijske vesti.
Državnim nameščencem in upo= kojencem v Novem mestu! Okrajna Skupina državnih nameščencev za okraj Novo 'mesto bo imela svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 15. februarja 1931. ob 10. uri v poslopju okrožnega Sodišča v sobi št. 20. Člani okrožn? skupine se vabijo, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže.
Društvo konceptnih uradnikov po5 litične uprave v Ljubljani je imelo svoj redni občni zbor v soboto 17. ja= nuatrja v banski palači. Na občnem zbo; ru so se obravnavale stanovske zadeve in je bil nato ;— kakor posnemamo iz ljubljanskih dnevnikov, ki so objavili to vest — izvoljen novi odbor: dr. Ogrin Fran, sreski načelnik.v Kam; hiku, predsednik; Mulaček Rajko, banski svetnik, I. podpredsednik; dr. Karlin 'Ivan, banski sekretar, II. pod; predsednik; dr. Novak Stanko, ban; ski sekretar, tajnik; Lenarčič Alojzij, politično upravni pripravnik, blagajnik; dr. Mlekuž Josip, poli; cijski višji svetnik, Trstenjak Karol, sreski načelnik, Kette Oton, banski se; kretar, ;Pezdič Franc, banski sekretar, dr. Trstenjak Alojzij, sreski načelnik,
Legat Ivan, banski sekretar, dr. Ipavic Marko, sreski načelnik, dr. Hacin Lov; ro, sreski načelnik, odborniki; Podboj Franc, sreski načelnik, Grabrijani Mi; loš, politično upravni pripravnik, Šink Fran, banski pristav, Brezigar Mirko, sreski podnačelnik, namestniki. Za preglednika računov sta bila izvoljena Žnidaršič Josip, sreski načelnik in dr. Bogataj Lovro, banski svetnik.
Društvo drž. polic, nameščencev in upokojencev v Maribour je poklonilo meseca decembra kot božični dar znat; ne denarne podpore vdovam in si.ro; tam svojih članov. V letu 1930. je isto društvo potrebnim članom, oziroma njihovim vdovam in sirotam vsega skupaj izplačalo za 11.000 Din podpor. Prav tako je za tri umrle člane naka; zalo na posmrtnini skupaj 6000 Din.
ZBOROVANJE DAVČNEGA URADNIŠTVA. <
Občni zbor Udruženja davčnih uradnikov v Ljubljani se je vršil dne 1. t. m. v hotelu pri Mikliču. Udeležilo se je občnega zbora 55 tovarišev iz vseh krajev dravske banovine. Občni zbor je otvoril predsednik g. Rib ni; kar in se predvsem spomnil v letu 1030. umrlih tovarišev, kojih spomin so navzoči primerno počastili. Kratka in izčrpna poročila sta podala tajnik g. M e š e k ter blagajnik g. Klemen; čič. Odbor je v 'letu 1930. imel precej posla z ustanavljanjem poverjeništva ter z reorganizacijo pogrebnega skla= da. Napredovalo je v teku leta 15 tö;
varišev v II./l. in nekaj v druge sku; pine, vendar bo treba še precej truda, da se spravi vse tovariše v one skupi; ne, za katere imajo vse v zakonu pred; pisane pogoje. Poudarjalo se je, da so v tem pogledu storili povsem svojo dolžnost vsi funkcijonarji finančne dl; rekcije, kajti uradni predlogi za napre; dovanja so obsegali vse tovariše, ki imajo pogoje za napredovanje v višjo skupino položajne plače.
Za tovariše, ki morajo polagati višji strokovni izpit je preskrbel odbor precej izpitnega gradiva (vprašanj itd.), katero bo razposlal interesentom v najkrajšem času. Razpravljalo se je tudi o več drugih vprašanjih. Odbor je dokazal, da dosedanji odborniki te; kom leta niso držali križem rok, zato jim je občni zbor tudi še za naprej po; veril posle in vodstvo društva.
Denarnega prometa je imelo udru; ženje ilansko leto nad 170.000 Din, se; veda skupno s pogrebnim skladom. Nadvse vestni blagajnik g. Klemen; čič je uredil knjigovodstvo jako prak; tično in pregledno, izterjal je tudi pre; cej zaostankov.
Gospod inspektor Tajnik iz Kranja je poudarjal potrebo prirejanja sestankov po deželi, kar je ves zbor navdušeno pozdravil in se bodo taki sestanki uvedli.	!
Obravnaval se je tudi zakon o davku na neoženjene osebe in davčni oprostitvi oseb z devetimi ali več otro; ki. Omenjalo se je tudi, da vsebuje pravilnik za računovodstveno;blagajni; ško poslovanje davčnih uprav nekate; re nedostatke, odnosno, da glede ne;
Prepričajte se sami, da je
strojno vezenje perila, oblek tn pregrinjal najtr-pežnejše, nsjlepSe in najcenejše, ako je izdelano pri tvrdki
M. LEITGEB
LJUBLJANA, Jurčičev trg 3.
OKASIJSKA PRODAJA!
„Schaffhausen“ preciznih žepnih ur, briljantnih prstanov, modernih zapestnic, obeskov, uhanov, doz za cigarete, jedilnega orodja, srebrnih nastavkov, modernih budilk, stenskih ur.
llfjinPilKlUjflliljaoa, Pred Škofijo 15
Modno blago, perilo in potrebščine za šivilje in krojače priporoča tvrdka
A. PERSCHE
LJUBLJANA, Pred škofijo 21.
Priporoča se modna trgovina
T. EGER
LJUBLJANA
Sv. Petra cesta 2
katerih poglavij ni primerno in dovolj jasno sestavljen. Zborovalci so poobl'a; stili g. inšpektorja Prelaga iz Ma; ribora, da s sodelovanjem mariborskih tovarišev predela pravilnik in sestavi event. predlog za popolnitev, ki naj bi se predložil odločujočim činiteljem.
Centralno upravo udruženja v Beogradu bo treba pripraviti do Živah; nejšega delovanja. Tudi pravila, ki so centralna, niso prikrojena za naše raz; mere in bo treba predvsem znižati pre; visoko članarino. To bodo morali za; stopniki ljubljanske sekcije skušati doseči na prvi glavni skupščini, ki se bo vršila v Beogradu.
Priporočalo se je, naj tovariši agi; tirajo za razširjanje »Našega Glasa«, ki nas vedno podpira in ima vedno odprte predale za vsak naš dopis, ki je primeren za javnost.
Občni zbor je sklenil odposlati več pozdravnih brzojavk, in sicer fi; nančnemu ministru, njegovemu prve; mu pomočniku dr. Letici, finančnemu direktorju dr. Povaleju ter nekaterim drugim funkcijonarjem v Beogradu.
Razpravljalo se je tudi o vstopu poverjeništva v Zvezo državnih name; ščencev in upokojencev ter je bil star; jen sledeči sklep:
»Poverjeništvo nima v načelu nič proti vstopu v Zvezo, ker je im je bilk) vselej za edinstvo. Je pa mnenja, da trenotno baš sedaj razmere 'niso take, Ha bi bil vstop priporočljiv. Pooblašča ke odbor, da sklqne vstop ob času, ko bo sprevidel, da je za to hajprimer; neje.«
Vršile so se nato volitve odbora in se je volilo po listkih. Postavljeni sta bili dve listi. Lista starega odbora je bila izvoljena z veliko večino.
V 'odbor so bili izvoljeni gg.: Ribnikar, .Fajt, Mešek, {Klemen* čič, Marinc, Koritnik in Germovšek. V 'nadzorni odbor so pa bili izvoljeni gg.: Starin, Kramberger, Vošnig, Vajdetič in Žmuc.
Krojaški atelje
FRAN IGLIČ, UUBUANü
Pražakeva ušica.
Izdeluje se za dame in gospode po najnovejših krojih. — Lastna zaloga modnega blaga. — Uradnikom znaten popust ali na obroke.
Prva jugoslovanska tovarna dežnikov
JOSIP VIDMAR
LJUBLJANA
PRED ŠKOFIJO ŠTEV.
BS
Solidnost v kvaliteti in coni. — Točnost in natančnost v izvrševanju naroči 1!
EN GROS! EN DETAIL! Ustanovljena 1. 1882.
ap/ rm JS MCTCII
umuM. mmov rg s.
L. Mikuš
Ljiljana, Mi trg 15
priporoča svojo zalogo
Popravila se izvršujejo točno in solidno
Ivan Perdan naši., Ljubljana
Veletrgovina kolonijalnega in špecerijskega blaga. Najnižje dnevne cene! Postrežba točna in solidna.
Pisalni m „ir modela §
najmodernejše konstrukcije
THE REX Co.
Ljubljana, Gradišće IO
MANUFAKTURNA TRGOVINA
FABIANI & JURJOVEC
LJUBLJANA — STRITARJEVA ULICA 5
Priporoča svojo veliko izbiro volnenega blaga za gospode in dame. Belo blago za različno perilo v poljubni širini. Krasna zaloga zastorov in preprog. (Pliš, tapestri itd.) — Puh, perje, kapok, volna, žima vedno v zalogi. Blago je iz prvovrstnih angleških in čeških tovarn. Gg. uradnikom proti takojšnjemu plačilu 10% popusta.
Telefon štev. 2312 Račun post. hran. 10.761	w 		 LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA JE NAJMODERNEJE UREJENA !N IZVRŠUJE VSA TISKARSKA DELA OD NAJPREPROSTEJŠIH DO NAJMODERNEJŠIH ^H9H| Tiska šolske, mladinske, leposlovno in znanstvene knjige; ilu-, r'.rai?,e knjigo v enobarvnem ali večbarvnem tisku; brošure «ßi In knjige v vseh nakladah, časopise, revije in mladinske liste. Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov				Telefonska štev 2412	Štev. pošt hran. 11.165 Vzajemna posojilnica v Ljubljani r. z. i o. z. Miklošičeva cesta 7	
I =■ ' JS&K LASTNA TVORNICA ŠOLSKIH ZVEZKOV				v lastni palači, dovoljuje pod ugodnimi pogoji vsakovrstne kredite in posojila državnim uslužbencem proti poroštvu, zaznambi na prejemke, zastavi življen-skih polic in vrednostnih listin ter vknjižbi na posestva. Odplačilo v mesečnih obrokih. Uradne ure od 8.-2.	
H|| C. J. HAMANN nll	liuhllana		Vam nudi najsolfdnajšl vir nakupa parila, oprema nevest In novorojenčkov» perja» modnih potrebščin - Predtiskarlja modernih ročnih del-			II
Izdaja Zveza drž. nameščencev in upokojencev v Ljubljani. Zanjo odgovarja M. Lilleg. Odgovorni urednik dr. Karl Dobida. - Tiska Učiteljska tiskarna (predstavnik France Štrukelj). Vsi v Ljubljani