LETO IV. LJUBLJANA, 20. NOVEMBRA 1926. STEV. 50. NAROČNINA ZA JVOOSLA- VIIOČETRTLETNO DIN 15* Celoletno din 6o/za* INOZEMSTVO ]E DODATI pOfTNiNO/OGLAJI-PO ČENSKV/ POSAMEZNA Številka-po-din-rso* POŠT. ČEK. RAČ 13.188 vredniItvoinvprava- V* VČITEL15KI‘TISKARNI/ ROKOPISI -SE NE-VRA- caio/anonimni s>o- *PlS»$E-NEPRlOBČV-lElO/POjTNlNA PLAČANA V-GOTOVINI TELEFON ŠTEV. 906. Prisilna poravnava. Iz Beograda prihaiajo vesti, da sc bo posrečilo do mučnih oripra-vaii in silnih naporih zooet za nekoliko časa zvezati razoadaioči radikalni klub. o katerem ie šel do deželi elas. da se bo sesul, čim zaniha nroti Datentiranim izkoriščevalcem narod« kak ostrejši veter. Interes nartiia ie zmaeal vse. Cika Baia sprejema do dokih m c sc c ih železnega kancelaria in se razeo-varia 7 mim v dveurni konferenci. Dični Velizar Jankovič na se istočasno brati s svoiim doslei kletim sovražnikom bivšim saobračainim ministrom Andro Staničem. Pope laniic na gori same radosti in bla-eoslavlia z malim Lazicom veliki sporazum v klubu radikalne viteške voiske. Vse časonisie ie nolno noročil o tem senzacionelnem preobratu med radikali in mu nrinisuie naidaleko-sežneiše posledice. ki se skladaio z napovedmi advokata radikaliie Nikole Uzunoviča, da se bodo no tem generalnem oobrateniu Jugoslove-nom vremena ziasnila. Tueoslovenski nacionalisti r nai-večiim mirom ooazuiemn to oosled-n!r» iero .revolucionarnih čič. ker vemo. Ha ie vso skunki samo e/rda komediia na račun izkoriščanega naroda, brezpravnih troinov. ki so v tem času obupne eošpodarske krize te* orirodnlh katastrof pričakovali iz Beograda izdatne nomoči ter odločnih odredb, ne na noročil. da se ip očak radikaliip pobotal r iaeniem U7,nnovlCem. Ostalo ho vse or« starem. Delo vlado in parlamenta bo no tem zboganin tako ne- olodno. kakor ie bilo doslei. ko so se izeovariali soorazumaši. da ne moreio pričeti z reševaniem norečih ekonomskih in socialnih nalog, ker jim nreti sleherno uro izoad Paši-čevcev, katerim so naoram kombi-naciiam sestave nove vlade, vora-špnia rlavčne reforme« državlianske-ea zakona. kazenskeea prava itd. ničvredni ooimi in želie ljudstva, ki mora biti veselo, da ima tako olodo-vit Darlament. v katerem zdeha in spi Dri seiah do 30 noslancev. Iz-rjremembe bo le toliko, da bodo od-slei uDorabili novega erešnepa kozla, na katereea bodo ortili erehe svoie lenobe in zločinska brezbrižnosti. ki imroDaščata zemlio in narod ter erozita v kratkem uničiti vse s tolikimi neizmernimi žrtvami Priborienp nridobitve. V ostalem se ho ta oesem deee-neraciip oarlamentarizma in up>to-naščania demokracije Oo tem sdo-razumu i» še dači la in odrinilo za nekal časa oni hio. ko bedn vstali 17 naroda innakn,, možfo oDtimjzma In delavoljnosti. ki hodo obračunali y onimi nartiiaml. k| so izgubile raison dVir^ h, ki obstoje samo še zavolio koristolovstva ter izmozea-vania naroda. In med temi borci za zrušenie iznemoelih oartii in zerad-nio nove vlade Jugoslavije ne bodo sedeli oni. ki bi uorali Doslušati in biti veseli, da iih narod ne tira pred sod radi niihovih erehov. temveč liudie. kj bodo omogočili svobodni razvoj narodneea eeniia na eosoodarskem in kulturnem ooliu-da si bo priboril čim preie Drimerno mesto med ostalimi civiliziranimi naciiami. A. V. Nima ga madeža slovenska trobojnica Dr. Marko Natlačen ie bil 14. novembra 1926 izvoljen za noslevodečeea podpredsednika SLS. »Slovenec« ip v svoii številki od 29: iuliia 1914 poročal 0 manifesta-ciiah. ki so iih priredile masp no liublianskih ulicah. O priliki teh ma-nifestaci' ie nastopil kot govornik: tudi dr. Marko Natlačen ter izrekel sledeče, v omenieni številki »Slovenca« citirane besede: »Imamo voino! Sedmo leto že nam erozi in rožlia s sablio naš sosed tam doli na iužnovzhodni men naše Drostrane domovine. Kakor deda mogočni lev na malo nagajivo miško, ie zrla mogočna viteška AvstrHa na teea svoieea nritlika-vega soseda* Toda mpd tem viteškim vedenjem Avstrije ie postala! pritlikavi sosed močneiši in že ori-roieno oredrznost. ošabnost in oo-žrešnost ie čudovito rasla tako. da smo prišli že resno v nevarnost, da nam odtrga len del našeea ozem-ha. Hudodelski umor dne 28. iunija ie vrgel v to velesrbsko ix)čeitje čudovito luč. ki re mahoma odikrila vso resnost in nevarnost ooložaia. Da varuie svolo zakonito lastnino, da zagotovi sama sebi in svoiim ljudstvom mir. ki ie oredoogoi bla-eostania in vsakega napredka, ie morala poseči no naiskraineišem, ker dobra beseda ni več oomaeala, morala Doseči do orožiu. Imamo voino! Velike in težke bodo žrtve, ki iiit bo moralo doprinesti na skupni žrtvenik naše skupne domovine naše liudstvo: toda slovensko liudstvo bo te žrtvp rade volip do-nrineslo. ker ve. da kai velikeea ni mogoče doseči brez velikih žrtev. Šest stoletij te naš slovenski narod že p od žezlom preslavne Habsburške dinastiie. Šest stoletii ie ohranil zvesto svoio zvestobo Habsburškim vladanem. Nima pa madeža slovenska trobojnica! V zavesti, da ie naša bodočnost edino-le v Avstriii. v mnoeonarodni velevlasti mogoča, ostane slovenski narod tudii v težki tei uri zvest tradicijam svoiih dedov: zvest svojemu cesarju in Avstriji. Dokazali bomo listek. Vojvoda Putnik. Deseto leto ie že skoiai minulo odkar ie zatisnil svoie oči Veliki srn Šumadije, daleč od svoje domovine — na zlati Riviieri v bratski deželi francoski. Počival ie tam* kier ne vlada Dozabliivost in nehvaležni ost ljudi tam kjer sp svetinie velikih mož np skruniio. ampak iz niih ustvaria kult novih' ^eneracii in nov« bodočnosti. Tam ie snival večni sen naš junaški voi-skovodia. Zahteval ni nikdar od svojega naroda plačila in hvaležnosti: dasi-ravno ie vse svoie živlienje moči in voiaško nadarjenost posvetil edino le Domovini — naši skupni materi — bivši Srbiji. Mina želia mu ie bila — ki io iznolni domovina slehernemu še tako nevrednemu sinu — želia oo maihnemu kotičku na mpnih erudih, za svoip Dri delu za očetniavo izmučeno telo. Nikdar ni hrepenel oo časti, no-smrtnicah in Pantheonu — vse nie-eovo živl.ienie ip siiajen primer skromnosti — a kljub vsemu ooči-va v Pantheonu sicer np v onem miniiivem. ki so ga sezidale človeške roke. nego v Pantheonu. ki ie večen, ker počiva v duši našega naroda. Narod ip že izrekel svoio sodbo. Zani ip on simbol požrtvovalnosti in iunaštva. Zeodovina na mu ie in mu tudi še bo postavila večni spomenik slave kot borcu za narod in osvoboienie. ‘ Vojvoda Radomir Putnik je brezdvomno med našimi voiskovodii in v naši zgodovini noveišeira časa natmarkarUneiša ter naiizraziteiša oseba. V niemu so bile osredotočene vse lastnosti, brez katerih ne more vnovič, da ie orav tovoril Koseski, ki ie rekel: »Hrib $e omaie in hrast, zvestoba Slovenca ne mine. Živela Avstrija!« Ta govor dr. Natlačena ie Dri-šel nehote na misel vsakemu, ko ie izvedel, da ie postal isti dr. Natlačen Doslevodeči oodoredsednik SLS. ki nastona kot predstavnica vseh Slovencev in zastopa interese »slovenskega naroda«. Ne ere za dr. Natlačena kot osebo, ere za DrinciDiielen slučai v vrsti drueih, povsem Dodobnih. ki dokazuiejo, da nekateri liudie prehitro oozab-liaio na preteklost ter preveč računam na Dozabliivost drueih. Dr. Natlačen ie eovoril citirani eovor kot zrel mož nred veliko maso ne da bi bil k temu silien iz kakršnihkoli razlogov. Če so se takratni naši iavni funkcionarii oela-šali v tem smislu, se lahko ooravi-čiio 7. izeovorom. da so se morali hliniti, če niso hoteli riskirati. da nrideio na niih mesto tuierodni eksponenti režima. Dr. Natlačen nima tega opravičila, nastopil ie prostovoljno kot »elas iz ljudstva«, povsem orostovolino ip slavil Avstrijo in Habsburžana pljuval na Srbiio ter proglašal naše ozemlie za zakonito lastnino Avstrije. Upravičeno ie torei vprašanie. če in kdai ie dr. Natlačen menial to svoie iavno izrečeno in eotovo trezno premišljeno naziranie. Dokazov za spremembo nazirama dr. Natlačen do danes ni doprinesel in stopa brez teea dokaza na čelo SLS. ko-ie parlamentarni predstavnik ie lu-eoslovenskj klub v Beoeradu. Spoštujemo vsako Drepričatrie. če ostane zvesto samo sebi. Da nai bo še tako nasprotno našemu, ne moremo Da ostati mirni, če nrevzemaio vodstvo »našeea naroda« oni, ki so se Dovsem Drostovolino in brez potrebe eksrvonirali za Avstrijo ter se zaletavali z besnim sovraštvom v bratsko Srbijo. Ne ere ya notranio zadevo SLS, dr. Natlačen le Postal s orevzemom ooverien« mn funk-cile vodilna osebnost SLS, samozvane reorezentance Slovencev. Gotovo ne bo koristilo intresom našega nlemena. •'e bodo Srbi nieeo-vitti vodilnim osebnostim lahko očitali takp nastooe. Vsa naša iavnost sp mora torei uoreti nodobnlm izvolitvam. ,ir Natlačen sam oa nai od s toni in ookaže s tem zvestobo svoiemn oreDričanin. na tudi liube-zen rto »slovenskega naroda in nie-eovo neomadeževane troboinice.« S. S. S. R. v zatonu, Rusija pred vstajenjem. S. S. S. R. Sojuz sovjetskih so-cijalističeskih respublik — Zveza sovietskih socialističnih republik) — pod tem imenom se predstavlja danes svetu — Rusija ie. Dred kratkim 7 velikim nomoom proslavila deveto obletnico boliševiškV revolti ci.i e. Pomp ki se fe. oficifelno razvi-ial na tei proslavi ie bil velik, toda ves ta hrum in šum ni bil vstanu. da bi 7aelušil. in zadušil orodirliivo zvonenie »navčka«, ki že zvoni umiraiočemu režimu. Vsa znamenja kažeio. da ie sovietskemu režimu odklenkalo in da" več daleč, čas, ko se zruši v nič. Mislimo da lahko z eotovostio trdimo da ie bila deveta proslava zadma in da ob letu osorei že ne bo več države ki bi nosila ime S. S. S. R ampak da bo stala pred nami zopet Rusija, ki je odvrela raz sebe ostudno in nasilno ii nadeto krinko S. S. S. R. V kaki vladavinski obliki kdo to ve? 0 enem na smo Dreoričani: To bo zopet slovanska država, vladana od naroda ruskeea ki se ie očistil v nureatoriiu strašneea desetletnega trnlienia. ne Da od pustolovcev vseea sveta in zlasti ne od izvolte-neea .naroda izraelskega. Komunistična stranka, ki ima še danes v S. S. S R. vso oblast v svoiih rokah ie dobila elobokp in onasne razpoke, ki se vedno boli širijo in ni ie moči. ki bi iih zamašila in zooet dala stranki ono enotnost. ki ii ip potrebna Ha bi moela še nadalie držati vaieti v svoiih rokah. Stranka se ceni na velike in male frakciie. na vladno večino in opoziciio. Boi. ki ie nastal med vlado in opozicijo traia naorei in ni iz-eleda. da bi prišlo do izmirjenia. Kdo bo zmagal? Kakor vse kaže. se bo tudi to not uresničila stara orislovica- da »kier se prepirata dva. tretii dobiček ima«. In ta tretji bo ruski narod, ki ea tare boliševi-zem boli kot ea ie trlo tatarsko igo. Toda ni razkol v komunistični stranki elavnn činienica ki bo dovedla boliševizem do nadca. Ne! Obupno finančno in # eosnodarsko stanie mu že orecei časa koolie že zdavnaj zasluženi grob. Komunistični gospodarski eksperimenti so doživeli strahovit solom. Organizacija vnanje trgovine ie odpovedala in povzročila milijone in milijone izeube. Inozemska nronaeanda ie požrla milijarde zlatih rubliev. ne da bi donesla boli-ševikom toli zaželien^ svetovne revolucije. Odpornost kmečkeea prebivalstva proti sovietskemu režimu ni ponehala: ampak se ie celo povečala. V deželi vlada sološno nezadovoljstvo. zlasti ker so živlienski poeoii zboe traine eosnodarske krize izredno slabi in vlada silna dra-einia. Vlada nima več tiste avtoritete in ne vzbuia več tistega strahu kot nreišnia leta. nasprotno ona sama se boli in io .ie strah nred kmeti in delavci Ne more sp več zanesti na rdečo .armado .tudi ne na oddelke, sestavlienp iz inorod-cev in inozemcev. Eksplozija ie neizbežna in se pripravila v Rusiji sami. In zrušila se bo vsa tolikani oroslavliana zeradba sovietske države v nič in razbežala se bo mednarodna banda tatov, lopovov pustolovcev, izkoriščevalcev in nesramnih eksoeri-mentatoriev na vse vetrove da spravi na varno, kar si ie naerabila tekom svoieea ustrahovania ruskega naroda. In pobesili se bodo zonei krivi nosovi sinov izraelskih, ki ho-diio po sveti Rusiii kakor osvoie-valci no Dodiarmlieni deželi. In nehalo bo teči rusko zlato v žeoe enake iim svoiati v inozemstvu. Nad Kremljem bo zaplapolala vsemu ruskemu narodu in vsemu Slovanstvu sveta belo-modto-rde-ča troboinica in starodavni Kremeli. v katerem sedai enezdiio sovietski Doelavarii. bo očiščen vseea smradu in blata SDreiemal Drave brate, brate slovanske! Da bi napočil kmalu ta dan! R. K Dokumenti. V »Slovencu« ie za 28. oktober zaeledal luč sveta veliki maenifi-cat na slavo in vzpon slovenskeea ljudstva onih dni. ko se ie rušila trhla Avstriia in poraiala mlada Ju-eoslaviia. Oriunaši smo že ponovno Drimerno ocenili slovenske heroične nodviee iz leta 1918.. ko so nas bili koroški nemčurii in zasedali našo zemlio Italijani z belimi zastavami ter se nribližali Liubliani že na streliai. Zastoni so bila tedaj rotenia zavednih slovenskih mož nanram bivšim voiakom cesarske voiske — Slovencem, da nai osta-neio še nar dni ood orožiem in oču-vaio svoio zemlio pred novimi ti-. rani. Redki so bili. ki So za hiD postali. Domislili in se stavili na raz-: Dolaeo novi domovini. Brez števila na ie bilo tistih, ki so oiiani, nepokorni in neposlušni drli domov ter se etablirali v domačih vaseh za gostilniškimi mizami, od katerih ie v tistih dneh teklo vino v potokih. Italiiani so imeli v načrtu zasedbo Liubliane in nokraiine do Zida-neea mostu, in bi io tudi izvršili, da jim ni prekrižal niihovih načrtov konieuišk] podpolkovnik Stevan Švabič. ki je z železno enereiio zbral in oborožil v desetih dneh če^ Srbov ter z nio pohitel proti Vrhniki, kier so sp nahaiali italiian-ski odredi s komando v Logatcu, kateri ie izročil na lastno odeovor-nost sledečo noto: »Čete kraljevim* Srbiio So zasedle v imenu ententnih sil Liubbansko oblast. Zaoovedano ml io ore-nrečiti sleherni nrihorf zavezniških italii?nsklh truo v omenieno oblast. Bilo bi ml zelo nettubo. čo bi moral or! izvrševanju eorenieea oovelia uporabiti orožie, rakav sem noobla-ščen. Za slučai oreUvania zavezniško krvi. odklanjata srbske čete vsako odeovoirnost. Prosim z*teea-delJ komandanta, o nevarnt bolezni komai malo okreval, ie konferiral s svoiim i pomočniki. Medtem vstopi v kabinet nieeov verni in vdani sluea. bister in razumen mlad seliak iz okolice Uba. — »Gpspodine voivodo. došla ie gospodo Vaša kči. da Vas vidi.« Voivoda neievolmo odloži očala, se nočasi obrne v naslaniaču in ea zavrne: »Sad nKe vr^me za razgovore, H, da mi ie dobro i neka ide kliči.« Bilo .je pred vojno z Bolgari leta 1913. Neki častnik vrhovne komande ie prišel v Beograd na dopust. Presno se ie vrnil nazai v svoio komando na službovanie. ie obiskal sonroeo vojvode, da bi noročal voi-vodi o nieni bolezni. Žena ie bila zelo bolna. — Njena hči ie naročila častniku nai pozdra- vi očeta in mu nove. da leži mati na smrtni nostelii. Izročila mu ie zani tudi pismo. Castnrk vrnivši se v komando, se takoi naooti W voivodi. da mit. izroči nismo in pozdrave. Našel ea’ ie v nieeovem delovnem kabinetu, kier ip ravno delal c svoiim nomoč-nikom voiaške načrte. Voivoda za trenutek preneha z delom, da prečita nismo. — Vsebina ie morala biti strašna, kai ti na-mršil ie obrvi, noznala se mu ie bolr na obrazu in težko zavzdihne. Toda' vše ie traialo le trenutek. Ponravt in obrišp. si s tresočo roko naočnike in s Dremaeuiočim elasom zaukaže pomočniku: Produžimo eosoodine nukov-ničeJ '•'-■i' (Dalie prih) ska vlada rešilo to vorašanie s kra-llevo italiiansko vlado.« Italijanski komandant ie bil toliko Dresenečen. da se ie v odgovoru na to noto izgovarjal na nepoznani« terena, ki ie povzročilo prekoračenje razvodnice. Istočasno ie tudi ukazal italijanskim četam evakuirati Vrhniko. Pokrajinska vlada SHS za Slo-veniio ie do tem odločnem činu. ki ie rešil Slovenilo ored laškim igom. izstavila sledeči akt s številko 8937, ki ie naileoše izpričevalo »historičnega Dodviea slovenskega naroda v letu razrušenia Avstrile.« »S fronto orihaiaiočl slovenski voiaki «40 bili neposlušni, slabi In nepokorni ter so samo olačkall hi kradli. Postavile ne straže so zaou-ščalp svoie oozlclie čim so se odstranili častniki. Edfn« zanesli!va četa. na katero se mogla zanesti Narodna vlada, so bili Svabičevl voiaki.« T- T. kakih štirideset. Kako ie to dosegel in v tem kratkem Času. te velika tainost. Dvomimo tudi. da bi tudi kdo overovil Dristnost Dodoisov. Zgodilo se le menda isto kakor z vpisom v »Ballila«. Ker iih starši niso hoteli ne prostovoljno In ne ood pritiskom in grožnjami voisati. so iih kratkomal« kar vse sikuPal vpisali. Ta orefiod slovenskih otrok Y šesti italijanski razred pb ie itnel še drugo posledico. Ker ie ostaio premalo učencev za samostojni slovenski Deti razred so ta razred opustili in tudi te učence vpisali v italijanski razred. Tako ie bil doce" la odpravljen oouic slovenščine v Sv. Križu pri Trstu. Ninčič je govoril... Naš ster g. najsposobnejši zunanii mini-Momčiio Ninčič je čutil potrebo oodati iavnosti Iziavo. ki nai bi ooiasnila zadnje dogodke v naši skupščini, ki so odražali boli kakor še kdai doslej enotno voljo našega naroda, dasi ie ta govoril v svoii naravni odkritosrčnosti še mnogo odločneiše. Gospod Ninčič ni čutil ootrebe govoriti ored Narodno skupščino. Her bi moral že davno oo-lasratl račune o uspehih svoie zima-ufe oolitike. niti oodati kako tehtno iziavo zastopnikom našega tiska, čutil na se ie dolžnega povedati svoio m n en i e zastopniku fašlstov-skeea glasila. S tem ie storil iugo-slovenski Chamberlain prvo napako. Diplomati uoorabMajo v izjavah naoram iavnosti svoi iezik. Tako. da ie treba niihove besede mnoeo-krat dobro pretehtati prej ko ie mo-eoče izluščiti iz niih pravo Jedro. Da ie naš veliki molčliivec v tei govorici prvovrstni moister, to ie že stara stvar. Navzlic temu pa se ie v razgovoru s poročevalcem »Secola« oo-služil iziemoma govora navadnih zemljanov. Niegove besede so bile tako odkrito nesramne, da ne moremo za niimi iskati druiretra smisla Ves vihar v Narodni skupščini. ki ie nastal radi fašistovskega divtnnla 11 uA mišim živltem v Primotriu nre-sola- kot notoričen s Pašičevo ml-lostfo izvolieni nartlzan samo s partizanskega stališča in se oovsone do lažniivega stališča, da so bili vsi enodušni protesti svobodnih od Vaidaria na do TrisrAava zeroli strankarsko navdahnjena akciia Droti se-danii nesrečni vladi. Oceno te niegove iziave prepuščamo naši iavnosti. ki ie že dovolikrat neusmiljeno blamirala s svojimi odločnimi nastopi modre iziave in himne o goreči ljubezni med Rimom in Beor gradom. s katerimi Aronov sin prav rasi odgovarjajoče razmetava in mirno trdi. da med nami in zemljo, kier so v 2 mesecih do smrti Potol«li čez 100 političnih nasprotnikov, ni niti nalmaniseea nesoorazumltenia. Usoda 600.000 zasužnjenih Jugoslo-venov. koiih krik na pomoč sega prav do neba, irosoode predsednike zasedanj Zveze narodov, absolutno ne zanimajo, kai šele razburiaio. Vsegamoeočne Italijanske ob-meine straže lahko i v naprei zahrbtno in nekaznovano oobiiaio naše stražnike (Grčarevec). Italijanske oblasti lahko pomotoma za-Diraio predstavnike našega naroda in maltretiralo naše mrtve in žive državljane. Vse to v plamteči »zavezniški ljubezni« goreči iueoslovenski na-,rod s svoiim naioopularneišim zu-naniim ministrom sprejema le kot posebne znake neprecenljivega prijateljstva Mateotijevih morilcev, požigalcev »Narodnega doma« in. oskrunievalcev naše nedolžne primorske mladine. Pred italijanskimi konzulati se zbirajoče tisočelave mase naroda, protestirajoče s klici: »Smrt Mussoliniju!« in »Doli Itaiiia!« pa predstavljajo samo partizane, odnosno oooziciio. ki se lahko veseli spričo te iziave bodočih volitev, ker ie z nin ves narod izvzemši peščice službo vršečih oollclisklh stražnikov In par desetoric orožnikov. In celo o teh ie skoro gotovo po večini moči reči. da vrše to službn « kletvlio na ustnih In stisnienlh zob. ko se. spominjalo. da so morali baš zavoljo onih. proti katerim protestira naod. zaoutisti svoie rodne kraje ter vstopiti v službo v kateri spreiema’ io za pet dni in noči naporne službe prazno pohvalo, če ne še sodne radV oi službe. Blagor kralju beograjske Štam-oe. da zamore spričo teh slehernemu slepcu iasnih deistev daiatl slične iziave. Še večii blagor oa potomcem Rimljanov* ki ilm tako globoko verujejo, kakor Momčilo Ninčič. Mi na orehalamo preko niih in utrinie-mo nw?« mišice za tisti hip. ko bomo nhleil milo zaPadno sosedo tako močno, da bo v naših oblemih zakrvavela v tisoč ranah od Mesine Dopisi. : Zagorfe ob Savi. Znano ie. da je bilo ored tedni vlomlieno nri na-šen gerentu br. Dragu Korbariu. pri čemur mu ie bilo ukadeno 160 tisoč dlnariev občinskega denarja. K Sreči se ie posrečilo nalti vlomilca in razpršiti zlobna namigavania onih strankarskih orenapetežev. ki so hoteli kovati h te nesreče svoi partizanski kapital. Gerentski svet pa ie istočasno z izraženo zaunnico tudi primerno odgovoril na zanlot-na namigovanja Kotovih zlobnežev proti br. Korbariu. ki mu k srečnemu izidu nepriietne afere bratsko čestitamo! Žužemberk. Pripravljalni odbor za ustanovitev »Streliačke družine« se ie konstituiral v torek dne 10. t. m. Priiave članov sprejemata tainik pripravljalnega odbora goso. Stanislav Pleskovič, davčni uradnik in blagainik pripravljalnega odbora g. Ferdo Paradiž, sodni kan-cllst, oba v Žužemberku. Ustanovni občni zbor se vrši 19. decembra 1926. Za pripravljalni odbor: Fra-nio Pirc. predsednik. Iz Istre. VBuzeščini so razpustili vse še obstoieče prosvetne organi-zaciie. V svoii gorečnosti so karabinierii za orli tudi nrostore Gospodarskega društva ori Sv. Mairtinu in odnesli knjige v Buzet. Društvo ie poleg vsega v staniu likvidaciie. Prekmurie — Dolenia Lendava. V soboto 13. t. m. zvečer le priredil Sokol oredavanie o sarajevskem atentatu. Udeležba ie bila kot navadno srednia. Manikali so isti krogi. kakor vedno! Na nedelio predpoldne oa sta proslavila Sokol in Oriuna žalostno obletnico Rapalla. Tudi k tei tako važni prireditvi gotovi gosoodie niso prišli. V lepem Bttsvivc* Y>E» r»r* Y>\M zmritontcnr ttTrt 0*1175X1. Značilna /a naše razmere ie nač iz iava enega gospodov iz davčnega urada, ki le pripomnil k’ povabilu na zborovanje, da ie državni uradnik In da se v politiko ne vmešide! Mar ie to nevednost ali hiidobiia. Za inteligenta oa vsekakor ueanka. Mi bomo o priliki še poučili take ljudi, kai ie »Rappalo«. kai politika in kako se mora državni uradnik zadržati. UoorablJalte povsod tako previdnost, sicer zna priti še do velikih razočarani! Oriuna Dol. Lendava. V Lozicah Pri Vioavl ie pred kratkim veter odlomil drng. na katerem ie nlaoolala zastava. Zastava ie. ponoči tako padla v blato in liu-die, ki so šli v temi mimo. so io nehote pohodili. Radi tega so najprej aretirali skoro vso vas. Končno so obdržali le štiri fante, k? iih ie gorl-škt tribunal obsodil tri na dvaiset mesecev ieče. enega na na šestnajst. Na Grahovem or! Bači ie nastavljen učiteli Hubert Močnik, ki sili domače otroke na vse nretefe v fašistovsko društvo »Balilla«. Staršem. ki nočeio voisati svoiih' otrok, preti z odvzetiem koncesii in 7. drugimi represalijami. Na drugem mestu oa žuga. da poide prihodnje leto v Srbijo, ako mu ne daio tukaj' mastnega mesta. Prijeten pozdrav' Dri prihodu v Jugoslavijo mu bo oa že Oriuna poskrbela. Iz Primoria dobivamo poročila, da osobito Hiviaio oroti našim llu» d.em fašisti Slovenci in Dalmatinci, ki imaio- često v Jugoslavlii svoje bližnie in dalinie sorodnike. Opo-zarJamo to črnosraičniško golazen, dr« homo končno orisilienl noseči oo niihovem receptu, v-5 pravi, da ie potreba kaznovati za orotiitaHiansko delo iugoslovenskih emigrantov !z Primoria v .lucroslaviu n'Ih domačine Vitami, i mi. rtaist nam ie to sn- no odvratno in v nasprotju z našimi načeli. Tuini glasi. Pa do Garda. R. P. V. Odprava slov. razredov v Trstu. Po znani Gentiliievi reformi bi morali letos odoasti vsi četrti razredi s slovenskim učnim jezikom. Ostali bi potemtakem samo še neti in višii razredi. Na deželi, kier ni samostojnih razredov pač oa oddelkov, so v premnogo kraiih spremenili kratkomalo vso šolo v italijansko. Nekoliko težie ie bila taka sprememba v Trstu, kier so bili samostojni peti in šesti razredi. Se večiih razredov ni. ker tržaški prefekt ni nikdar dopustil, da bi se otvorili višil slovenski razredi, kljub temu da ie bilo v to zadostno število učencev. Sedai pa so na nekaterih šolah z Vednostjo ali brez vednosti in ori-voLlenla šolskih oblasti odpravili slovenske, razrede. Prvi tak slučaj ie bil v Rojanu. Na pomoč .lim je prišlo deistvo. da so dala boina leta malo šolskega naraščala. Premalo ie bilo otrok, da bi se otvorili ločeni oeti i-n šesti razredi za dečke in za deklice. Pričakovati ie bilo. da bodo radi tega otvorili en mešani peti in en mešani šesti razred. Toda šolski vodia ie ukrenil drugače. Združil ie vse dečke v en razred, vse deklice oa v drugi. V deškem razredu ie 41 učencev, v dekliškem 32. Ta rešitev, ki i e sama na seb videti nedolžna ima oa hude posledice za slovensko šolstvo. S tem ie namreč, šolski vodia dosegel, da bo samo letos še slovenski razrec v Rojanu, kajti oo zakonu odpadejo s prihodnjim šolskim letom vsi Det 'razredi. Enaka usoda čalka tudi barkov-liansko šolo. kier ie za oeti in šest: razred samo kakih 35 otrok, tako da posluje letos samo en mešani razred. Prihodnie leto odpade tudi a. Naihuiše pa se ie zgodilo nri Sv. (rižu ori Trstu. Tam te bilo dovoli otrok, preko 60 vpisanih za slovenski peti in šesti razred in pričakovati ie bilo. da se. bo ta razred celo tazdelil v dve vzporednici. Toda do tega ni smelo priti. Italijanski razredi so imeli premalo otrok in bi morali ostati zaprti. Prvi korak da bi pridobili slovenske otroke za italiianski razred ie bil ta. da so dali slovenski razred v nekdanis poslopje »Lega Nazionale« in da ie dobre ool ure proč. od vasi, italijanski razred pa so nastanili v šolsko ooslooie v vasi. Nato so izkušali spraviti neka! učencev za novo ustanovljeno ribarsko šolo. Odzvali so se štirie. Prišel ie vodia šole in vplival na učence, nai se vpišeio v italilarrski razred, ki ie integrativ- nega značaja In iih bo pripravlial za vstop na obrtno šolo. Pridobil je samo eneea učenca. Nato so povabili vse učence, ki so Izkazali v zadniem šolskem letu dober usoefi iz itallianščine. na pogovor z učiteljem Rosariem. ki ie mimogrede povedano. telesno oohabllen in ne razumemo, kako ie mojrel biti sploh nastavljen. Posledica tega oogova-ra ie bila. da so drugi dan prešli vsi učenci iz šestega razreda, ne saimo oni ki so izkazali boliše rede. v italiianski razred. Stvar se ie zde-la sumlilva celo šolskim oblastim in zahtevali so od Rosarja. nai predloži Dismene izjave vseh staršev da so zadovolrnl S tem, da prestopilo nlih otroci na ltalilansko šolo. In čudež se le zgodil, drugi dan je Gonia prot! slovanskim duhovnikom v Istri. Dan oo napadu na ministrskega predsednika Mussolinija ie zooet oživela gonia faši-stovskih tolo • iz Labinia proti §e maloštevilnim slovanskim duhovnikom. ki so še ostali v Labiniu. Ponoči so trkal na vrata mladega kaplana Kazimira Rovisa v Kržanu in ga pozvali na cesto, č.eš. da mora k umirajočemu verniku. Ko se je ooiavil v temni noči na cesti so ga fašisti obkolili in ga odvedli na samoten kraj. Tam so mu postavili revolverie na čelo in ga ood grožnjami in batinami prisilili, da ie obljubil, da bo zapustil svoie mesto in Kržan. Isto so zahtevali tudi od Lirila Poderžaja, župnika v Pičanu. Ker le roien v Ljubljani, bo moral zapustiti ne samo svoie mesto, temveč tudi Italijo. Napadli so istega dne tudi župnika v Cepiču Matijo DobroviČa in župnika v Gologorici Ivana Curaviča. ' Pri nas pa nosiio romani denar v Italiio. da z niim žive brezdelni in krvoločni fašistovski diviaki, ki v zahvalo napadajo in preteoavaio slovenske duhovnike. Brezmeina ie v resnici otopelost nekaterih, ki ne maraio občutiti udarcev v obraz če tudi so še, tako pekoči. Gonia proti učiteliem se. nadaljujte. 2e smo mislili, da ie konec odpustnih postopanj proti slovanskim učiteljem v Italiii. Sedai Da ie prišla na vrsto tržaška ookraiina. Prvi ie dobil odlok od naučnega ministra učiteli v Sežani Franc Pa§a Med tem oa. se šolske oblasti pridno pripravllafo na prihod naučnega ministra. Povsod silijo ustanovitev fašistovskih deških organizacij »Balilla« in »Malih Italijank«. O Idriii smo že pisali, kako so tam dosegli usoeh s tem, da so pretili z odpustom očetom vseh otrok, ki se ne bi vpisali v omenjene organizacije. Drugod postopalo slično. Sedai se obeta še huiši pritisk v tem oziru oo zadniem atentatu na Mus-soliniia. V te organizacije oa mora Prispevati Uudstvo sam.0.- PjMvseffl, moraio vsi delavci, vsi trgovci in obrtniki biti vpisani v sindikatih. Ako niso vpisani pa moraio orisne-vati kliub temu k tem ustanovam. Naloga sindikatov oa ie. da vzdr-žuieio noleg drugega tudi »Balilla« in »Male Italijanke«. Toda ne zadostuje tudi to. Tudi občine, katere vodiio sedai oo večini tuii ali prodani oodeštati, moraio prispevati k tem raznarodovalnim organizacijam. Tako ie morala občina Cerkno kupiti 40 otrokom obleke za »Balilla«. Cepovan ie moral v to svrho žrtvovati celo 2500 lir. čipkarskemu tečaiii oa fp podeštat istotam odklonil celo nodooro Za kur?avo. Neka! /a naučnega ministra Fe-deleia. Kakor znano, namerava na-učmi minister pose ti ti 7. decemfbra šole na Goriškem. Ni sicer še znano. katere šole si ie izbral. Ml bi mn svetovali, nai se oglasi tudi na šoli v Cepovanu. Kar tam počenja italiianski učiteli. prekaša že vse meie. zgraža se nad tem vsa vas. zgražajo se časopisi. Šolski nadzornik in Šolski skrbnik oa nič ne vidita in nič. ne slišita. Imata pač preveč dela s slovenskimi učiteLii, ki vestno ooravliaio svoio službo. Ta učiteli odgovaria na popolnoma slovensko ime Fran Ravnik. Poro" čen ie vdrueič in ie oče dveh otrok. V Cepovanu oa živi s svojo priležnico v veliko pohuišanie vse vasi. Da. celo šolske otroke došI lia predčasno domov da se lahko sorehaia s svoio Dulcineio oo vasi. Ta učiteli ooravlia obenem tudi oosle na občinskem uradu. Ker seveda ne more biti obenem na obeh mestih, zanemaria eno in drugo. Tako ie v zadniem času odreKei čipkarskemu tečaju oodooro iz občinske blagaine češ da ni detiam-Istočasno Da ie določil iz ist £ vira lepo vsotico 2500 lir za u.ta-novltev fašistovske organizacite Šolskega naraščaia »Balilla«. Časopisje. »Edinost« od 9. t. m. le bila zaoleniena. Vzrok* ni znan iker list ni še nreiel dekreta. »Istar s'ka Rlieč« od preteklega četrtka je bila takisto zaplenjena. Vzrok tudi ; ni ?.uan. k§i$ list ni do dang? PjeJel odloka. — Glavni urednik »Goriške Straže«, ki izhaia v Gorici, ie bil pozvan na policiio in ie moral podpisati iziavo, da ne bo pisal ne Droti kraliu. ne kraljevi hiši. ne voiski. ne karabinierJem. ne režimu. Uvedla se ie za ta list oreventivna cen-zura‘ ~ Komunistično glasilo »Delo«. ki izhaia v 1 rstu. v kolikor ni bilo zaolenieno. ie ustavljeno. Denarni zavodi. Karabinierii v Buzetu so zaorli tamošnio Dosojil-nico in hranilnico. Bržkone so dobili nalog od višie oblasti, da so vsa slovanska društva razmiščena, V svoii gorečnosti so karabinierii smatrali tudi posojilnico Za društvo. Primorski emigranti. Od časa do časa prispe s Primorske v Liublia-no kak Primorec, navadno inteli-gent ter prične moledovati oo Ljubljani za službo ter oritiskati kliuke toliko časa. dokler se ga ne usmiliio in mu oodele kak zaslužek. Običaina navedba v orošniah teh' »emigrantov« ie. da so bili pregnani zbog narodnega dela v Primorju. Oriunaši smo se za nekatero, teh' pregnanih narodnih delavcev na-tančneie nozanimali in zvedeli, da ie med niimi marsikateri, ki ie bil vse oreie neeo »narodni delavec«. Tako so D0d firmo »narodnih mučenikov« dobili v JueoslavLii službo liudie, ki so bili v Primoriu notorični komunisti in vse oreie. kakor narodnjaki. Ta eostoliubnost Jugoslavije ie no Primoriu postala že predmet iavneea smešenja in *nad onih. ki so danes v fašistovskih vrstah, iz katerih na bi moeli biti reducirani spričo bližaiočesra se Generalnega čiščenja fašistov. TaVo ie poznani učiteli Miklavčič Mirko iz Škedn?a. ki ie nrosto-volino prevzel organizirani«* in vodstvo »Lege nazionale« v Treošah pri Proseku, iziavil ooetovano. da odrine v Jugoslavijo, če mu fašisti, za katere ie storil toliko dobrega, ne oodele službe na eno od. 47 vloženih prošeni. Drug tak oatron ie neki dobro poznani Kanatčan. ki >ie oersona grata nri Italijanih v Kanalu in ki Često Drihaia čez meio. Dosehno na Bled. kier ie baje kot sam oripove-duie. navezal stike z zelo odličnimi ooUtltno unravnimi osebami Slovenite. Italijanska lira ie zooet pričela padati, kar dokazuie, da ni nien nenadni dvig slonel na reelni podlagi, nego na improvizirani umetni intervenciji in slučajnem znatnem povpraševanju oo laških lirah. Mogoče ie sioer. da bodo fašisti s kakimi novimi triki zooet trenotno zaustavili sedanie oadanie lire in morda celo zopet dvignili nien tečaj. Gotovo Da ie navzlic temu, da se lira na sedanii bazi ne bo držala in da bo orei ali slei zdrknil* na točko, ki bo odgovariala staniu valute zemlie v kateri vlada v notranjosti naivečia nesigurnost in atmosfera ood katero ie traino gospodarsko »udelstvovante nadvse problematično Ln izoostavlieno katastrofalnim oosledicam krvi in zem-He lačne fašistovske politike. S tem deistvom moraio računati i naši orivredniki. ki trguieio v lirah, zbog koiih so izeubili že itak težke tnillione. Adiciiski stroji. THE REX C0., Ljubljana. Ker me posamezniki, ki so že dobili rešene iziave o izstoou iz r. k. cerikve ter oni. ki to žele storiti, večkrat sorašuieio za informaciie. naorošam vse te. da nrideio v sredo dne 24. t. m. oh 8. ur! In ool zvečer na tozadevni razgovor v restavracijo »Bellevue«. Dobrodošli vsi bivši člani Orjune. — I. J. B. Okrožni za zavarovanje delavcev v Liubliani razglaša, da znašaio od četrtka 11. novembra t. L dalie cene kopelim sledeče: pršna kopel 3 Din za člane. 6 Dm za nečlane kadna k o o e 1 za člane in nečlane ob torkih, sredah, četrtkih in petkih 10 Din. ob sobo tah in nedeljah 12 Din. d a r n a kopel v vročem zraku člane in nečlane ob torkih, sr« in za ■edah. četrtkih in petkih 10 Din obri^°~ tah in nedeljah 12 Din. Za °«va ne posetnike stane v obonrn< blok za 10 parnih ln ^ vročem zraku 80 Din, za 1? kadmh kopel. 80 Din in za 10 , , . I1, Urad ie cene določil tako nizko, da le omogočena uporaba različnih' koneli naiširšim slojem. Parna kopel ie odprta razen ponedeljkov. Stev. 130.____________________________ vsak dan od V^15. do iUl9. ure. in sicer ob sredah, oetkih in nedeliah za ženske, ostale dni na za moške, ob nedeliah in praznikih Da ie oarn. kopel odorta od 8.—12. ure. Cas uporabe name kopeli le omeien. Ostale koDell so odorte vsak delavnik razen oonedellka od 8. ure do Vel9. ure. ob nedeliah In praznikih Da od 8. do 12. ure. in cer vedno za ženske in moške. V kopališču sta na razoolaeo maser in maserka. HaS pokret. Oriunaše oDOzariamo, da^ ima trafika Pezdir Franio v Gradišču v razorodaii »Vidovdan« in »Pobe-do«. bratski arlasil? Oriune. 13. november te proslavila Orim na Dubrovnik na naisvečaneiši način zaiedno r. voisko in ostalim narodnim občinstvom. Je bila to namreč osma obletnica odkar so vkorakali Beli orli skozi vrata staror slavnega Dubrovnika in mu nrinesli toliko zaželieno svobodo. Vse mesto ie bilo okrašeno z zastavami. Po ulicah se ie vršil ma-nifestaciiski obhod nri katerem sta svirali eodbi Oriune in voiske. Ma-nifestanti so se ustavili nred do-slooiem br. Ježiča. kier ie bil na balkonu br. Frano Petrinovlč. ki ie no kraišcm govoru nredal besedo br. dr. Bartulcvlču. predsedniku Oriune Dubrovnik. Po končanem obhodu ie Driredila Oriuna še izborno uspelo akademijo v prostorih Jugoslovenskega Sokola. Brate in prijatelje ooozariamo na to. da se klatim do deželi in Liubliani temni Dlačani elementi, ki Doizkušaio poizvedeti razne stvari iz Doslovania in dela Oriune in Or-iunašev. Zategadelj se čuvaite ored vsakomur in ne razkrivajte se Dred liudmi. na naisi še toliko eovori-čiio. da so Oriunaši in naši. Pover-ienie Oriunaša sme imeti samo oni ki sc izkaže s nismenim Dotrdilom in lastnoročnim Vam dobro Dozna-liim n odpisom brata Velikega čel- nika Marka in brata glavnega urednika »Orjune« D. Verbiča. Shod Oriune v Suoetrii o^i Braču ie pokazal. da se ie oriunaška misel v Dalmaciji na globoko zaiedla v narodne mase. ki so z nemaltm za-nimaniem poslušale govore brata Frana Petrhiovlča. ki te nozdravll suneterske nacionaliste in iih oo-zval. da v vrstah' Oriune sodeluJeki Dri izgradnji velike, edinstvene, močne in srečne Jueoslaviie. Za niim ip govoril Dredsedntk Direkto-riia br. dr. Lluba Leondč. ki ie v širokih- potezah označil elite oriu-naškegn nokreta. Po tem shodu fe bil izvolien poseben oriDravlialnl odbor, ki bo poskrbel potrebno za ustanovitev Orjune Supetar. V Bellini v Bosni ie bila na iniciativo omladine osnovana nova Oriuna. ki bo vodila naiodločneišo borbo oroti radikalščini v tei danes že omaiani radikalni kuli. Zbor Orhiti« na Čiovem. V zad-nii številki smo zabeležili napad komunistov na ribiče Oriunaše na otoku Ciovu, kjer so moskovski verniki hoteli s teroriem nreolašiti orobuiaioči narod. Oriuna ie na ta zahrbtni in mračni napad odeovo-lila r. vejikim iavnim zborom, na katerem ie bila dana prilika svobodno besedo vsem menim sovražnikom. Oglasil se ni nihče in so morali eovoriti samo Oriunaši. kot splitski oblastni čefnik neumorni br. Valentin Žic. dalle vrli brat Doma* zet in odvetnik Koščlna ir. Troefra. tvuca Enrilo Splošno prilfublfcn kavni nadomestek Okusen I cenen. Sobiva se v vsefi dobro atorOranlO koiontjalnif) trgovinafr. Kronika. »MI SMO NAROD NE PA MANJVREDNO PLEME. Id bi dovolilo. da c» rasti Ir vladtrt mizi le. če se odoove svoicmn dostojanstvu, mctralnlm Drincloom In avtonomnim narodnim pravicam.« (Slovenec« 16. XI. leta 1926). Čudna so nota Gospodova, še boli na ideologov stranke organiziranega slovenskega liudstva. ki so pred sedmimi leti nisali vse druva-če. kakor sledi iz sledeče obiave uredništva slovenoborske literarne reviie »Dom in sveta«, kateri ie bil dolgo časa urednik tudi »izobčeni« Izidor Cankar. Ta revna ie prinesla v svojem XXXIII. letniku na 51. strani sledečo obiavo: Iz uredni- štva: »Dom in Svet« začenia novo Dot (nov letnik), oo domovini z bolesti« in radostio. ker gleda svoi dom. domovino. »Slovencev no večini osvoboien. združen z bratskima Plemenoma Hrvatov in Srbov.« Tako torei gosnodte voditelji slovenskega naroda! Hrvatje in Srbi so oo vašem današniem gledanlu »m a n 1 v r e d n o« nleme. ali na ste leta 1919. §e smatrali zvesti načelom deklaracijske borbe in naukov velikega Evangelista; »Pomni Slovenec, Hrvat in Srb. da sl dn enega slovanskega naroda na lueu Evrope, ria « spomina na to enotnost ne more vzeti nihče, ako sl Pa ’ * r - r naisi ie znana stvar, da ie delo naših diplomatov z izjemo oar mož Baludžičevega in Rakičevega kova vse oreie. kakor zadovoljivo. Davčna iakost ameriških državhanov ie v orlmerl z ono nsših tisočkrat večin in vendar ir.daia vesela Jugoslavija za evoie marliive zastopnike v inozemstvu trikrat, več. kakor Amerika. Martinov večer »Soče«. Društvo Primorcev »Soča« sp ip preselilo «; svoiimi nredavami v znano restavracijo »Liublianskl dvor«, kier ie v soboto priredilo času primeren »Martinov večer«. Klet »Ljubljanskega dvora« ie bite nabit« nolna. vendar ni bilo opaziti stalnih gostov — ir delavskih vrst Poročilo n večeru samem ie itak že bilo priobčeno V »Slovenskem Narodu«. Zato nai 7. ozirom na pripombe gotovih liudi samo iziavim. da vztraiam ort vsem. kar sem na tem večeru govoril, v polnem obsegu. zlasti še tndl. kar sem omenil na koncu govora. Netonlril ne ško-duteio samo v političnem živlteniu. amnak tudi v nacionalnem! Nacionalist mora tudi v svntem privatnem. kot službenem ozlm vedno v oraksl ootrdlti svote nacionalistično prepričanle. Aktivno udejstvovanje v separatističnih strankah našemu narodu v Primorki ne koristi. Isto-tako nai se iziave o vzgoii otrok ookažeio v nraksi. ne na. da se dovoljuje hčerki govoriti — italiian-sko! Vse kar sem govoril, sem govoril o« lastni inlcllatlvl na lastno odgovornost In torei necficitelno. I. I. B. Objestnost. Pri naši železniški direkciji, mašinsko oddelenle. se nahaia na merodainem mestu g. inž. F. F. Poznamo ga še iz tistih časov ko ie bil šq mlad začetnfk-na-čelnik v kurilnici na gorenjskem kolodvoru. Kakor tedal. nam tudi sedai ščipa proč od naših dohodkov: marsikateri delavec In nižji uradnik se ve spominjati na nieeo-vo brezsrčnost ki io skriva ood pretvezo, da se mora orištedit! za državo. Tako smo n. nr. pred kratkim morali doživeti, da se nam ni izplačalo onih’ nekaj tisoč dinarlev. ki se nabereio vsak mesec od Dri-štedenega goriva do 2 dinarja od tone. S tem smo udarleni posebno nlfil uslužbenci ul imamo oogavka z manioulaciio « premogom Ne pomislilo li odgovorni eosoodfe da smo ni žil uslužbenci ž° Itak «labo olačenl In da smo ravno ml 11 s t L ki delamo nai več v naših narodnih organizacilahi s Domočfo katerih sm« «i 7 velikimi Žrtvami oriborill našo svobodno dtržavo. v kateri le marsikateri prišel or®v lahko In še v mladih letih do zel« dobrega kruha. Po zakonu In pravilniku našo narodne države nam orioadalo gotovi orelemkl. zategadelj Hh Izolačuite, ker s tem ne b« Imela država nlkake škode!! Prizadeti nlžll uslužbenci. Hvaležnost domovine. Pred par dnevi ie prišla v Beograd žena pokojnega Veljka Čubriloviča. katerega so Avstrijci obesili zbog sarajevskega atentata. Vdova živi s svoiim detetom v Sarajevu in ie prihitela v Beograd radi nekega gotovega opravila Drl ministru dr. Ninčiču. Prosila, je, da bi jo ta sprelel v avdiienco. Česar na ni dosegla. Obrnila se te nato na enega ministra iz Bosne, ki ii ie napisal priporočilno pismo za naivečieea diplomata naše dobe. To pismo ie Dodnisal še eden aktivnih ministrov in dva narodna poslanca. Vdova na ic i po nredai? teca pisma čakala še dva dni. dokler io ni soreiel Šef kabineta inostranih noslova in ii sporočil, da ie eosood zunanii minister dr. Ninčič ne more soreieti v avdiienco. zbog čegar se ie morala vdova povrniti do oar-dt^vnem pritiskanju kliuk po ministrstvih. brez uspeha nazai v Sarajevo. Ponašanie nekoga nam zelo naklonjenega gosooda ob priliki poteka poslednjih protiitalijanskih demonstracij Driča, 'da žele gotovi krogi v nam tak« nrHatelisko in zavezniško razpoloženi zemlii v smislu kopirania starih avstri’skih metod tudi kake vrste Prohaskove afere. Drugače si že trezen človek ne more razlagati nicgoveea Donašania ki nalaga našim oblastim toliko skrbi in civilnim policistom toliko grenkih ur postajanja in izorehaia-nia do liubliansklh uticah. Gospoda oa nai bo le uveriena. da te nri nas sleherno dete. prepametno, da bi sedlo na take slabe limanice in da Jugoslovenom na ta način ne bodo nikdar pripravili kakega Krfa. Mi bomo narirall. kadar bomo mi hoteli. ne pa kadar se bo to ootiubilo onim. ki so oošiiialt na Francosko Rlcclotto Gafrbaldfle! Ljubljanska ooilcHa se ie tekom zadnrth demonstracij precej bolie obnašala nego te bilo to dotlel v nieni navadi. Ne vemo. da li te to pripisovati upravičenim protestom javnosti, tožbam oroti posameznim stražnikom, posebnemu naročilu g. direktona ali pa nekemu namieu z gotove strani. Kakor ie bila sicer večina stražnikov rtostoina nri iido-rabi pendrekov, tak« na ie vendar smatral zopet g. kapetan S. primernim poučevati stražnike: »Ce s« ne umakne, na ga rtalte « pendrekom I«. kar seveda ni pri navzoči množici vplivalo posebno pomirjevalno. Le treznemu nastoou posameznikov ie pripisovati, da se nls« tisti hio demonstracije oroti kalili pretvorile v demonstracije proti oollclil « nbJčainbn psovanjem, ki nas toliko smeši ▼ očeh onih. rirotl katerim s« detnonstracHp naperi ene. Pri tei priliki pripominjamo še. da nas Dri naši krittki tovrstnega Dostopania ne navdaiaio nobene druge želie. nego odstraniti tista nesrečna nesnorazumlienia med lavnostio in do ukazu Dostavljenimi policijskimi uslužbenci, med katerimi se nahatai« tnrt Irndie. ki so bili nacionalisti Še v Avstriii in ki iim današnia služba ni samo vsakdanji kruhek, nego delo v korist in zaščito lastne države. Teh oreka-HetiiH starih nacionalistov sicer ni mnogo, ah vendar so in hi bila oo-lee zaoostavlleni. ki Hh že Itak troe, ne mala krivica, če bi IIH zamolčevali in orezrfl m Ari oStaHml. katetrih nismo videli na naši strani tedal. ko so nas morali razganiati zavedlo orotlitaliiansklh ri«m«ns£racil v Trst« ali nrodavstrlisklh v Llubltenl! Ueotavllamo. da ie glasilo gnad-liivih gospodov prešlo molče nreko našega zadnicea uvodnika, ki ie zadel v črno. Blagi edini predstavniki slovenskega liudstva so se ravnali pač zopet do stari preizkušeni praksi zamolčati neoriietno istino. kakor so storili že tolikokrat na naše teifte ugotovitve. Pognani Inž. Rab. nemško-aV-striiskj državljan, ki te. bil do izgona b naše države zaposlen Dri rudniku T. P D. v Zagorju, se le pred nedavnim časom poiavil zonet v Jugoslaviji. Izgleda. da se mož kar ne more sprijazniti s svoio rodno zemljo, kier ic do nedavne redukcije služil v Kdflachu in da ga šc vedno vleče v blaženo Jugoslavijo, od kier ie do izgonu odnesel mastno odDravnino. Ta čas se mudi nekje okoli Rogatca. Opozarjamo nani pristojno inšpekcijo dela. da čimnreie odstrani tega moža b naše zemlje, kier danes marhivi domači inženirji ne naideio kruha. Žrtev lt«lilanske justice. Te dni ie prišel v ljubljansko bolnico brat Karol Petkovšek iz Grčarevca ki so ga muke in trobente italijanskih zaporov toliko izrčrpale da te nekoč kreoak fant. telesno strašno propadeL Najsi niso imeli Italijani prav nikakega povoda, vendar so ga neko iutro nri delu v gozdu aretirali in odvedli s seboi v Postoino. kier ie ostal dva meseca Od tu so ga gnali uklenienega v Trst. kier so ga vrgli v zapore ulice Tigor. V teh zaporih ie ležal dolgih 15 mesecev bolan in duševno strt. Javil se te onetovauo k bolniškemu pregledu. na katerem Da so ga vedno spoznali zdravim dokler ni nezavesten obležal v celici da «0 ga morali nesti na nosilnici v bolniško sobo. v kateri le ostal vsp. dotlej, dokler ga niso odgonskim potom predali našim oblastim do 17 mesecih neklonskega trohema. Po prihodu domov ie uoal spričo domače hrane in nege svoicev na ozdravljenje. ki ga oa ni dočakal. Bolezen pridobljena v italijanskih zaporih se ie le neprestano širila 'm ga čisto Izčrpala. Pritožil se ie Dri naših oblastih in orosil ra odškodnino. SA^da zaman kakor tudi vsa truma opalih sotrpinov ob meii ki te utrnete kakršnokoli materialno ali fizično škodo prizadejan« 00 orenotentn!t> Ita-IHansklh obmelnlh stražarflh ki mislilo rta le Tucoslavlla enakovredna obmejnim terttorilom SomalHe ali Trioolitanife. Naša volna mornarica se ic pričela polagoma razvijati v smeri, ki daie mnogo uoanla da bo minula doba DODolne aoatiie nanram usodi slovanskega Jadrana. Jugoslavija kuDUfo Dolee že. dobavliene prenovljene križarke »Dalmacija« bivšo belgijsko floto sestoiečo iz ene topničarke s 1800 tonami. 14 tor-pedovk in 4 podmornice. Kakor nam ie sicer težko, da ne bodo kuo-liene ladle nove in da bn moral denar zanfe iz države, tako oa 7 veseljem Dozdravliamo ta namovejšl prirastek naše razvilaioče se voine mornarice, ki bo kmalu postala faktor na katerega bodo morali tudi ooleg naše suhozemeliske vojske računati megalomanski čmo-sraičniški imperialisti ki hočei« z besedami in grožniami zasesti krvavi Balkan. »Vrhovnega rtMlafo Oriunaše v«. g. Frana Petrinoviča te strašno napadel Radičev »Dom« radi poznanega članka »Jueosiovenska fronta«. Mirotvorce so Dač zbodle nemile konstatacije rodoljuba in Ju-goslovena g. Frana Petrinoviča. ki ni s svoiim delom za učvrščen ie Jugoslavije in zmago Jugosloven-stva ostal na do! oota. neeo priskočil 7 vsemi silami na pomoč onim. ki v resnici hočejo narodu in državi dobro. O. Petrinoviča vbada-nia sirote Radiča pač ne bodo zbodle. ker predobro ceni njegovo vrednost jn se še soominia onih dni. ko ie taisti eksreoublikanec s svojimi Pappenhefmovcl trepetal pred Beogradom in Božovimi žan-darii ter moledoval da nai mn utre pot do čike Mrava. Lak Dii Hliniti iiiiiiiiiniinNifl „VOIKA“ nasproti Masti Domu ZRNA. Naivdčln neresnica ic stala v »Slovencu« v soboto 23. pr. m. ko ie isti med drugim obiavil sledeče besede: »Soloh ni n*š Ust o srbskem narodu nikdar risal drueaČA nego leon in dobro kar i« risal oroti Beograda ni Mn na račun srbskega naroda, marveč na režim in sistem, oort katerim I sam srbski narod mnogo trol.« Priznano deistvo je. da ie »Slovencu« laž iutrania molitev, rta pa bo lagal tak« prosto in nesramno, kot te trditev da ni »nikdar« napadal Srbov, tega Da si navzlic niegovi mentaliteti nikdar nismo mishii. . se stare in upot-abliofe, !0: ngdalje davno prei/kuieni ' "T?- • “X - wf »'K-V: v«**J&jt* J} dfeSv ji la pocenjuje kavo, jo krepčžf In jf daje dober okus. Tudi k žitu .spacjg .o^bhodtno rtavi Franck. rek. »L’esercitn iueoslavo« ip bil na-.Iov dališeea članka ooznaneea du-jlicista Aldo Valoriia ki ie med '■stalim naDisal tudi sledeče: ».Tu-'oslovenska vojska te borbena in rvorazredna. Nedostaia 11 edino le »oderna tehnična oprem«.« Govo-ili smo O tem pasusu z enim naših išiih častnikov in ta nam ie deial: Točno le to ali te Istotako tudi to. ■ ie s to naimoderneišo tehnično oremo preskrbljena italijanska oJska. To oa ip toliko, kakor da ie 'o sedai v naših rokah.« »La Foelio d’ Ordine«. orean 'ašistov Diše: »Od dane« v naprej ;,omo « ouško v roki čuvali naše •ranice, kakor smo lih vekove stra-'ili ored vsemi nepriiatelli!« Ako l)odo fašisti v resnici verni •eledom svoiih Drednikov. ootem -orno še lahko do italiianskih vodah lanaiali našo konie in se ereli Dod /arki italiianskeea solnca kakor se e že tolikokrat naš rod od dobe, ko so naši UDadali s hribov v be? •ieške ravnice ter erenili ure Lon-^obardom oa do zadniih časov, ko smo stali ob Piiavi. ki er so nas istavili Aneleži in Francozi ter zavest. da smo dovoli daleč. Doenall ?emlielačne tuice od krvave naše Soče. Do leta 1780. le ustanovi srbski narod v Vojvodini preko 400 osnov" nih šol s Drostovolinimi nrisnevki n to nod Jarmom črnožolte tiranke. Leta 1926. pa ie 600.000 Jueoslove-nom vzela svobodoliubna in z dva-tisočleno kulturo se izDrsuioča Ita-'iia zadnio slovensko nrivatno Šolo! Knliievnost' »Zdravje«. Letnik II.* štev. 10. in 11. obravnava vnrašanie asana-che Lukovice, ki le Dokazala '