DOLENJSKE NOVICE
DolenjMke Novice ixLajiijo vsaí; rfni^'i čflfrtolí: ako je ta dan praxuilc, dan poprej.
Cena jim je xa celo leto 14 Iv, za |»ol leta 7 K. Nan>cijiija za Nemčijo, liostio iu druge evropske drîÈave znaSa l(í'— K, k» Ameriko 18"-LiHt in oçliiKi se plačujejo iiiipi'ej.
IÍ,
Vrb <li>pÍH(!, iiaru<-níno iu OKiiaiiílu »{»rejeitiu tinknnia J, Ki'i\jec iia^I,
PospesBuonjB vinskega prometa in naše zadružništvo.
Pioiiiet % vinom je v pi'imert z dragimi državaiiii v naših ki'ajih še iia jako pjiprost.i stopnji. Ako želi kak tuj odjemalec nakupiti v našili kiajih nekaj vina. romati mora od eno vinske gorice do dnige, poiskati vinogradnike, ki še po večini ne stanujejo na mestu, ampak v oddaljenih krajili. V njihovih, tndi nad vse priprostih vinskili kleteh (pravzaprav alwanihah) najde v vsakem sofîii dingo vino, z drngaiitiini okusom, mesto veřje množine vina enake kvalitete, kalvoi' jo rahi on.
Vsak bo pripoznal, da na ta način ne bomo nikoli dosegli, da se bo od nas izvažalo vino v velikem, ampak, da bomo vedno navezani le na domaČe kupce, ki so naših primitivnih razmer že vajeni iti ki jitii ni za trud in izgubo Časa.
In vendar je v interesu prometa z vinom, zlasti v interesu njega izvoza neobhodno potrebno, da se te razmere spremene. Prišli bodo gotovo slej ali prej Časi, ko 1)0 naš vinski piidelek v deželi težko prodati. Cene bodo padale, vinogradnik ne bo prišel več na svoj račun in vinogradništvo bo propadlo, gotovo na veliko gospodarsko škodo naše države.
Treba je torej, da Že sedaj zainteresiramo tujega kupca za naš vinski pridelek in da mu nudimo poleg dobrega blaga todi priliko, da nakupi na enem mestu laliko večjo množino pridelka, kolikor mogoče enake kakovosti.
Da mu te prilike ne more nuditi posameznik, je umevno. Ako pa nudi to priliko vinski ti'govec. bo pritiskal na ceno vina pri vinogradniku. Za tak namen je najbolje, da se vinogradniki združijo v vinarske ali kietarske zadi'uge, ki prevzemajo od svojih članov vinski pridelek, ga zenačijo, šolajo, da je prîpi'aven za prodajo in izvoz in posi'cdujejo ter pospešujejo tako vinsko kupčijo. Ker je pri taki vinski ti-govini vsak posredovalec-iieviiiogradtiik izključen, ostatie vos dobiček v roki vinogiadnika samega, kar je gotovo edino pravilno in pravično.
Kar zamore dobra vinarska zadruga, videli smo pred in nted vojsko pri vinarski zadrugi (kmetijskemu društvu) v Vi-
pavi, ki nam jo je, žal, sedaj odvzel nenasiten Italijan. Ta zadruga je izvažala že na tisoče hektolitrov vina na leto, v vojski je dobavala vino za vojaštvo, ves dobiček, ki bi šel sicer v nikdar polni žep ostudnih veiižnikov, ostal je v rokah vino-gradnika-trpina, ki v potu svojega obraza z največjim trudom in ogromnimi .«itroški obdelujejo svojo zemljo, da jej iztisne dragoceno vinsko kapljico,
Že biv.Ša avstrijska vlada je podpii ala vsestiansko razvoj kmetijskih, torej tudi vinarskih zadrng, dobro vedoč, da s tem pomaga vsej državi.
Da bç to storila in morala storiti tndi naša sedanja, lastna, narodna vlada, o tem ni nikakega dvoma, vsaj se bo šlo za vzdrževanje važne kmetijske panoge vinogradništva, ki je v naši državi vitalnega pomena. Vsaj bo naša država pridelovala na 3 do 4 milijone hekolitrov vina v vrednosti najmanj dveh milijonov kron, Kam z vinom. Če ga ne bomo izvažali ?
Piaviliio in potrebno bi bilo, da iii se že sedaj pripravljali na izvoz vina. Vinski odjemalci iz inozemstva (naprimer iz Češke) se že sedaj pri nas oglašajo in vprašujejo, ali in kaj imamo za prodati. In mi i Mi spimo, kakor po Jiavadi, in čakaiito na tujo ))omoč! Zdaj bi bil pravi čas, da se oi'ganiziramo v vinarske zadruge, da iščemo stika s tujino in da jej nudimo vse mogoče ugodnosti pri nakupu vina, da si tako že sedaj zasigiiraiiio zunanje oiljemalce.
In kaj vidimo pri nas? Ravnokar so sklenili gospodje, ki po veČini niti vinogradniki niso, še manj pa imajo srca za vinogradnika, da razderejo in i'azbijejo edino našo organizacijo, ki je nedavno še delovala in koje delovanje je zadnje čase oiiromilo le naše nesrečno politično stran-kéirstvo, ki ne izvzema (udi nujpotrebnejših gospodaiskih organizacij.
Našo deželno vinarsko zadrugo so sklenili raziliiižiti in pokopati. Niti najmanjšega, tehtnega vzioka ni za to. Za-diiiga je gmotno dobro fundii'ana, ima krasen inventar in dobro strokovno vodstvo. Zakaj jo tedaj razbijati?
Vinogradniki, vzdramite se in po-biigajte se vendar za svoje najpotrebnejše stanovske zadeve. Lasttia korist vam veli.
da razdružitev <ieželne vinarske zadruge preprečite.
Pj'istopajle v obilem številu k tej zadrugi in vdeležitc se kar najštevilnejše prihodnjega občnega zbora dne 17. oktobra v dvorani hotela Union v Ljubljani ob pol 11. uri dopoldne, ki ima odločevati o osodi naše prepotrebne deželne viiiaiske zadruge. — Ustanovljajte in oživite tudi krajevne vinarske zadruge. B. Skalický.
Otvoritev TrgoushE ^oIb d hm mestu.
Dne 1. oktobra t, 1. se je otvorila nova dvorazredna Tj'govska .šola v Novem mestu. Zjutraj ob 8, uri je opravil katebet nove šole, t g, Žetjav v kapiteljski cerkvi sveto maso s klicem sv. duha. Lepo petje je oskrbel iz prijaznosti g. řlladnik s svojimi vilimi pevkami. Po sv. maši se je odpela srb-ska himna in Lepa naša domovina.
Zraven učenk in učencev so se vdele-žili službe božje: zastopnik okr. glavarstva vladni tajnik g. Ljudevit Klopčić, zastopniki šolskega knratorija gg. trgovci: načelnik gremija K. BarboriČ, Jui'ij Picek, .To.'i. Kobe, Edm, Kastelîc, Alf. Oblak in Jos. Turk, lavnatelj ti'govske šole g. dr. Viktor Tiller in strokovni učitelj g. Struna ter zastopnik trgovske in obrtne zbornice knjigar g. TI. Horvat.
Ta dan jo bil za Novo mesto gotovo velepometnben historičen praznik, ki bi se moral zapisati v novomeško zgodovinsko knjigo z zlatimi črkami, da bi še pozni rodovi čitali, da je bil tigovski stan, ki se je prvi zavedal v svobodni Jugoslaviji nepregledne važnosti Trgovske šole v Novem mestu. Kar pod staro vlado mačehe Avstrije niti misliti ni bilo, je postalo pod sedanjo narodno vlado dejstvo.
Čudimo se pa, da se je vršila otvoritev Trgovske šole tako enostavno priprosto, ki bo vendai' za Novo mesto in vso Dolenjsko velikega kulturnega pomena. Med tem, ko se od[Hrajo drugod vse nove šole z vso mogočo cerkveno, šolsko hi ljudsko slovesnostjo ob navzočnosti najrazličnejših duhovskih in svetnih ilostojanstvenikov ter zastopnikov deželnih in vladnih uradnikov iti občinstva iz vseh stanov, se je zgodila otvoritev Trgovske Šole v Novem meslu na skrajno oficijelen in skromen način.
Da bo Trgovska šola dosegla svoj (lalekosežen blažen cilj, smemo biti prepričani, ker je vodstvo šple izročeno v spretne roke in v vai'stvo dobrih in skrbnih učiteljskih moči.
Redni šolski ponk se je pričel dne 2. oktobi'a. V pripravljalni razred je bilo sprejetih 23 učencev in 19 učenk, skupaj 42; v L letnik 10 učencev in 39 učenk, skupaj 49.
Na Trgovski šoli podučujejo: Prof. dr. Viktoi' Tiller, ravnatelj, zem-Ijepisje v I. let. po 3 ure jia teden,
prof. dr. Ciril Ažman laščino kot prosti ]nedmet po 4 ure v vsakem razredu, skupaj 8 ur,
prof. dr, Martin Gorjanec srbohrvaščino v I. let. po 3 ure,
prof. Josip Gcrni pisanje v vsakem razredu po 2 uri, skupaj 4 ure,
prof. Rudolf Južnič, ordinarij v 1, I,, slovetiski jezik v L let. po 4 ure, nemški jezik v pripravljalnem lazredu po 5 ur in stenografijo v I. 1, po 2 uri, sk. 11 ur, prof. Ivan Krajec nemški jezik v L let. po 3 ure,
sod. svetn. Anton Kiider menično in trgovsko piavo v L let., v I. tečaju po 3 ure, v 11. teč. po 1 uro,
prof, Petei' Prosen slovenski jezik v pripravljalnem razredu po o ur,
učit. Alojzij Struna, suplentom imenovan z j'azpisom pover. za uk in bogo-častje z dne 31. avg, 1919, štev. 4130, računstvo v priprav, razr. 5 ur, računstvo v L letn., v L teč. 5 ur, v II. teč. 3 ure, geometrijo v pr. r. po 2 uri, knjigovodstvo v I. let., v I. teč. 2, v 11. teč. 4 ure, do-pisje v 1. letn., I. teč. 2. v II. teč. 4 ure, zem^jepisje v pripr. razr. po 3 ure, blago-znanstvo v L let, po 2 uri, skupaj v I. t. 21, v II. teč. 23 ur.
prof. dr. Milan Šerko, ordinaiij v pripravljalnem razr., prirodopisje po 3 ui'e in prii'odoslovje po 5 ur, skupaj S ur,
vikar Ivan Žerjav, verouk v pr. r. 2 uri, v L letniku 1 uro.
Novi šoli želimo najlioljši, sadonosen in blagoslovljen uspeh za razvoj in napredek slovenskega naroda.
Pošljite darove za slepe vojake!
v
Skrljevo.
Zgodoviîiski opia. Spisîil Ivan SíL^klasta.
Dobre četrt ure Št. Rupertu na zapadu se vzdiguje starodavni gi'ad Škrljevo na obronku goie Ravnika, kjer se spuŠČa strmo v dolino potočiča Businka, ob katerem se je razsii ila istoimena vas Škrljevo, Gi'ad stoji na rtu omenjenega obronka ter 'jei od tukaj proti iztoku diven pogled na dolino šentruperško, a proti sevetju na vinorodne gorice, dočir» je proti zapadu lazgleil zaprt od gore Ravnika. Do grada vodi zdaj dobra občinska cesta od Št,. Rn-perta in od Vesele Goi'e.
7i gi'ajske višine so nekdaj ponosno zrli mogočni gospodje škrijevski na svoje podložne. Zdaj se to le še spominja. In kdo so bili gospodaijt te graščine? Poskusimo rešiti to vprašanje po zgodovinskih virih. Valvasor, ki je opisal vse gradove na Kranjskeiii v svojem glasovitem delu, opisuje tudi Škrljevo (XI. 222—224J, pa ne veruje, da je stal grad že ob času blažene Heme, Češ, da ga ne omenja noben pisatelj razen p.'Martina liaiičerja, ki pravi,
da je Hema prinesla med drugitiii gradovi tudi Škrljevo za doto svojemu možu Viljemu IL. grofu Seliškemu. Valvasor je mnenja (XI. 224), da takrat še ni stal grail škdjevski. nego da je tola tamkaj le pristava mokronoškega gradii. Toda drugi zgodovinski viri dokazujejo, da je tukaj stal grait gotovo žť za časa iilažene Heme. Postavil ga je najbrž že njen praded Svatopolk, kateremu je kralj Arnulf podelil leta 898 okrožje Breže ali krško grolijo z glavnim mestom Selišo na Koroškem. Imel pa je tudi še posestva na Malem Štajerju okoli Pilštajna iu na Kranjskem Řkrljevo. Postavljen pa je bil ta grad na kakšnem poprejšnjem selišču, Sploh je bil ves ta kraj že davno prej naseljen, kar nam dokazujejo piazgodovinska se-lišča v samem Škrljevem in v celi okolici. Mora se reči, da je kraj škiljevski kar zjiamenit zbog pra zgodo vi tiskih izkopi ti. A selrški grofi si gotovo tukaj ne bi bili sezidali gradii, da je bil kraj pust in piazen. Brez dvoma spada tedaj, ta grad med najstarejše gradove na vsem Dolenjskem, a Valvasorjeva trtUtev, da so mu
položili temelj Turjaški, je lirez vsake podlage. Zval pa se je gi'ad Škrljevo gotovo precej s početka tako, ker je imel ves kraj ime Škrljevo iit ker so bili tndi utemeljitelji slovenskega rodu. Nemško ime pa je dobiS grad od napačno zapisanega imena kot (Jhrilona, Cíirilowa, Crilovg, Creila, ker je bil pisec dotičnih listin, v katerih se omeiiija to ime, gotovo tujec ter ni umel zapisati pravilno imena po tedanjem izgovoru. Pii vsem tem pa še ta kriva pisava pokazuje na prvotno slo-vensiio ime, ki je izvedeno iz besed: skril, skrila, skrilast, skrilov. Še bolj i>a so pokvarili lepo slovensko ime, ko so začeli pisati Crailau, Greiilach.
Najstarejša listina, v katei'i se imenuje Škrljevo, je iz leta 1044. Istega leta je namreč blažena llema poiielila novo-ntemeljenemu samostanu na Krki na Koroškem med drugimi posestvi tudi Škrljevo (Chriloua) z nekimi vasmi. (Di', Fran Kos, Gi adivo za zgodovino Slovencev, fl l .str. 92). Tako je ostalo to posestvo pri tem samostanu, dokler ni bil le ta odpravljen leta 1U70, a premoženje njegovo porabljeno za
novo utemeljeno krško škofijo, (l)i'. Fran Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev. IIL str. IGO —165). Leta 1130 jii potrdil kralj Lotar 111. nekaj posestev v Savinjski marki krški škťdiji, in med temi posestvi se navaja tudi Ški'ljcvo (Chrilowe), (Schumi, IJr-knnden und Regestènlmch I. str. —86). V vseh omenjenih listinah se imenuje le Škrljevo, stoječe v Savinjski marki, kolikor je le ta znsegala na Kranjsko. Iz tega moretiio sklepati, da je bilo Škrljevo v tem delu marke Savinjske najvažnejše selišče in grad, kakor v štiijerskeni delu te maike tJeije. Tukaj so prebivali tudi gospodarji Savinjske marke, kadar so pii-iiajali v šentruperški kraj, in med drngimi članovi SeliŠkih grofov tudi blažena Iletiia, Zanimivo je. da je prišel zadnji potomec nekdašnjih Seliških grofov in posestnikov Škrljevega v Savinjski marki UIrik II. kot patrijarh oglejski (1161 — 1181) v Škrljevo tei' tukaj v tedanji župnijski cerkvi sv. Riiperta 1. 1163 izdal na velikem kapiteljskem zborovanju znamenito listino! v kateri se itiieimje prvi poznati Župnik šentruperški Weriand in gradnik
P. n. Novomeščani!
Vedno ste radi nahajali v priljubljeno samostansko našo cerkev, pa v njej prosili in prejemali milosti v vseh Kadevaii.
Toda tekom Saša je postala nekdaj krasna cerkev osirotela reva. Zgubila je svoj ztinai^i ter notranji kinč. ICar živa potreba je, da jo poplavimo.
Zaupaje na božjo poinoS ter blaga srca samostanskih prijateljev, je podpisani zaëel potrebno popravilo. Prosi torej, ker so proraCnnjeni stroški za revni samostan priiveliki, prosi, vsakega in vse, velikodušnih milodarov za cerkev.
Blagih dobrotnikov se iioÈemo spo-mii^ati v molitvi in pri altarjn, sami pa bodo imeli, ko bodo zopet stopali v prenovljeno cerkev, veselo zavest: To smo mi naredili I
liog bodi obilni plaÉnik vsem !
Novo mesto, 7. oktobra 11)19.
P. Matej Vidmar, t, Č. gvardijan.
Maks Brunner f
Zopet je en novomeški mešĆanski rod s svojim imenom v možkeiu steblu zginil iz zgodovinskega pozorisCa dolenjske metropole. V možkem steblu, ker le to reprezentuje rod in njegovo stalno ime. — ïrenotek, v katerem se od živih za vedno poslavlja mož markantne osebnosti, po-sledrqi potomec svojega rodu, je pretresljiv in živo spominja na minulost najvišjega in najdražjega zaklada, ki ga more imeti vstvarjeno bitje: na minulost življenja.
Kratek pogled na predzadnjo in zadnjo generacijo Brnnnerjeve rodbine nči, da tudi mnogoštevilne družine nimajo zagotovila dolgega obstanka, da tudi njim prej kot se nadjajo lahko jsaklenka zvon poslovitve za vedno.
Da so Brunnerjevi imeli v Novem mestu že leta 1792 svojo hišo, je pred kratkim poroííal frančiškanski kronist v tem listu pod črto.
Maksov stari oče, Peter Brunner, je umrl v soboto 25. majnika 1. 1848. Imel je mnogobrojno družino; po vrsti so se mu narodili : Ana, Simon, Ferdinand, Marija, Elizabeta, Klara, Feliks, Kleofa.
Ana je umrla v starosti 20 let dne 7. januarja 1835
Simon Brunner je bil izučen mojster in sicer izdelovalec glavnikov;, a ker je ta obrt vedno bolj pešala, jo je popustil in je postal gostilničar. S svojo izvain'edno Šaljivostjo in neutrudljivo vstrajiiostjo je učinkoval lik privlačljivi magnetovi sili, v kratkih letih se je popel do blagostanja in ime Brnnnerjeve gostilne je zaslovelo daleč tiaokoli. Bodisi priprost človek, bodisi visok gospod, oba sta se čutila tam domača. Vsled mnogobrojnega obiska je Simon Bruinier prezidal in povečal svojo gostilno in dokupil še dve hiši: sasediio zraven gostiltie in ono pod gostilno; tej slednji
je dal plošCasto streho in s te»i gostom na vrtu odprl razgled od Gorjancev do kočevskega Rogu. Dne 14. septembra 1848 se je ob 7. uri zjutraj poročil z Kozo iz ugledne hiše Mayrjove; Simon Brunner je itnel tisti dan 26 tet, 7 mesecev in 7 diiij.
V	najlepši dobi 47 let je legel Simon v grob, zapustivši edinega, bolehnega sina Maksa. Kot petletni fantek se je vdeležil pisec teh vrstic pogreba svojega strica in krstnega botra s sveCo v roki in se dobro spominja, da se je ob pogrebu ljudi kar trlo in mnogo jokalo.
Ferdinand Brunner je vstopil po dokončani novomeški gimnaziji v frančiškanski red in tam dobil redovno ime P. Julij. Hkrati ž tijim je vstopil Ribničan P. Celzij Novak in 10 dni pozneje Visnje-gorec P. Hugo Novtjan in Tuliinjčan P. Ladislav Hrovat. Pred kratkim je zgodovinar novomeškega samostana narisal delovanje P. Juiija; omenjeno bodi le še to, da je bil P. Julij izvrsten gospodar, ki je pazinski samostan, kateremu je vsled slabili letin tužne Istre večkiat prelil deficit, v gmotnem oziru obvaroval vsake poškodbe.
V	tem oziru sta si bila brata .Simon in Ferdinand enaka: oba vzorna gospodarja.
Marija omožena Debevec je živela v Trstu.
Elizabeta je bila omožena v Lodi pri Milanu na Laškem in imela veliko družino,
Klara se je poročila s hišnim posestnikom in čevljarskim mojstrom Leopoldom Picigas na Bregu št. 19; imela je 6 otrok: 3 deklice in 3 dečke; razun posljednega dečka so vsi ostali otroci kmalu po rojstvu umrli. V starosti GS let je umrla Klara leta 1900 v Gorici.
Feliks je umrl pol leta star.
Kleofa je umrla v starosti 10 let, osem dni pred svojim očetom.
Priimek Brunner je podedoval po svojih prednikih edino le Maks, ki se je pred 30 leti poročil z gospodično Frančiške, ličerko davkarja Kovačiča. Njilt edina hčerka je poročena z dr. Frančiškom Ivanetičem.
Maks Brunner, že izza mladih let bolehen, Je vodil gostilno le nekoliko let a jo je potem opustil, ker je bil prepričan, da nočni mir in čist, svež zrak njegovemu rahlemu zdravju najbolje prija.
Tiho in nnrno je bilo Maksovo Življenje; njegov največji ponos je bil, da je meščan. Vse svoje življenje je preživel v svojem rojstnem mestu; tudi v mlajših letih je zelo malo popotoval; mejà slovenskih dežel sploh nikdar prekoračil ni. Zanimal se je edino le za dogodke loj-stnega kraja in tu živečih oseb. Pred leti je pisal v Dol. Novice spomine starega meščana ; tudi vzor pridnega posla, 98 letne uboge Majzeljeve Jere, je popisal v tem listu leta 1895.
Naduho in kašelj je volnjo prenašal; več nego leto dni je trpel po noči hode muke in si želel doČBikati belega dne, da
pohiti v cerkev, tolažbe in novega ki'epčila si tant i.skat. ^Milosrčnost do revežev in molitev sta mu sladili njegove dneve; dobrote je delil na tilietu, da levica ni vedela za blagodare desnice.
Vsakemu izmed treh zadnjih možkih Brninierjev: Simonu, P. Juliju in Maksu velja grobni napis: Non omnis nmrior.
Obrtno društuo za Nouo mesto in otiolico
je poslalo pretekle dni sledeče resolucije na Ministrstvo za notranje zadeve v Beogradu in na Odsek za prebrano deželne vlade za Slovenijo v Ljutiljani:
P. n. Ministrstvo za notranje zadeve v Beogradu. Zbrani obrtniki Člatn' Obrtnega društva za Novo uiesto in okolico v Sloveniji na IV. mesečnem sestanku v Novetn mestu, dne 31.' avgusta 1919, sklenejo sledečo resolucijo: Opazuje se vidno, kako razburjenje in nevolja se pooblašča ljudstva, ker se isto Čuti povsem biezpravno, ker se vlada v smislu absolutizma po celi državi vSHS. V narodnem predstavništvu potrebujemo v preizkušnji zrelih nmž, katerim je pred vsem na skrbi blagostanje troimcnskega nai'oda Si'bov, Hrvatov in Slovencev, da istemu izposlu-jejo vse pravice in svoboščine, ki so pii-merne za svobodni razvoj državljanov. Čez 80% produktivnih stanov ni sedaj zastopanih v narodni skupščini tako, kakor gre njih Številu. 'Pokrajinski odbori posameznih dežel so sestavljeni v enakem smislu, kljub teiuu pa se jim ne da prilike, da bi povzdignili svoj glas za blagostanje naroda. Prava zmeda pa vlada po občinah, kjer pašujejo županstva po svoji lastni volji, ne oziraje se na nezadovoljnost občanov, kateri se vsled tega čutijo popolnoma brezpravni. — Da se uiedi notranji red- države na solidni, zdravi gospodarski podlagi, zahtevamo:
1.	Da se zakonitim potom vpelje splošna, tajna, indirektna volilna pravica za vse občine v najkrajšem času in razpišejo volitve.
2.	Zahtevamo,"da se skliííejo v nasedanje pokrajinski zbori, v katerih naj se sklenejo potrebni nasveti, kako bi bilo možno našo drŽavo postaviti na zdrav gospodarski temelj in da .se rešijo zadeve notranjih zmed.
3.	Da se vzakoni volilni red po splošni, tajni, direktni volilni pravici z vporabo proporca za konstituanto, v katero naj pridejo po svobodni volji ljudstva njih pravi zastopniki in to v najkrajšem času.
Ako se vse to v ki'atkem uveljavi, se s tem pomiri razburjenje ljudskih mas, g tem se ohrani ugled države tudi na zunaj, kat bo koristno za nadaljni razvoj njej sami.
P. n. Odsek za prehrano deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani. Zbrani obrtniki, člani Obrtnega društva za Novo
mesto in okolico, na IV. mesečnem shodu dne 31. avgusta 1919 v Novem mestu, sklenejo sledeče resolucije:
1.	Zahtevamo, da deželna vlada prepove vsak izvoz življenskib potrebščin, ki služijo domačim potrebam, in to toliko Časa, dokler niso zadostno iste pokrite. S tem se pi-epreči vedno nai'aščajoča draginja, katere ne morejo pošteni obrtniki in delavci zmagovati, ako se ne pečajo z oderustvom in veriženjem.
2.	Za mesec julij, avgust nismo prejeli sladkoi'ja na izkaznice in tudi za september Še ni nič določeno, kdaj istega dobimo, itied tem, ko ga imajo verižniki na razpolago po 20 do 35 k za kilogram, a po tej ceni nam ga ni mogoče plačevati, tem manj, ker nas vzgoja otrok stane tako veliko, da moramo sami sebi najpotrebnejše pritrgoval.i. Odsek za prehrano naj vpo-števa, da smo obrtniki obdarjeni z obilnimi diužinami in za otroke objtnega stauu se najmanj stori.
• 3. Amerikanske poiiiožue akcije naši otroci niso bili popolnoma nič deležni, med tem, ko so biti v Ljubljani in okolici iste deležni celo nekateri odrasli, a pri nas niti najubožnéjši otroci ne, takozvane sirote brez starišev ! Vprašamo, kdo je kriv take površne razdelitve?
4. Zahtevamo, da odsek za prehrano nakaže potrebno množino sladkorja za preteklo dobo in za bodoči čas. Porazdelitev sladkorja naj se poveri popolnoma zanesljivim osebaiÈi, da se ne bodo zopet dogajale nepravilnosti in veriženje s preostankom. — Zelo bi bilo di'nštvo hvaležno Odseku za prelirano, da bi se društvu naznanila cena sladkorja in kvantiteta, ki je odločena za Novo mesto, da zamore društvo nadzorovati pjavilno razdelitev, da ne bo nikdo prikrajšan na škodo dragega.
Dopisi.
Iz Novega tnesta. — 30. letnico m a 3 n i š t v a j« obhajal 29. septembra 1.1, v frančiškanski cerkvi v Novem mestu kapucin iz Škofje Loke, preČ, g. P. Melod Misič, rojen 25. maja 1867. leta v Novem mestu. Njegov oče je bil meščan in dober godec na klarinet ter je umrl I. 1893. Redka slovesnost se je vršila brez zunanjega bliščaja, mirno in vzpodbudno ter prav primerno ponižnemu, a iniiogozasluž-nemu služabniku sv. Frančiška. Slavnost povzdignil je njegov nenavaden ministrant, ki je v svečani salonski opravi stregel slavljencn pri sv. opravilu. Bil je to novo-meščan in lekarnar g. Bergmann, sošolec i» prijatelj g. P. Mišiča. Od 1. razreda ljudske šole do 4. gimnazije sta vedno skupaj sedela v šoli. Potem jih je ločila usoda in iwslala širom sveta za svojim poklicem in po tolikoMetih se zopet srečna snideta pri oltarju Gospodovem, kot izkušena moža in gospoda, Navzoči so bili vidno ginjeui nad tem zvestim prijatelj-
škrljevskega gradů Mejnard. (ObseŽneje o tem v zgodovini župnije Šent Rupert str. 35 — 36, ter v Časopisu za zgodovino in narodopisje 1. 1915, str. 37. Izvirnik omenjene listine se nahaja v državnem arhivu na Dunaju; fotografični snimek njen v naravni veličini pa v šentruperškem župnijskem arhivu). Kako važen je bil ta škrljevski grad, in da so posestniki itjegovi bili zaščitniki tamošnje župnije, se vidi iz tega, da se je Župuija zvala vse do teta 1354 župnija sv. Ruperta v àkr^jevell! ali celo samo župnija ňkrijevo (plebes Oreila). (Listina iz leta 1288 v Austriaco Friutana von J. von Zahn. Wien 1877, str. 19—21).
Posestvo Škrljevo pa je moralo biti prav obsežno, ker je koroški vojvoiía Bernliard, ki si je prisvajal Kranjsko kot Hponheimovec, podelil med drugimi posestvi leta 1224 cistercitskemu samostanu v Ko-staiqevici petdeset gruntov z desetino v Škrljevem. (Schumi Urkunden und Re-gestenbuch II. str. J25 —128). Ko je glasoviti Jan Vitovec, vojskovodja Celjskih, leta 1439 premagal nedaleč Mokronoga čete krškega škofa kot privrženca vojvode
Friderika, se je polastil tudi Škrtjevega. Po sklenjenem miru je dobil zopet krški škof Mokronog v svojo tast, Škr^jevo pa so si bržkone že takrat prisvojili Turjaški, ki so imeli ob tem času tndi Že Rakovnik v svoji posesti. (Zgodovina župnije Šent Rupert str.'50). Valvasor (XI. 224) misli, kakor suto že omenili, da so grad sezidali Turja.Ški, toda po dosedanjih zgodovinskih dokazih to ni resnično, paČ pa je mogoče, da so ob tem času, ko je prešlo Škrljevo v njihovo last, grad povečali in dozidali. Sptoh so Turjaški po izmrctju Celjskih (let,a 1456) najitiogočnejsi vlastelini v šentrupei'škem kraju ter so imeli svoja posestva tudi v samem ŠentRupertu, Leta 1502 je bil posestnik Škrljevoga Andrej Turjaški, ki je imel za nadglednika nekega Martina. Navaja se kot priča na nekem zaloŽnem jiismu, izdanem v Št. Kupertu "24, aprila 1502 tedanjemu šent-ruperškeniu Župniku, sicer novomeškemu kanoniku, Fabijanu Paiolu. (Listina v novomeškem kapit. arhivu fase. VII. Nr. 10, Pj'epis v moji zbirki). Andreja, vlastelina v Škrljevem, so nasledili sinovi Sebastijan,
Žiga in Adam, ki so dali leta 1530 domec v Št. Rupertu v najem Primožu Stupniku, kapelanu na Trebelnem. (Listina v novomeškem kap. arhivu fasc. III. Nro 24. Prepis v moji zbirki). Kako dolgo pa so ostali Turjaški gaspodarji v Škrljevem, se ne da natančno določiti. Leta 1568 je posedoval Škrljevo že Andrej pl. Bernek (Wernegg), lastnik Poganika. ki je imel za soprogo Poîikseno Gal. Berneki so bili protestanti ter so imeli s seboj tudi protestantsko družino, med kateio je spadal bržkone tuili Tomaž Pipacher, krojač v Škrljevem. (Zgodovina župnije Šent Rupert str. 78). Od Berneka sta kupila giad Škrljevo Rudolf Bai'bo Waksensteinski in soproga mu Ana. lojena Uliernik, a sta ga zopet leta 1611 prodala Ivanu Hussen-steinu Hmelniškemu. Le-ta pa ni imel posestva niti dve leti. Od njega je kupil namreč graščino leta 1613 Martin Kajzelj (Miirth Khaysel), meščan in trgoyec iz Višnjegore. (Supptemente zn der Freiherrn von Valvasor Topogra})hie von Krain von Breckerfetd. Rokopisna knjiga v deželnem muzeju pod Greulach). Potomci tega
Kajzelja so bili uvrščeni leta 1634 med deželne stanove, a leta 1668 so dobili baronat. Sicer navaja Ljudevit Schiwiz-iiofen v svojem delu (Der Adel in den Matrikeu des Herzogiums Krain str. 176) že Marka Kajze^a, ki je unu'1 v Ljubljani leta 1650, kot barona. Mogoče, da so imeti Kaize^ii diplomo buronata že prej, a da je bil priznan od deželnih stanov šele leta 1668. Rodovina jc bila vilo premožna ter so njeni člani imeli v posesti razen Škrljevpga tudi se'Mokronog. Wa-genspcrg. Lichtenberg. Ostrež, Črni Potok, Rako in Railoljico pri Bučki. Vsa ta imanja pa niso ostala dolgo v njihovi po-sesti. AVagensperg. Lichtenberg in Črni Potok je kupil od Franca Alberta Kajzelja baron Ivan Vajkard Vs^lvasor že L 1672. (Valvasor XT, 338, 517, 622). Ostrež je zapustit Ivan Jurij Kajzelj svoji vdovi Mariji Sidoniji rojeni Gall, ob času Valvasorjevem (Valvasor, XI, 279). Rako in Rafioljico je imel še ob času Valvasorjevem Rudolf Kajzelj (Valvasor, XI, 20).
(Daljo sledi.)
——MMMMC—I !■■■ ■■- T^^^
stvom. G. Bergniaiin je pripravil slavljencti prijateljsko kusilo, kav naj bo tukaj \io-Lvaliio (jinerijeno.
NaSi'iim prtiĚ, gosp, lojaku-jiibilaiitu Čestitamo Ofi srca. Vseinogoííni naj ga ohrani še toliko let, da bi ïiainogtil obhajati čil in řídrav tudi svojo zlato, ilejtiaiitfio in železno sv. tnašo v Novem itiestu.
Iz Podgrada. P'' 'tas smo imeli od 14. do 17. septembra veliko duhovnega veselja: preć. g. dekan dr. Fr. Knavs so vodili za našo župnij« tridnevne dubovne vaje. Izborni govori, trije na dan, skupni in stanovski, so nam vsegli globoko v si'ce. Kak vspeb je bil, pove jasno to. da je bilo v teb dneh 800 sv. obhajil. Naš preč. g- župnik nam po sv. birmi niso juogli boljšega ilati, kakor mali misijoii, da smo se prenovili in utrdili. Treč. g. misijonarja bodi Bog plačnik!
Iz Setni6a. (Dekanijski sboil dekliških Marijinih družb in dekliški tabor na Krvav-Škeiii vrhu ? Belikrajini.) V nedeljo, dne 28. septembra so belokrattjske dekliške Marijine družbe pi'iredile na Krvavškem vrhu v semiški župniji krasno uspel sbod za družbe cele dekanije. Vdeležile so se ga s sedmimi duhovniki družbe iz^ Metlike, Radovice, Suhoija, Podzemlja, Črnomlja, Dragatuša in Semiča —. vse z zastavami. Vdeleženk je bilo gotovo nad eden tisoÊ, Bii je nad vse navdusiijoĚ pogled, ko so se di'užbe ob jjostavljenem slavoloku pozdravile in stopale v dolgem sprevodu skozi vas v lično, lepo okrašeno cerkev, ki je skoro vsem vdeleženkam dala dovo^ prostora. Pri slovesnem dopoldanskem cerkvenem opravihi so se družbenice navdušile za svoj vzvišen poklic, da hočejo versko poživiti lepo Beiokrajino, ki tudi vsled vojske versko precej trpi. Pri slovestii sv. niaši je ubrano prepeval pevski zbor družbe iz Podzemlja. Po kratkem oddihu smo ob pol 1. uri peli litanije Matere božje, nakar se je razvil pod spretnim vodstvotn g. dekana izven cerkve na tialašč za to pripravljenem prostoru veličasten dekliški tabor. Nastopilo je osem deklet, zastopnic posameznih družb, ki ho v pozdravih in celili nagovorih podžgale ogenj ljubezni .in gorečnosti za Marijo. Po navdušenih besedah g. dekana, ki nas je vzpodbujal za širjenje resnice glede zakona in vzgoje, za gojitev pravega veselja in ljubezni po dobrodehiih organizacijah, smo sklenile, da se lioČemo na enake sestatike shajati vsako leto, K splošno izbornemu razpoloženju je mnogo pripomoglo tudi krasno vreme in fantje godbenega odseka seiiíiškega izobraževalnega društva, ki so za svoje lepe komade želi splošno priznanje. Vesele in polne iiavdušenja smo se po končani slovesnosti razšle na novo delo.
Iz Semiča. Naši dijaki so priredili v letošnjih počitnicah lepo uspelo prireditev v pi'id domu izobi'aževalnega društva: Finžgarjevo „Vse naše" in ^Kovačev študent" 8 S|iremljevaitjem klavirja.
DomaČe in iuje novice.
Na državni realni gimnaziji v Novem mestu se je pričelo novo šolsko leto s slovesno službo božjo v četrtek, 25. septembra, Vpisalo se je v L a-razred 32 rednih učeneev in 6 učenk, v I. b-razredu 33 + 5, v II. razredu 49 + 4, v III, razr. 28 + 11, v IV.'razre-iiu 22 + 2, v V. razr. 16 + 2, v VI. raziedn 18, v VII. razredu 16. v Vin. razredu 14+1; vseli skupaj 228 rednih učencev, 31 učtitik ho.spitantk, 1 izredna učenka in 1 privatist. Tako je doseženo zopet števil», kakoi- ga je imel zavod povprečno v zadnjem predvojnem desetletju. Zlasti število učenk se je dvignilo. Te sc bodo izpra.ševale poslej mtul šolskim letom kakor reihii učenci in jim ne bo treba delati posebnih polletnih izpitov. Namesto grščine se poučuje v III razr. francoščina kot obvezni predmet, Francoščina kot prost pi'ediiiet se poučuje za nčence oil IV.—VIII, razieda. — Na zavodu je poleg ravnatelja zaposlenih 13 profesorjev in I učitelj za petje.
Šematizem za leto 1920. V smislu določil ,.ňkof. lista" štev. 9, sti', S3, naj sestavijo župni uiadi novomeške dekanije popolno besedilo teksta za šematizem in ga kmalu pošljejo na dekanijski urad.
Uradne ure. Mestni župni urail v Novem mestu naznanja, da so med šolskim letom zaradi šole uradne ure: Pondeljek, toi'ek in petek popoldne od 14, do 15. ure (2.- 3.). Sreda, Četitek in sobota pa dopoldne od M. do 12. ui'e.
Mestna hranilnica v Novem mestu, v mesecu septembru 1919 je 2()i) strank vložilo 3D9.059 kron 54 v; 255 strank vzdignilo 280.119 kron 39 v; torej več vložilo 28.940 K 45 v; dveina strankama se je izplačalo hipoteCnih posojil 2000 K; stanje vlog 8,621.511 K 34 v; denarni promet 1,142,989 kron 9 v; vseh strank bilo je 684.
Hranilnica in posojilnica za Kandijo in ol<olico, reg. zadruga z neomejeno zavezo, je imela meseca septembra 1919 denarnega prometa 260.447 kion 84 v. Vložilo je 78 strank 90.812 kron 46 v, a dvignilo 126 strank 78,431 kron 66 v. Posojil je bilo sedmim strankam izplačanih 49,000 kron.
Poroka. Dne 4. t. m. se je v Ljubljani poročil g. Franc Bernard, dimnikarski mojster in hišni posestnik v Novem mestu, z gdčno Marijo Godina. Bilo si'ečno!
Poroka. G. Anton Kušljan, posestnik v Kandiji, se je poročil dne 6. oktobra t. 1, K g. Marijo Zupančičevo iz ugledne posestnikove, gostilničarjeve in trgovčeve rodbine iz Dola pri Ljubljani, l^oroka se je vršila pri M. P. na Brezjah. Naj spremlja novoporočenca božji blagoslov!
Umrl je v Novem mestu 26, septembra t. 1. ob 4, uri zjutraj, po dolgotrajni bolezni, v starosti 65, let, g. Maks Brunner, posestnik in 30 letni občinski svetovalec. Kajni je bil občespoštovan in vsestransko priljubljen meščan pri visokih in nizkih. Njegovo milosi'čnost in njegovo dobrotljivo in usmiljeno sice so poznali reveži in vbožci daleč na oki'og; prav težko ga bodo pogrešali. Pogreb je bil 27. septembra ob 5. uii popoldne ob častni" udeležbi spremljevalcev iz vseh stanov. Blagopokoj-nemu naj sveti večna luč. VeleČislani i'od-bini Brunner-dj'. Ivanetičevi naše odki'ito-srčno sožalje,
Umrla je v Toplicah pri Šmarjeti dne 8. oktobra gospodična Minka Perko, doma iz Škofje Loke. Pokojna je izvatnedno zvesto služila skozi 13 let pri i'odbini g. dvornega svetnika Fr. jd, Gai'zarolH v Novem utestu, ki ho pridno uslužbenko prav težko pogrešala. Pokopana je na pokopališču ■ v Šmarjeti. Pripoioča se vzorna pokojna služkinja vsem, ki so poznali blago dušico, v piijazeti spotnin in molitev.
Dr. Lovro Pogačnik, posestnik, dež, svetnik, državni poslanec itd. je umrl v Ljubljani v nedeljo 5. oktobi'a, star 40 let. Veličasten pogreb je bil v sredo ob 4. uri popoldne na pokopališče k sv. Križu. Bodi ohranjen branitelju ljudskih pravic med vsem slovenskim narodom trajen spomin!
Na gimnazijskem poslopju so odstranili dvojezični napis iz avstrijske dobe in ga nadoiriestili z novim „Kr. djžavna realna gimna?;ija". Izginil je tudi stari dvoglavi orel iznad glavnih vrat. Naj bo novi zavod, ki je tako pomemben ne samo za naše mesto, ampak tudi za celo Dolenjsko, tudi v novi dobi svojega obstanka odlično vzgajališČe naše si'ednješolske mladine 1
Naznanilo. PredsedniŠtvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani je iloločib) za okrožno in okrajno sodišče v Novem mestu ter za okrajna sodišča v Kočevju. Ko-stiiiijevici. Metliki, Mokronogu, Trebnjetii, Žužemberku, Kibnici, Vel. LašČaii in Višnji gori za čas od 15. oktobi'a 1919 do 15. aprila 1920 uradne ure ob ilelavnikih od 8. do 12., ter od 13. do 15. ure. To se daje v splošno vednost.
Kriza pri Vinarski zadrugi. Sedanje rmčelstvo hoče; na vsak način zadiugo razdreti. Zato je klicalo na petek dne 17. oktobra t 1. drug izredni občni zbor v Ljubljani, ki ima končnoveljavno skle-
pati o njeni razdružitvi in sicer pri vsakem Številu zadružnikov. Prvi izredni občni zboi' ni bil sklepčen, ker niso zanj izvedli iie zadružniki, ne nadzorstvo. Ker ima zadruga lepo premoženje in je danes edina zadružna osnova v deželi, ki je poklicana varovati interese naše vinske kupčije in vplivati s tem tudi na prihodnji položaj našega vinogradništva, poživljamo vse naše člane, da se tega izrednega občnega zbora za gotovo udeleže dne 17. oktobra in da nastopijo vsi proti razdružitvi in proti likvidaciji. Zavrniti moramo vse samovoljne poskuse sedanjih članov načelstva, ki hočejo iz ozij'ov na lastne koristi zadrugo razbiti in spraviti ob življenje. Zadruga naj ostane, načelstvo naj odstopi! Zborovanje se bo vr-šilo imenovanega dne v dvorani hotela Union v Ljubljani in prične ob pol 11. uri dopoldne.
Vinogradniki, vstrajajte! Pri sedanjem izredno toplem in lepem jesenskem vremenu grozdje lepo zori in ujiati je, da bode tekom štirinajstih dni zadostno dozorelo. Treba je le vstrajati in se ne prenagliti s prezgodnjo trgatvijo. Kakor hitro jirične tu pa ta,m kak grozd malo gniti ali pa kje kaka jagoda poči, potrga mnog nerazsoden vinogradnik vse, tudi še trdo in nezrelo grozdje in ne pomisli, da z nekaj škali nezrelega grozdja pokvaii ves svoj vinski pridelek. To ni prav! Gnilo in razpokano grozdje kaže vsekako pobrati, hitro izpre-šati in mošt napolniti v zažveplan sod. Tudi zdravo, zrelo grozdje, nekterih zgodnjih belih vrat bo znabiti v kratkem toliko zrelo, da ga lahko potrgamo. Tako grozdje odpecljajmo, pustitno ga 1 ali 2 dni v kadi kipeti, pri tem pa pridno mešajmo. Nato giozdje iztisnemo in mošt spravimo v sod, kjer mu lahko dodenemo nekaj (kaka 2 kg na 100 1) v mošt raztopljenega sladkorja, lijer najdemo nezrel ali le premalo zrel grozd, pustimo ga na trti^ da dozori. Vsaki dan prihaja sladkor v njega, vsaki dan postaja grozd bolj sočen, zato bodite pametni, previdni in vstrajajte! Letos bo kakovost vina zelo različna in po tej se bo ravnala tudi cena! B. Skalický,
Žalostne razmere. Obrtnik nam poroča, da je - v neki novomeški gostilni zmarqkalo ob birmi 22 pitnih kuiiic (kozarcev). V isti gostilni je prenočevalec odnesel posteljno odejo in rjuho. So nekateri gostje, kojim vse prav pride: noži, vilice in celo krožniki. Ali ni to brez-vestnost? Se ne pomisli, da gostilničar mora pomanjkljivo nadomestiti z dragim odkupom. Če je vino drago, ni tega kriv gostilničar, ampak sedanje raztiiere. Gostilničarju ostane v najboljšem'slučaju pri pijači 20%. Pri sedanji nakupni eeni 10 K za liter; ako ga gostilničar toči po 12 K, mu tiiti ne ostane 10%. Poleg tega mora vzdrževati inventar, luČ, pomožno osobje, stanovanje, kurjavo, plačevati dac in davke in zraven tega pa še nadomestovati na nepošten način zmaknjene predmete, — Dolžnost vsakega, ki opazi tako zmikanje, je, da se storilca javno razkrinka in osramoti in se ga tudi ovadi, da radi takih nepoštenih gostov ne ti'pe drugi pošteni gostje. Imejte pa tudi sočutje do gostilničarjev, tem bolj, če vestno vodijo svojo obrt. Ne izrabyajte gostoljubnosti gostilni-fiarjeve nikdar, tem manj pa v sedanjem Času, Ta opomin velja onim, ki imajo predolge prste.
Vsi častniki in častniški aspiranti
(enoletni prostovoljci) invalidi, ki bivajo v območju Slovenije, so naprošeni, da v lastnem interesu sporoče nemudoma svoj naslov, Čin in pridelitev v armadi, tei'stopnjo in način invalidiH)sti na naslov: Ivo Marinko, Ljubljana, sv, Florjana ulica 1,
„Pregled poštnih in brzojavnih pristojbin" je ravnokar izšel v III, i/.daji, ki vsebuje tudi najnovejše didočbe glede inozemskih pristojbin potom telefonske takse vse v jako pregledni obliki sestavljeno in popolnoma zanesljivo izračunjeno. Naroča se pri vseh poštnih uradih v področjii ljubljanskega ravnateptva, aii pri izdajar telju, višjemu poštnemu otlcijalu K. Tiefen-gruber pri poštnem ravnateljstvu v Ljub-Ijaiii, Cena pregleda je 2 kroni,
Zvišanje zamenjalnine za poštne vrednostnice. Z veljavnostjo od l. oktobra 1919 je morala poštna uprava zaradi visokih nabavnih cen za poštne vrednot-nice zvišati zamenjevalno pristojbino za poštne vrednotnice od 1 na 6 vinarjev.
Kmetijska šola na GrmtJ proda eno telico in dva bikca za pleme.
Izgubil je dne 21. septembra 1919 — vozeč se s poštnim vozom Žužemberk-StJ'aža — fino usnjato listnico, v kateri so bili 4 bankovci po 100 kron. Notri so bili še neki drugi papirji z imenom lastnika: Mihaet Jenič, Lokoniotivfiihrer-Aiuverter, Bos. Brod. Pošten najditelj se lepo naproša, da odda proti dobri nagradi na naslov : Mimi Jenič, Žužemberk št 6.
Opozarjamo na današnje naznanilo stavbenika Pavla Brena med inserati.
Konjsiia tekma 19. ohtobra 1910 d Ljubljani. . ZačBtBli ob 13. uri.
Komanda Dravske divizijske oblasti priredi konjsko tekmo v korist slovenskih invalidov in za bodoči stadijon v Ljubljani. Pogoji:
I.	Šolsko jahanje: za konje v zasebni lasti aktivnih in rezervnih častnikov, Člane Slov, jah, kluba, Sokole in Orle. V koraku, trabu in galopu vse hoje, stranske boje, parade in obrati, da se vidi, v koliki meri je konj izučen. Skok čez dve zapreki : šibje in tripple-barre. Klasilicirala se bo razen izvežbe in sedeža jahača tudi pravilna jahalna oprema. Prvi dobitek 1200 K in, Častna nagrada. Drugi dobitek 800 K in častna nagrada. Izključeni so konji, ki so dobili prvi dobitek pri konkurencah v šolskem jahanju že kdaj prej.
II.	Tekma v skakanju: Odprta kakor pod točko I.) Lovski galop, 6 zaprek; zid, jarek, tripple-barre, stena, šibje z jarkom, bulfinch. Zapreke niso Čez l'20m visoke in čez m široke. Prvi dobitek: 1000 K in častno darilo. Drugi dobitek 600 K in častno darilo. Tretji dobitek 400 kron in častno darilo. Izključeni so konji, ki so dobili prvi dobitek pri tekmah v skakanju že kdaj prej,
lil. Dirke: a) Prva steeplechase: za aktivne častnike na konjih v zasebni lasti aktivnih častnikov. Daljava ca 3800 m; 6 različnih ne Čez 90 cm visokih. Čvrstih in ne čez 3 m širokih zaprek. Za Štiriletne in starejše konje. Težina; štiriletni 65kg, petletni 70 kg. šestletni in starejši 72 in pol kilogr.; poliiokrvni koiiji 6 kg veČ; zmagalci v javnih dirkah 3 kg več. Vpisnina do določenega voka 50 K, pozneje ali na startu IDO K. Prvi dobitek 3000 K. Drugi dobitek 1000 K. Tretji dobitek častna nagrada, — b) Druga steeplechase: za rezervne častnike, člane Slov. jah, kluba. Sokole in Orle. Odprto za konje v zasebni lasti. Pogoji in dobitki kakor pod III, a) — c) Tretja steeplechase: za aktivno služeče podčastnike na službenih konjih. Daljava ca 3000111, 6 različnih ne Čez 90 cm vi-siikih, čvrstih in ne čez 2 in pol metra širokih zaprek. Brez izenačenja težine in brez vpisnine. Prvi dobitek 1000 K. Drugi dobitek .'iOO K, Tretji dobitek Častna nagrada. — d) Kmečka dirka: za kmetovalce Slovenije. Jaba ■t)osestnik ali član njegove družine, po možnosti v narodni noši, Daljava 1600 m. Dve čvrsti zapreki, ne čez 60 cm visoki. Prvi dobitek 1000 K in častno darilo. Drugi dobitek 500 K in Častno darilo. Tretji dobitek častno ilarilo.
Piijava konj se izvrši najbolje osebno ali brzojavno konjskeinu referatu Dravske divizijske oblasti do 8. oktobra. Eden in isti konj se sme prijaviti tudi za več kon-» kurenc. Vpisnino je treba plačati za vsako konkurenco posebe. Prijava ob.sega: 1.) ime in priimek lastnika konja; 2.) ime in priimek jahača; 3.) ime, barva, starost in spol konja; 4.) ali je konj polnokrven ali liolukrven; 5.) ali je konj dobil kako javno dirko, kdaj in kje; 6.) za katero tekmo se konj prijavi. Denar za vpisnino se mora poslati istočasno s prijavnico.
□□□□□□□nnaoDDDDDDnDnonn □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□n
Oprema: Častniki v utiiťovmí, Sokoli in Orli v kroju. Vsak jahač se mora sam pobrigati za predpisano obteženje svojega konja. — Opomba; 1.) Vsi častniki, kateri jahajo pri tekmah I in II, se zg!a-sijo na pretlilaii tekme k preclsjinšnji na svojih konjih ob 10. nri na letališču letalske eskadrile v ňiskl. Kilor ne pride, je oii tekme izključen. 2.) Rezei'vni častniki, ki aktivno ne služijo in nimajo lastnega konja, se smejo udeležiti tekme na službenih konjih. 3.) Hleve nakaže konjski referent. 4.) Za siučaj, da bi stalno deževalo, si pridrži komanda Dravske divizijske oblasti pravo, tekmo preložiti, kar se bo po časopisiii pravočasno objavilo.
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu, občinskim in župnijskim uradom vljudno naznanjam, da sem preselil svojo
tehnično pisarno
iz Črnomlja oziroma Gradaca V Novo mesto. Glavni trg št. 94.
Priporočam se za vsa cenjena naročita za napravo načrtov in izpeljavo vseti vrst v to stroko spad^očih stavb, kakor: moderna gospodarska poslopja, železobetonske naprave, stropove, stopujíce, vodovode z vso hidravlično opremo po strokovni izpeljavi in primerni ceni.
S pošto v a lijem
Pavel Bren, '
jiiostiii stiivltonili - Novo mest«.
Razvedrilo.
spoznala ga je. Gost: „Gospa, ali me ŠG kaj poznate? Že več let nisem bil pri vas!" — Gostilničarka: „Da, da, dobro se vas še spoioinjam, ko ste jedli na'veliki petek pri nas salaiuó!"
Vnet natakar. Gost izbira jedi iz jedilnega lista ter opazi, da se zi'aven stoječ natakai- nemirno obnaša z roko po svojem zadnjem delu telesa... Gost ga vjiraŠa: „Ali imate zlato žilo?" — Natakar zbeži v kuhinjo in pribiti ravnotako ui'no nazaj in odgovori: „Obžalujem, niČ več!"
Strah. Mojster; „No, gospod pomočnik, ali se vatli je })ripetilo pri delu že kedaj kaj neprijetnega?" — PoiuoČnik: „Ne, ne! Toda zakaj me to vprašate, gospod mojster?" — Mojster: „ICer imate takšen strah pi'ed delom!"
Ta je pravi! „Ivan, ali si našel Majerja, kateremu si nesel račun?" — „Ne! V hiši stanuje slučajno več Majerjev in nobeden ni liotel biti naš dolžnik. Zadnji me je celo iz hiše vrgel!" — „Pojili še enkrat k zadnjemu, jeta piavi!"
Samoobsodba. Komi kliče na vse grlo vajenca. Řeť: „Kaj vendar tako kričite, ali ste vi šef, ali seui jaz!" — Komi: „Jaz nisem šef, gospod šefi" — Šef; „Torej, če niste vi šef, kako si npate potem tuliti, kakor mesarski vol."
Natančno. „Cenjena gospa! Naznanjam Vam, da jo. vlažen tobak, katerega ste mi poslali nekoliko vlažnega, zares nekolibij preveč vlažen; nekoliko vlažen bi žo amel biti, toda pieVeč vlažen jii lo prevlažen." ;
Brzojavka. „Živinski trgovec Želodec Gelje. Juter vsi prešiči na kolodvoru. Pridite tuiii Vi. Jaz pridem zvečer, ker osebni vlak ne si)rejme volov. Slaba kupčija. Živina v cenait poskočila, Preskrliite si jo pravočasno. Če poti'ebujetc vole in kozle, mislite na me."
Brezpotreben. Dijak A: „Kaj nimaš nobenega kovčeka za obleko?" — Dijak B: „Za mojo obleko? Kaj naj hodim nag v .šolo!"
Poštne pristojbine za tu-in inozemski promet.
Vsa dosedanja naznanila v našem listu glede poštne pristojbine so neveljavna in nezanesljiva. Priobčujemo danes natančni seznam poštnih pristojbin, v kolikor so našemu ljudstvu najbolj potrebni. Opozarjamo posebno one, ki pišejo svojiiem v Ameriko, da pravilno frankirajo pisma in dopisnice po današnjih pi'edpisih, ker se sicer pisma ne odpošljejo, če nimajo dovolj znamk nalepljenih.
I,
Pisemske pristojbine za tuzemstvo, to je kraljestvo Si'bov, Hrvatov in Slovencev:
1.)	Navadna pisma — za vsakih 20 g oziroma del te teže 30 v. Teža neomejena.
2.)	Za vsako dopisnico po 15 v.
3.)	Za tiskovine za vsakili 60 g ozir. del te leže po 5 v, najmanj pa 10 vin. Teža do 2 kg.
4.)	Za vzorce do 100 gramov l.^i v, preko lOU do 200 gi'amov 30 v, pieko 200 do 350 gi'atiiov 45 v,
5.)	Za priporočenje plačati je razveii omenjenih pristojbin Še 60 v, za povratnico GO v, za reklamacijo 60 v in za ekspresno dostavo 1 K. Ekspresno se dostavlja satno v ožjem dostavnem okiaju namembnega kraja. Tedaj se v vasi izven namembnega kiaja ekspresnih pošiljk ne dostavlja po posebnem selu, ampak le z navadno pošto,
a,
v Avstrijsko l'epublîko, Óehoslovaško in Rumunsko veljajo vse iste pristojbine, kakor v tnzemstvu pod I,
III.
Za vse drugo inozemstvo in tudi kraje, zasedene po antantinih četah, kakor Primorsko, l^tro, Notranjsko, veljajo me<l-narodne pristojbine po kurzu 100:300,
Iz tega sledi, da je za navadno pismo do 20 gramov v Ameriko, Italijo, Nemčijo, Švico, Poljsko, Francijo itd., plačati 75 v
in ne 25 v (čez 20 g za vsakih 20 g ali del te teže 45 v večj, za dopisnico 30 v, za tiskovino 1 5 v za vsakih 50 g, najmanj 75 v. za vzorce 15 v za 50 g, najmanj pa 30 v. Za priporočenje, povratnico, reklamacijo, plačati je še po 75 vin, in za eks[)resnn dostavo 1 K.
Vsak denarni promet z inozemstvom je prepovedan. Vsa pisma v inozemstvo morajo biti odprta in na vseh pošiljkah mora biti natančen naslov odpošiljatelja.
Poštni promet z Bolgarijo, Madžarsko, boijševiško Rusijo, Turčijo in Ukrajino še ni odprt.
(Ti seznamki se dobijo tudi v tiskaini J. Krajec nasi, v Novem mestu komad po 10 vin. Po pošti se ne pošiljajo,)
□ □ □ □
a □
D □
□ □ □ □ □ □ □ □
D □
□ □ □ □ □
Hranilnica in posojilnica
za Kandijo in okolico ^^^
registroviuia zadruga z neomejeno zavezo
V lastnem domu v Kandiji
sprejema hranilne vloge od vsacega, če je njen ud ali ne, ter obrestuje
po čistih 2'|2lo
Posojila se dovoljujejo na osebni ^kredit in na vknjižbo
po 4°o
□ □ □ □ □
D
D □
□
O
O □
D □
□ □ □
a □
o
a □
□ □
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□P □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□n
RAZGLAS.
Na razna vprašanja radi nadaljnega odplačevanja za po nas ali po g. Val. Urbančiču v Ljubljani naročenih srečk sporočamo sledeče:
V Sloveniji bivajoči naročniki dobe pri nas poštne položnice ter naj jih zahtevajo. — Iz ostale Jugoslavije naj se denar do nadaljnega pošilja po nakaznicah na Češko ihdustrijalno banko v Ljubljani. — Iz zasedenega ozemlja^ in iz inozemstva naj se denar nakazuje po kakšni banki na Češko prumyslovo banko v Pragi s pripombo, da je vplačilo namenjeno „srečkovnemu oddelku". Naročniki, ki so prenehali ali hočejo prenehati z na-daljnimi vplačili, naj radi izplačila odkupninskega zneska pošljejo prodajne listine in plačilna potrdila na naš naslov. •
Srečkovno zastopstvo; Ljubljana.
Osled neniidne preselitve
iz Novega mesta v Dalmacijo nam ni bilo možno se usebiio posloviti od naSiii predragih r.iianccv in prijateljev, kateri [tam ostanejo v livaležnem spominu in jim itličemo „Na ïdar!" — Drage'volje pa sprejemamo naSili znancev naročila za pristna dalmatinska vina in olivna olja po primerno nizkili cenah, — Z velespoStovanjem
Rodbinti unoroiii; - IHaliíirsItíi, Mmz\\n
Opr. St. E 10rj;lU4i
Dražbeni oklic.
I'D ïabtevanju Marijo l'avliii, posestnico iz Gor. Goiiiiie, /.astopane po dr .IoííiíIj GloLeviiiku, odvclnikii v Xovom mealu, bo dna 23. oktobra 1919 dopoldne ob 11. nri [ji-i spodaj o/.iianienjwii Kodiilji, v i/.bi iSt, SO dťař,l)a /.omljiSča vi. St. i3i k. o. I'olhovca, obstojcítíga iï hiSe St. 10 v l'rapri'čah in vrta n pritiklino vred, ki sestoji i/. 3 obdolaiiib tramov, 11 daak za postavitev Mvinjaka. — Ni^premiCnini, ki j« prodati na dražbi, jo določena vrodiiost na l.W kron, pritiklini na 75 K.
Najmanjši pemidek znala 10H3 kron H4 v; poti tem zneskom se ne proiiaje. — Draibeiie pogoje in listine, ki se tiííejo nepremičnin, smejo tist, ki žele kupiti, pregieJati pri spoJaj oï.namonjoiii soiljilji v izbi St 3t med opravilnimi iiiaiiii.
Okrajno sodiSče Novo meslo odd. IL, 1. avgusta 191ÍJ.
Opr. St. E,114;19-G
Dražbeni oklic.
Na predlog /.abtevajoie stranko jMojzije Hude, poHOstiiice v .Minii peiii, bo dně 23; oktobra 1919 dopoldne Ob 11. uri pri Lflra soJiSOu v izbi št m, iia podiitavi 3 ten) odobrenih pobojev dražba sledečih nepreiiiiininr
Zemljiška knjiga Mirna pei, vi. Ě1, 021-; Stavba za parni mlin in iago. (Senilna vreiiiiost WOO kron. Trije Iravniiii. Cenilna vrednost 99 K 8U*v. Skupaj 4099 K m v. Najmanjši potmdi>k S.'iai) ii 87 v. Po<i najmanjžini potiudtom bo ne prodajo.
Okrajno sodiSCe v Novem mestu, odd. IV., dne 2, avgusta 1919.
Oglas.
Kupi se parna ali vozna žaga. Vsaka množina bukovih, hrastovih in mehkih drv.
Obvezne ponudbe poslati na družbo: „Impex" v Ljubljani.
Dva majhno psiclQ
amerikanske pasme, zelo huda čuvaja, ima na prodaj KOPER, Bršljin št. 12.
Popravila
starih klobukov iz filca, za moSke in za tlame, se sprejema v najfinejšo izvr&ilev pri TranČiSki Kleindienst, Kandija St. 93.
Bospodapsha Zvezo
v Ljubljani
l»i ij)0i'0f,ji SVOJO bogato ziilogo vsakovrstiiili ]tol,jeilelsldli sti-ojev po iiajni/.Jili emiiili, litikor: !■(>)) ore K u i C, «Iroliilnili luliiiov^ plii-KOv, sIaiiioi-(íziii(í, stÏNliiiliiic zii grozdjo, ři sij III id {]mJt('ltiov), nilatiliiifi, lïPpelJiiov, tri,jerjev, brzupariliiikov, Jiiiojnili snsalk itd. — /ii Jesťiisko giiojoiije ima mi raz-polîiyo liostiio moko.
Učenka
14 let stara, ki je dovrSila vsaj Ce(rti ra/rcd ljudske Sole z dobrim vspehom, se sprejme v trgovino z meSanim blagom. Ponudbe na tvrdko:
Avg. Ktiiic v ('nnmilju.
L SVETEC -Novo mesto
izdelDvalnica kit nasproti mestne hiše št. 94.
Kupuje meSaiio in rezuiio lase po najvišji (liievni ceni. V za-loĚíi iuiiim žo izříotovljoiio lasne kitd. I'ai-fnmorijo, mila vse vrste. Železa zii kotirati lase itd. Ito, ïiolinii krema. 1 tubafi kron. Vsii po primertiili ceiiali.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sera odprl v Haiderjevi hiši v Novem mestu
mesopljo i" prehojevolnico
(selharijo)
Dobita se bo vsak dan sveža svinjina in teletina, mast in slanina, suho svinjsko meso in pristne kranjske klobase. Ob gotovih dneh bom prodajal tudi na trgu na stojnici zraven rotovža.
Odlièiiini spoštovanjem se priporočiijem v obilen obisk
Jos« Jelene,
mesar in prekajalec.
VAJENEC
vsaj 14 let star, se sprejme za mesarsko obrt pri - Alojziju MežnaršiČu, Novo mesto,