cena 40 dinarjev t Številka TO (784t glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva titovo velenje, 8. avgusta 1985 REK-RLV Nakopali že 2951000 ton Za velenjske rudaije je bilo prvih sedem mesecev letošnjega leta kljub številnim težavam, s katerimi so se srečevali na začetku leta, uspešno. Vključno z julijem so nakopali 2.951.000 ton lignita in to v 162. delovnikih. V jami so bili tako tudi deset so- bot za katere so prvotno predvidevali, da bodo proste. Osnovni delovni načrt za sedem mesecev so tako rudarji Rudnika lignita Velenje presegli za 6,5 odstotkov. Na dan so poprečno nakopali v tem času 18.216 ton premoga. Ne moremo ali ne znamo od turizma iztržiti več? Poletna vročina nas je odpihnila na morske obale ali na kakšne drugačne, tako težko pričakovane, bolj ali manj prigarane in prepo-trebne počitnice in dopuste. Tudi gospodarske težave so se pod pritiskom sončnih dni umaknile na konec pogovorov in na obrobje časopisnih strani. Predah, da bomo potem lažje in siloviteje zakorakali zaključku leta naproti, je sedaj obarvan predvsem s turističnimi odsevi in razmišljanji. Spodbudne številke o velikem obisku in polnih zmogljivostih ter nekoliko manj spodbudne številke o iztrženih devizah, so eno od osrednjih razglabljanj teh dni. Seveda to velja predvsem za turistične kraje, za nas pa žal bistveno manj. Manj tudi zato, ker od načelnih usmeritev, da je tudi razvoj turizma v naši občini ena od prednostnih panog, nismo prišli kaj bistveno dalj. Kot, da smo si umišljali, da bo že takšna naša usmeritev dovolj, da bodo turisti prihiteli gledat našo dolino. Občina, ki se že vrsto let ne more pohvaliti z novim prospektom, z ustreznimi razglednicami, morda diapozitivi, ki kljub akciji (kampanjska dela pač ne rodijo posebej vidnih sadov) za ustrezne spominke, še vedno nima tovrstne ponudbe (častne izjeme so izvzete), ki ji je že davno pošla monografija in ki jo čez poletje prevzame veliko mrtvilo, je pač daleč od kakšnega turistično zanimivega kraja. Pa bi se dalo izkoristiti vsaj nekatere dane možnosti, predvsem pa poletno dolgočasje izpolniti s prireditvami in s ponudbo, ki privablja. Turistični društvi Šoštanj in Titovo Velenje sta sicer ob prazni malhi s pripravo turističnih tednov majhno delo že opravili. Ob preskromnem razumevanju in pomoči je kulturno društvo Ivan Cankar iz Plešivca ohranilo vsaj srečanje narodno zabavnih ansamblov in malih vokalnih skupin, opustilo pa žal iz leta v leto boljši kmečki praznik. Svojim gostom pestrijo ponudbo tudi v hotelu Vesna v Topolšici, ki pa bo brez ustreznih rekreacijskih površin in druge infrastrukture, turistično smetano še naprej moralo prepuščati drugim zdraviliščem. To pa je tudi že pravzaprav vse kar zmoremo (vsaj znamo morda več). In zato namesto, da bi nam kakšen dinar kanil tudi od turizma, še mi odhajamo drugam. Tujcem, ki zaidejo v našo velenjsko poletno uspavanko pa ne znamo ponuditi niti tistega kar imamo, saj niti tisti, ki bi morali imeti to v mezincu, ne poznajo naših zanimivosti, naših dobrih gostinskih lokalov, turističnih kmetij ... Ponudimo jim raje sosednje občine (ker se očitno lastnega turističnega dolgoča- kovinotehna Prodajni center Prevalje Vse za vas in vaš dom Modna konfekcija Elkroj Vrsta pomembnih naložb Kljub težkim gospodarskim razmeram ostaja Modna konfekcija Elkroj še vedno v vrhu uspešnosti med delovnimi organizacijami v mozirski občini, seveda pa je med vodilnimi tudi v vrstah slovenskih konfekcionarjev. Ob preseženih polletnih načrtih, zlasti uspešni so bili pri izvozu na konvertibilno področje, jim težav seveda tudi ne manjka, načrtov pa prav tako ne. Med lepe obete za uspešno poslovanje v bodoče sodijo tudi pomembne letošnje naložbe. Že ta ponedeljek so v Tržiču na Deteljici odprli novo sodobno prodajalno, ob bližnjem prazniku občine Mozirje, pa bodo v Lučah odprli nove proizvodne prostore, še bolj pomembni naložbi bodo predvidoma sklenili 29. novembra, ko bo stekla proizvodnja v novi tovarni v Odžaku, če ne bo večjih zajfletov, pa bodo nared tudi novi proizvodni prostori temeljne organizacije Konfekcija v Šoštanju. Luče ob Savinji V nedeljo »od štanta do štanta« Vsakoletni »Lučki dan« je prireditev, ki se ob Flosarskem balu in Čebelarskem prazniku ponaša z najdaljšim obdobjem ohranjanja narodopisnega izročila Gornje Savinjske doline, v tem primeru seveda vasi Luče in njene okolice. Po spodbudnih začetkih je prav ta narodopisna značilnost nekoliko zvodenela, zato so Lučani nekoliko razmislili in prireditvi dali povsem novo obliko in vsebino. Predvsem lani je prireditev izjemno uspela in so jo mnogi uvrstili prav na vrh najprivlačnejših turi- stičnih in narodopisnih prireditev v Sloveniji. Ugleda seveda ne kaže poceni zapravljati, zato tudi letos zagotovo ne bo nič slabše, prav nasprotno. Že to nedeljo, 11. avgusta, bo namreč na vrsti letošnji »Lučki dan«, ki sta ga v svoj program uvrstila tudi Kompas in Delo s svojo akcijo »Poletje 85«. Prireditve bodo seveda v soboto in nedeljo. Že v soboto dopoldne bo velemojster Bruno Parma v osnovni šoli odigral simultanko, popoldne pa bodo odprli novo Graška gora 10. srečanje ansamblov Turistično društvo Ivan Cankar iz Plešivca bo prihodnjo nedeljo,, 18. avgusta že desetič zapored organiziralo srečanje narodno zabavnih ansamblov in malih vokalnih skupin. To je prireditev, ki vsako leto pritegne na Graško goro veliko obiskovalcev iz velenjske in slo- venjgraške občine, pridejo pa tudi od drugod. Organizatorji še zbirajo prijave do sobote, 10. avgusta. Srečanje ni tekmovalnega znar čaja, tako kot običajno pa bodo nagradili najboljšo pesem o Gra-ški gori. (mz) košarkarsko igrišče in ob tej priliki pripravili tudi gomjesavinj-ski košarkarski turnir. Lučani so daleč naokrog znani kot dobri pevci, zato se bodo v soboto zvečer »izkazali« s podoknicami. Najbolj zanimivo bo seveda v nedeljo. Prireditev tega dne so poimenovali »od štanta do štanta«. Pričela se bo ob 10. uri in trajala do poznega popoldneva. Na štantih, ki bodo postavljeni po vsej lepi vasi bodo predstavili ljudske običaje, kulinarične posebnosti- in stare kmečke obrti, prava posebnost pa bo gostinska ponudba na stojnicah. Lanske izkušnje kažejo, da je to prireditev, ki je več kot vredna ogleda. Zabavno in turistično tekmovanje Kompasa in Dela v okvru akcije »Poletje 85« se bo pričelo v nedeljo ob 15. uri. G1P Vegrad Najboljši tozd — Zaključna dela V Želji, da bi dosegli kar najboljše poslovne rezultate, organizira konferenca osnovnih organizacij sindikata delovne organizacije Vegrad tekmovanie med posameznimi temeljnimi organizacijami združenega^dela. Pri tekmovanju upoštevajo vrednost dosežene enote dela, odstotek lastne proizvodnje na efektivno uro, doseganje norme, izkori- stek delovnega časa. Ob letošnjem prvem polletju so največ točk zbrali delavci tozda Zaključna dela, sledijo pa jim delavci Vemonta in Kerami-čarstva. sja sramujemo) ter hotele drugod, ker so zmogljivosti v Titovem Velenju in Šoštanju pač oddane (na srečo?) delavcem, ki so tu na raznih usposabljanjih ali podobnih opravilih. Toda, ko bodo ti odšli, bo tudi turistov še kvečjemu manj. Naše turistične resolucijske usmeritve, so torej ali zgrešene in jih črtamo iz nadaljnjih razglabljanj ali pa morda ustrezne, vendar vanje še nismo znali vpreči pravih, sposobnih ljudi (in denarja), ki bodo znali tudi iz tega gospodarskega področja, ki zaenkrat ne obeta veliko, narediti kaj več. Boris Zakošek SREBRNI LJUBENSKIFLOSARJI — Flosarski bal aa Ljubnem ob Savinji je uspešno »prestal« tudi svojo 25-letnico. Letos je bil spored ves teden še posebej bogat, sklepni del v nedeljo pa je na prostor ob Savinji znova privabil množico obiskovalcev od blizu in daleč. Sicer pa več o tem na zadnji strani. Atletski klub Velenje Primer »Romeo Živko« Nedovoljena in zdravju mladega športnika močno škodljiva poživila niso nobena novost in že dolgo vznemirjajo svetovno javnost. Kazni za uživanje najrazličnejših prepovedanih poživil so stroge, tudi predpisi so jasni, vendar jih športniki vsega sveta več ali manj (nespretno in (ne)stro-kovno množično uporabljajo. V svetu je uporaba dovoljenih in nedovoljenih poživil prava znanost, pri nas pa seveda capljamo daleč zadaj za vsemi dosežki in atleti so več ali manj prepuščeni samim sebi in svojemu (ne)znanju o teh stvareh. Zato nam seveda ne manjka neljubih in predvsem nepotrebnih primerov, za kar so najlepši primer naši metalci krogle, ki so do odkritja teh nečednih poslov praktično edini izmed naših atletov nekaj pomenili v mednarodnih merilih. Zadnji primer je našo javnost še posebej vznemiril. Gre namreč za primer »Romeo Živko«. Temu obetavnemu velenjskemu atletu so namreč na državnem prvenstvu dokazali uporabo nedovoljenih poživil. Mnenja in odmevi so ostri, toda vsi so si enotni v domnevi, da Romeo Živko sploh ni vedel, kakšna poživila je ( jemal. Zadeva seveda še ni sklenjena, svojo izjavo o njej pa je posredoval tudi Atletski klub Velenje: »Vodstvo in članstvo AK Velenje iz Titovega Velenja obsoja vsako nedovoljeno in zdravju, škodljivo jemanje prepovedanih stimulativnih sredstev z namenom doseganja boljših tekmovalnih dosežkov.. Vendar hkrati menimo, da gre v primeru »Živko« za mnogo vzporednih dogodkov, ki jih ne gre prezreti. Dejstvo je, da je kontrola urina pokazala pozitiven rezultat, vendar moramo vedeti, da zadeva za atleta AK Velenje še ni končana.V začetku septembra bo v Sarajevu pri prof. Branku Nikolinu ponovna kontrola pod istimi pogoji, kot je bila prva. Živko je prinesel v Sarajevo vse, kar je pred tekom použil in tudi na ta način pokazal, da želi sodelovati pri razrešitvi tega primera. Nedopustno je, da niti sam atlet ne bi vedel, od kod pozitiven rezultat. Res je, da je sredstva za hitrejšo regeneracijo organizma dobival na ta način, »da so šla skozi več rok!?« Kljub temu nikoli ni dvomil, da ne gre le za vitaminske preparate, katerih dejstvo je popolnoma neškodljivo organizmu. (Nadaljevanje na 8. strani) Nadarjeni Romeo Živko v razgovoru z zveznim kapetaaom Da-netom Korico po enem izmed svojihjjtipUih uspešnih nastopov 'iz delovnih organizacij Titovo Velenje ★ 8. avgust 1985 GIP Vegrad Tudi konkurenčnost ni včasih dovolj za pridobitev del O težavah, s katerimi se srečuje naše gospodarstvo v zadnjih letih veliko govorimo in pišemo in ob tem izpostavljamo še posebej nekatere gospodarske panoge med katere sodi tudi gradbeništvo, ki se je pri nas zaradi hitrega gospodarskega razvoja v preteklosti, močno razvejalo. Investicijskih vlaganj je bilo povsod veliko, zaradi gospodarskih težav pa jih v zadnjem obdobju vse bolj omejujemo. Vse manj vlaganj v zidove organizacije združenega dela, manj pa je tudi denarja za stanovanjsko in družbeno gradnjo. Gradbeništvo se je znašlo tako v silno težkem gospodarskem položaju. V boju za obstanek so namreč gradbeniki pogosto prisiljeni ob vse večji konkurenci, sprejemati dela pod neakumulativnimi pogoji, rezultat tega pa je, da je vedno več tistih, ki poslujejo z rdečimi številkami. Pogosto odpovedujejo tudi nekatere ekonomske zakonitosti. Na licitacijah vse večkrat ne dobijo dela tisti, ki so konkurenčni, temveč oddajajo gradnjo lokalnim delovnim organizacijam, za kar se zavzemajo občinski dejavniki, saj le tako zagotovijo obstoj svoji gradbeni delovni organizaciji. V gradbeno industrijskem podjetju Vegrad, se tako kot vsi gradbeniki, otepajo z velikimi težavami, katere pa doslej dokaj uspešno premagujejo. Tako so tudi z letošnjimi polletnimi poslovnimi rezultati zadovoljni. Ustvarili so namreč za več kot 100 odstotkov več celotnega prihodka kot v enakem obdobju lanskega leta. Kljub prizadevanju delavcev te delovne organizacije, da porabljena sredstva kar najbolj omejijo in da so sprejeli številne varčevalne ukrepe, so ti stroški še vedno precej večji kot celotni prihodek. Na to vpli: va predvsem to, da se vhodni materiali neprestano dražijo, investitorjem pa jih velikokrat ne uspejo zaračunati. Prvo letošnje polletje so vse temeljne organizacije združenega dela zaključile pozitivno, vse pa so oblikovale tudi rezervni sklad. čeprav smo v času letnih dopustov, si v Vegradu prizadevajo, da potekajo dela na vseh gradbiščih kar najbolj nemoteno, saj je to tudi višek gradbene sezone, ko je mogoče dosegati najboljše rezultate. Na ljubljanskem območju trenutno predajajo investitorjem tri pomembne objekte — osnovno šolo Trzin, objekt Dinosa in skupaj z SGP Grosuplje Iskro Keramiko. Tudi na velenjskem področju uspešno nadaljujejo z deli, pri čemer velja posebej omeniti industrijske objekte za Rudarsko elektroenergetski kombinat in stanovanjsko gradnjo v soseski Šalek III. Prav tako uspešno gradijo stanovanja v Beogra- du in v Zagrebu. V tem času pa se tudi pripravljajo na nekaj pomembnih del izven občine Velenje, predvsem na Ljubnem, kjer gradijo za Iskro Keramiko, dogovarjajo pa le tudi za več gradenj farm predvsem na področju Vojvodine. Kot pravi pomočnik direktorja Z£ tehnične zadeve Vegrada Miroslav Bukvič, jim polletni rezultati in pridobljen obseg del, seveda če bodo še naprej dosledno uresničevali vse sprejete ukrepe, zagotavlja, da bodo lahko tudi letošnje leto zaključili uspešno. Bolj s skrbjo pa gledajo na leti 1986 in 1987, ko bo obseg gradbenih del v občini Velenje še bolj upadel. Zato že sedaj skrbno načrtujejo delo za to pričakovano sušno obdobje. Vegrad je poznan tudi kot izvajalec gradbenih del na tujem. Ravno na teh tržiščih so ustvarjali takšne poslovne rezultate, ki so jim zagotavljali uspešen razvoj in ki imajo še vedno vpliv na dokaj dobre poslovne rezultate. Vendar pa je tudi na tujih tržiščih v zadnjem obdobju vse več težav, saj je konkurenca vedno večja. Zlasti je v zadnjem času vse težje pridobiti dela v Zahodni Nemčiji, zato pa se bodo bolj usmerili na vzhodna tržišča in v dežele v razvoju, z manjšimi obrtniškimi skupinami pa bodo več kot doslej nastopali v sosednjih deželah, pre^sem v Avstriji in na Madžarskem. Menijo, da imajo za to realne možnosti. Industrijski programi Vegrada — DOM 101, Velak in Vemont so bili dolgo velika prednost te delovne organizacije, saj so bili z njimi konkurenčni po vsej Jugoslaviji. Danes je nekoliko težje, saj so se močno povečali prevozni stroški, poleg tega pa se ravno pri teh programih zelo pogosto dogaja, da investitorji iz drugih področij Jugoslavije, kljub temu da je Vegrad konkurenčen, oddajo dela lokalnim izvajalcem. Kljub vsem tem težavam pa imajo delavci Vegrada v tem času zmogljivosti teh industrijskih programov zasedene. Teiav je torej veliko, uspehi pa vseeno niso izostali. Zato imajo veliko zaslug delavci, ki so vedno razumeli gospodarski položaj in so bili vedno pripravljeni, za dosego skupnih ciljev, nekoliko zategniti svoje pasove. Mira Zakošek TOZD TURISTIČNA AGENCIJA POSLOVALNICA TITOVO VELENJE (na avtobusni postaji, telefon: 858-978 in 853-198) POTOVANJA Z AVTOBUSOM IN VLAKOM: — Klasična Grčija — 7 dni, 4. oktober — Miinchen — »OKTOBERFEST«, 21, 28. september in 5. oktober — Padova »CVETLIČNA RAZSTAVA« — 1 dan, 21. septembra — Dunaj — razstava »SANJE IN RESNIČNOST« 7. in 14. september — Furlanija —■ Julijska krajina — 24. avgust — Dunaj — Tullin »CVETLIČNA razstava«, 31. 8. — Trst — 17. 8. ' — Marlazell Avstrija — 7. 9. — Žabljak pod Durmitorjem in dolina Tare — 6 dni, 10. 9. — Za vsak konec tedna — eno in dvodnevni Izleti na Brione — Pulo. • STROKOVNA POTOVANJA: — Celovec — Splošni In cestni sejem — 10. 8. — Rled — kmetijski sejem — 1 in 2 dni — 6. 9. — Emo Hannover — Razstava strojev za obdelav kovin — 4 dni — 18. — Verona »Samotar« za gradbeništvo — 2 dni — 4.10. Prodaja domačih in mednarodnih letalskih vozovnic ter spalnikov. Program skupnih potovanj za dijake in kolektive po domovini In tujini. Za obisk se priporoča Izletnik Celje — Turistična agencija Poslovalnica Titovo Velenje. 9. Era, tozd Vino Šmartno ob Paki Sveženj ukrepov za boljše gospodarjenje Doseženi kazalci gospodarjenja v prvi polovici letošnjega leta so za zaposlene v Erini temeljni organizaciji Vino Šmartno ob Paki zadovoljivi. Padanje kupne moči potrošnikov in sezonski značaj dejavnosti, s katero se ukvarjajo zaposleni tega kolektiva, sta bila glavna razloga za fizični padec prodaje. Druga značilnost poslovanje te temeljne organizacije je visok porast cen, saj so se te samo v primerjavi z mesecema junij—julij lani povečale skoraj za 100 odstotkov. Pri vsem tem je težko reči, kaj so in kaj niso rezultati dela, kolikšen vpliv imajo pri tem prav cene. Padla je tudi ekonomičnost poslovanja — glavni krivec: visok porast materialnih stroškov (goriva, gum za tovornjake), kjer so se cene posameznih vrst blga dvignile tudi za 150 in več odstotkov. Normalno poslovanje otežujejo bolj ali manj zunanji dejavniki, na katere zaposleni v Vinu nimajo velikega vpliva. »Treba je priznati, da to niso glavni razlogi za skromne rezultate gospodarjenja. Naše notranje slabosti in pomanjkljivosti so sicer manjše, vendar jim bomo morali v prihodnje nameniti več pozornosti,« ugotavljajo delavci Erinega tozda Vino Šmartno ob Paki. Rezultati polletnega gospodarjenja kolektiva so torej zadovoljivi, vendar, kot smo že omenili, ' jih morajo v veliki meri pripisati rasti cen. Finančni načrt so sicer presegli, vendar je v isti sapi treba reči, da je bil plan »postavljen na normalne razmere« in ni upošteval tako visoke stopnje inflacije. Celotni prihodek je bil v primerjavi z enakim lanskim obdobjem večji za 98 odstotkov, porabljena sredstva so presegla 100 odstotkov, posledica padca ekonomičnosti pa je počasnejša rast čistega dohodka in s tem tudi osebnih dohodkov. Kljub slabemu položaju trgovine, se de- lavci pri doseganju zastavljenih ciljev srečujejo še z nelojalno konkurenco in zapiranjem velikih trgovskih sistemov, kar še dodatno obremenjuje njihove že tako plitke žepe. Po napovedih bodo rezultati gospodarjenja precej boljši v mesecu juliju. Dejstvo pa je tudi to, da potrošnik ob visokih cenah trajnih dobrin vedno raje posega po cenejših tovrstnih dobrinah. V začetku letošnjega junija se ie temeljna organizacija Vino Šmartno ob Paki na tržišču pojavila z novo vrsto kakovostnega belega vina z geografskim poreklom, kar je za ta kolektiv zelo pomembna novost. Z Laškim rizlingom se sedaj uvrščajo v kategorijo kakovostnih štajerskih in primorskih vin. Prej so se namreč uvrščali v nižji razred, med namizna vina. Pomemben je tudi prodor na doslej »neobdelano« področje, in sieer Prekmurje. Od teh dveh novosti si seveda zaposleni precej obetajo. K boljšemu gospodaijenju v drugi polovici letošnjega leta naj' bi poleg omenjenih novosti veliko prispeval sveženj ukrepov. Z njimi naj bi poleg vsega drugega odpravili še notranje slabosti in pomanjkljivosti. Zavedajo se namreč, da večni izgovori na zunanje krivce slabih gospodarskih rezultatov, ne bodo prinesli že-ljenih sadov. Ukrepe so razdelali na posamezna področja. Tako naj bi na nabavno-prodajnem področju storili vse za odpravo in preprečevanje nekurantnih zalog, spremljali količnik obračanja, pri sklepanju pogodb dosegali kar najboljše prodajne pogoje, med pomembnejše naloge pa sodi še zagotavljanje surovin za lastno polnitev. Zaradi zimske pozebe, toče in v zadnjih dneh tudi suše bo na trgu skoraj zagotovo v drugi polovici letošnjega leta primanjkovalo vin. Kakovostna vina po zmernih cenah bodo zato silno redka. Gotovo pa se bo povečal tudi pritisk na povečanje maloprodajne cene teh vrst blaga. Tudi širitev tržišča, obogatitev izbora vin s kakovostnim rdečim vinom, povečana konkurenčnost prodaje naj bi prinesli uspeh. Veliko nalog čaka zaposlene na področju računo-vodsko-finančnega področja, od hitrejšega reševanja težav z embalažo — ta postaja dražja kot samo blago, — vodenje aktivne finančne politike do zagotavlja-^ nja likvidnosti. Izboljšali naj bi še organizacijo dela, dosledneje uveljavljali nagrajevanje po delu, večja disciplina, ustrezna kadrovska politika, večje skladiščne zmogljivosti za embalažo sodijo med ukrepe za boljše gospodarjenje, ki so bili v programih že večkrat zapisani. Do konca leta se torej zaposlenim v temeljni organizaciji Vino iz Šmartnega ob Paki ne obetajo rožnati časi. Prav nasprotno. Če se bodo uresničevanja ukrepov lotili dovolj resno in jih dosledno izvajali tudi v praksi, se ob koncu letošnjega leta lahko nadejajo dobrih poslovnih rezultatov. -tp- Modni salon Velenje Kakovost, spoštovanje rokov, izvoz Ze idavaaj so v velenjskem Modnem salonu spoznali, da se bodo to uspešno spoprijeli z vsemi težavami le ob pravilnem načrtovanja, čimboljših izdelkih, upoštevanja rokov in ob člmvečjem izvoza. Zrcalo takiaih prizadevanj so tud! letošajo polletno poslovanje. »Kot zanimivost naj povem,« je dejal direktor Marjan Gaber-šek, da smo na tuje prodali kar 32 odstotkov vrednosti celotne proizvodnje (to je za 80-odsto-tkov več kot lani), in da v skladišču praktično nimamo več niti enega kosa blaga namenjenega za sezono pomlad, poletje 1985.« V prvih šestih mesecih letos znaša ustvarjeni celotni prihodek 380 milijonov dinaijev, kar je za 5-odstotkov nad načrtovanim za to obdobje in za 45-odstotkov več kot v primerjalnem obdobju lani. Stroški so za 5-odstotkov rastii počasneje od prihodka, ustvarjenim dohodek je v primerjavi z lani večji kar za polovico, ostanek dohodka pa za 45-odstotkov. VELIKI BOLNIŠKI IZOSTANKI Ob oceni dela v prvih šestih mesecih so ugotovili, da imajo v kolektivu velikega »bolnika«. To so bolniški izostanki z dela, ki so letos v primerjavi z lani večji kar za 57(!)-odstotkov. Na teh obravnavah niso več uporabljali toliko besed: za toliko in toliko so večje bolniške —, ampak so ta pojav podrobno analizirali in ugotovili, da so s tem vsak mesec letos izgubili na zaposlenega osem tisoč dinarjev. Ob tem podatku so se zamislili gotovo vsi. Čeprav je za nami šele mesec dni drugega polletja, so v Modnem salonu že pred štirimi meseci razprodali vsa proizvodnjo za to obdobje. Sedaj se je vsa njiho- va pozornost usmerjena na pomlad in poletje pa tudi na jesen m zimo prihodnjega leta. Prodajne akcije za naslednje leto začenjajo že ta teden. Uvajajo tudi nekaj novih prodajnih programov, predvsem na področju športa. Njihove kolekcije bodo zajemale v prihodnjem letu poleg področja športa, še področji prostega oblačenja in visoke mode. Takšno razčlenitev proizvodnje jim narekujejp predvsem tuja tržišča, saj se prav s temi izdelki na njih najbolj uveljavljajo. Te izkušnje bodo prenesli tudi na domače tržišče, kjer pa je, kot ugotavljajo, padla kupna moč tudi do polovice. SODELOVANJE S COCA COLO Največ izdelkov še vedno prodajo v Zvezni republiki Nemčiji, na drugem mestu so kupci v Italiji. Prav z njimi bodo v prihod- njem letu še povečali sodelovanje, in sicer tako, , da bodo v povezavi z našimi izvozniki opreme na Kitajsko kompenzirali neka-■tere posle, tako da bi del proizvodnje prenesli na Kitajsko, to pa bi v celoti prodali v Italijo. S tem bodo prišli do surovin, ki jih ni pri nas, na Kitajskem pa jih imajo v izobilju. Za takšne izdelke pa je v Italiji izredno veliko zanimanje. Tretji njihov izvoznik na z valuto trdnem področju so ZDA, kamor še vedno prodajo največ olimpijskih plaščev. Sicer pa v Združenih državah še vedno »osvajajo tržišče«, saj je znano da so tamkajšnji partnerji zelo nezaupljivi. »Toda s kakovostjo, predvsem pa s spoštovanjem dobavnih rokov smo se že velikokrat dokazali, zato upamo, da se bomo tudi v nadaljnjem sodelovanju na ameriškem področju.« V Modnem salonu veliko pri- čakujejo od ameriške firme Co-ca-cola, za katero naj bi izdelovali športna oblačila. Začetni pogovori z njenimi predstavniki o sodelovanju so zelo spodbudni. »Firma Coca cola je znana po vsem svetu in zakaj ne bi temu imenu dodali še ime M club,« pravi Marjan Gaberšek. Resnično, zakaj ga ne bi. RAČUNALNIŠKI SISTEM NA PODROČJU KROJENJA Ob polletju so končali tudi gradnjo krojilnice, nadvse pomembno naložbo, saj bodo v njej že prihodnje leto začeli uvajati računalniški sistem na področju krojenja. Tudi novo skladišče so že zgradili, industrijska trgovina pa je še vedno v dograjevanju, kljub temu, da bi bila morali biti končana po pogodbi z izvajalcem Vegradom že januaija letos. »Vsi naši delavci se čudijo, zakaj takšno nespoštovanje rokov gle- de na to, da smo celotno naložbo plačali vnaprej.« Tudi kupci v Mariboru bodo kmalu lažje prišli do izdelkov te velenjske tovarne konfekcije, saj bodo odprli predvidoma že novembra novo trgovino v štajerski prestolnici. K dobremu poslovanju te delovne organizacije seveda ogromno prispeva nagrajevanje po delu. Njihov moto — ne le v besedah, ampak tudi v resnici — je: tisti, ki dobro dela naj dobro tudi zasluži. Poprečni osebni dohodek vseh zaposlenih je 43 tisoč dinaijev. Kako se pridnost oziroma produktivnost kaže v žepu, pove naslednje: delavka, ki doseže le 70-odstotkov norme, dobi priližno 30 tisoč dinarjev, če pa preseže normo za 15-odstotkov, ob koncu meseca prejme tudi 70 tisoč dinaijev, ali: med slabšo in boljšo delavko je tudi več kot poprečni dohodek razlike! -vos- »NAČ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (direktor in glavni urednik), Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek, Mira Zakošek in Milena Krstič-Planinc (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titivo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-45 P, 854-761, 855-450, 856-955. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 40 dinarjev. Letna naročnina za individualne naročnike je 1800 dinaijev (na mesec 160 dinarjev), za tujino 3315 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. 8. avgust 1985 * Titovo Velenje V SREDIŠČU POZORNOSTr * stran 3 SOZD Franc Leskošek-Luka do leta 2000 Pod nami je še 482 milijonov ton lignita Velikokrat se postavlja vprašanje, kakšne so razvojne usmeritve te ali oae organizacije združenega dela, vnj tja do leta 2000. Velikokrat se ob tem postavlja vprašanje REK Franc Leskošek-Laka. Tokrat pa ram lahko postrežemo z usmeritvami tega, daaes 7700-članskega kolektiva. Samo v energetskem delu REKa — pridobivanje premoga ia električne energije — je zaposlenih 5500 delavcev. V Sloveniji letno nako-pljemol 7 milijonov toa premoga, samo rudnik lignita Velenje od tega 5 milijonov, 40 odstotkov vse slovenske električne energije pa proizvede Termoelektrarna Šoštanj. Predvsem iz potrebe te osnovne dejavnosti pa ao se v kombinatu oblikovale tudi delovne organizacije ia skupnosti, ki w se poleg osnovnih dejavnosti odločile še za dodatne programe ia tako aodijo svoje proizvode in usluge tndl na dragih tržiščih. RUDNIK LIGNITA - 4^ MILIJONOV TON PREMOGA IN 42-URNI DELOVNI TEDEN Po energetski bilanci SR Slovenije za obdobje od leta 1981 pa do konca tega tisočletja ter po Dogovoru o temeljih družbenega plana za srednjeročno obdobje, ki se letos izteka, je bila predvidena letna proizvodnja lignita 4,7 milijonov ton. Kot pa vsi vemo, rudarji ie nekaj let nazaj ta plan temeljito presegajo. V prvih treh letih srednjeročnega obdobja, so nakopali poprečno 6,6 odstotkov več kot so načrtovali. 2e v letu 83 je bil osnovni načrt povečan na 4,8 milijonov ton in že lani na 4,9 milijonov ton. Lani pa so nakopali še več, 5,004 milijonov ton lignita. Skupna proizvodnja je bila tako v obdobju 1981-1984, 20,036 milijonov ton lignita, kar pomeni 6,5 odstotkov več kot je bilo predvideno s srednjeročnim planom. Takšno, iz leta v leto rekordno proizvodnjo, je rudarjem omogočila tudi večja mehaniziranost odkopov in seveda nadurno delo zaradi vse večjih potreb družbe po energiji. Tudi letos je načrtovana proizvodnja 4,9 milijonov ton lismu, kar naj bi rudarji nakopali v 282 delovnih dneh (18 več, kot naj bi b'i| osnovni fond). In takšen količinski plan je predviden tudi vse tja do leta 2000. Potrebno bo še delo preko 42-ur-nega delovnega tedna, vendar pa si bodo prizadevali, da tudi rudarji preidejo na 42-urni delovni . teden. Kako pa so v teh letih razdelili premog? Kako ga bodo do leta 2000? 82 odstotkov ga je. šlo za potrebe energetike (do leta 2000 načrtujejo 84 odstotkov), 6,5 odstotkov so ga namenili industriji (4 odstotke ga nameravajo naprej) in 11,5 odstotkov za široko potrošnjo (do leta 2000 naj bi ga za ostalo porabo namenili nekaj več — 12 odstotkov). Vprašanje zalog lignita postaja vsak dan bolj aktualno. Do kdaj lahko pričakujemo rudarjenje v dolini? Kot ugotavljajo strokovnjaki na rudniku, je pod nami še 482 milijonov ton lignita. Z ozirom na današnjo stopnjo razvoja tehnologije eksploatacije in lege ležišča premoga, je dostopna samo polovica. To danes. Po najnovejših izračunih znašajo bilančne rezerve 219 milijonov ton. To pa ob predvideni letni proizvodnji (4,9 milijonov ton kot smo že povedali) in današnji tehnologiji odkopavanja, zadošča še za 45 let, torej tja do leta 2030. Ker pa so zaloge še veliko večje, je za koriščenje ostalih potrebno najti ustreznejše metode. Na rudniku že preučujejo možnosti odkopavanja lignita pod vodonos-nimi peski — pod temi je še 124 milijonov ton lignita. In če tudi te prekategorizirajo v bilančne zaloge, bi se te spremenile še v 60 milijonov ton dodatnih količin, kar pa bi zadostovalo še za novih 12 let.' Nove razpoložljive rezerve bodo dosegljive tudi s sprostitvijo zalog v varovalnih stebrih mestnih naselij in industrijskih con — kot vemo, že gradijo nadomestne objekte Preloge in v teku so tudi že raziskovalno-odpiralna dela za Jamo Šoštanj. Poleg tega pa Rudnik lignita Velenje sodeluje tudi pri raziskavah in pripravah za odpiralna dela novega rudnika rjavega premoga v severovzhodni Sloveniji — premogovnika Lendava. Kakšni so torej dolgoročni cilji RLV? V prvi vrsti seveda zagotavljanje kontinuitete doseženega nivoja proizvodnje lignita (4,9 milijonov ton letno) in kontinuirane oskrbe Termoelektrarne Šoštanj. Ob tem pa zagotavljati največjo možno podaljšanje eksploatacijske dobe rudnika (stremeti za čim boljšim izkoristkom razpoložljivih zalog) in sproti, kjer je to možno, tudi re-kultivirati rušno področje in tako ustvarjati možnosti za koriščenje teh površin tudi v druge gospodarske namene. Tr cilji bodo doseženi, če bo vzporedno tekla cela vrsta dejavnosti: nenehno izpopolnjevanje tehnologije odkopavanja, vsestransko uvajanje mehanizacije in modernizacija opreme, sodelovanje pri pospeševanju lastnega razvoja in izdelave opreme, ki jo rudnik sedaj uvaža, največja možna izraba zalog — tudi pridobivanje premoga nižje toplotne vrednosti ter nenehno spremljanje razvoja v svetu, tudi lastne raziskave novih metod eksploatacije premoga, kot je vplinjeva-nje pod zemljo in možnost izkoriščanja premoga, ki pri današnjem načinu rudarjenja ostaja pod zemljo. Ob tem pa ne bodo zanemarili tudi pomembnega stalnega izpopolnjevanja organizacije dela. Na obseg proizvodnje in s tem na življensko dobo rudnika pa vplivajo njegovi največji porabniki — še zlasti Termoelektrarna Šoštanj, Id z racionalno porabo nakopanega lignita posredno vpliva na izrabo zalog. TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ - TUDI LIGNIT Z MANJŠO KURILNO VREDNOSTJO Termoelektrarno Šoštanj sestavlja pet proizvodnih blokov in dve toplotni postaji. Najnižjo moč imara bloka I in II (30 MW), ki sta začela obratovati leta 1956. Do leta 1984 je blok I obratoval 185 tisoč ur, blok II pa 191 tisoč ur, predvidenoživljenj-sko dobo imata do leta 1993. Blok III deluje z močjo 75 MW, obratovati pa je začel pred petindvajsetimi leti, predvideno življenjsko dobo ima do leta 1995, blok IV je začel obratovati leta 1972, do konca lanskega leta je obratoval 84 tisoč ur, predvidena življenjska doba, kar se obratovalnih ur tiče, pa znaša 200 tisoč ur — nekje do leta 2000. Najnovejši blok V, je začel obratovati leta 1977 in deluje z močjo 345 MW, zdržati pa bi moral do leta 2007. Letna proizvodnja termoelektrarne Šoštanj je odvisna od situacije v elektroenergetskem sistemu in ne od možne proizvodnje. In glede na situacijo v elektroenergetskem sistemu se je spreminjal tudi delež proizvodnje termoelektrarne v skupni proizvodnji sistema — termoelektrarne in hidroelektrarne — od 50 do 43 odstotkov. Keicordna je bila proizvodnja leta 1983 (4076,7 GWh), ko je bila dosežena tudi zelo visoka izkoriščenost možne proizvodnje. V bodoče si bo TES prizadeval, da bo zagotovil nepretrgano porabo lignita iz Rudnika lignita Velenje, tudi tistega s spodnjo kurilno vrednostjo (7500 kj/kg) in nepretrgano proizvodnjo električne energije. Eden od dolgoročnih ciljev elektrarne je zagotavljanje ogrevanja Šaleške doline, z upoštevanjem povečanja priključne moči toplotnih potrošnikov. Ob vsem tem pa ne bodo zanemarili varstva okolja in vzgoje obratovalnih in vzdrževalnih kadrov. ' Kako bodo te cilje dosegli? Bloke I, II in III bo potrebno, ko bodo dotrajani, nadomestiti z novim kombiniranim blokom VI. Idejna rešitev takšnega nadomestnega objekta je že narejena, nadaljevati pa je treba še z aktivnostmi po zakonu o gradnji objektov. Se prej, ko se bo iztekla tudi predvidena življenjska doba blokov IV in V (leta 2000 oziroma 2007), pa bo potrebno izdelati študijo o možnosti podaljšanja življenske dobe in se šele na podlagi takšne študije odločiti o na-daljni usodi teh blokov. Varstvo okolja ni nepomemben cilj, saj je sedanje odlaganje pepela v jezero največji onesnaževalec voda. In s spremembo opepeljevanja, kot so pokazale dosedanje raziskave, je možno onespaževanje zmanjšati na mi-nirrftim. Drugi velik onesnaževalec okolja so dimni plini, ker obstoječi bloki nimajo vgrajenih naprav za razžvepljevanje in redukcijo dušikovih oksidov. Takšne čistilne naprave, pa bodo vgrajene v nadomestnih blokih.. V TEŠ se zavedajo, da lahko le s skrbjo za vzgojo obratovalnih in vzdrževalnih kadrov obdržijo in še povečajo nivo obratovalne pripravljenosti, zato razmišljajo o vzgoji kadrov za katerikoli termoenergetski objekt v Jugoslaviji. ELEKTROSTROJNA OPREMA - PREDNOST RUDARSKI PROGRAM Osnovni proizvodni program predstavlja v delovni organizaciji ESO, sestavljenih iz štirih temeljnih organizacij, izdelava rudarske opreme — pod po rja SHP, hidravličnih mehanizmov, transportnih sistemov za prevoz ljudi in materiala ter drage opreme. Poleg tega pa ESO izdeluje in montira tudi transportne sisteme, nastopa kot izvajalec elektro in toplovodnih inštalaterskih del in izdeluje še druge izdelke za industrijo. Povečan odkop premoga v Jugoslaviji pogojuje tudi naraščanje potrebe po rudarski opremi, čimvečji mehanizaciji zaradi lažjega in varnejšega dela. Zato bo v tej delovni organizaciji še naprej prednosten prav rudarski program, vedno večji poudarek pa bo tudi na elektroniki in razvoju že obstoječih ter novih programov za potrebe industrije. Razvoj novih programov naj bi temeljil na izdelkih, kjer je vloženega malo materiala in veli-< ko strojnega dela in znanja. Veliko vlogo bo igrala predvsem elektronika, brez katere v bodoče praktično ne bo možno izdelovati najmodernejše radarske in druge opreme. Vedno večji poudarek pa bo tudi na modernizaciji obstoječe proizvodnje in razvoju tehnologije. Pri izdelavi radarske opreme.je veliko varjenja, zato bi .na tem področju radi izvedli avtomatizacijo proizvodnje. Zavedajo pa se, da vsega, kar so si začrtali ne bo možno, če ne bodo ob tem zagotovili tudi ustrezne kadrovske strukture, ki je pogoj za uspešno izvedbo zastavljenih nalog. SIPAK — ŠE NAPREJ EMBA-LIRANI IN PAKIRNI SISTEMI Proizvodnja opreme, in materiala za embaliranje, je glavna dejavnost delovne organizacije Sipak. Ta program pa bodo v bodoče še razvijali in širili, saj je po opremi za pakiranje in embaliranje čutiti tako na naših kot tujih trgih veliko potrebo. Stranski program predstavlja izdelava drobnih kovinskih predmetov in predelovanje plastičnih mas. V Sipaku vidijo razvoj v novih programih, izdelkih z malo materiala, a veliko strojnega dela in znanja. Tako kot v ESO bo tudi tu igrala pomembno vlogo elektronika, brez katere v bodoče praktično ne bo možno izdelovati pakirnih sistemov. Predelava plastičnih mas se bo v veliki meri vršila za program izdelkov za elektrotehniko in elektroniko. Veliko pozornost posvečajo razvoju. Stroji in linije za povezovanje so tako zahtevni, da je potrebno združiti delo in znanje strokovnjakov iz različnih področij. Vzporedno z razvojem izdelkov bodo razvijali tudi tehnologijo izdelave in organizacijo dela. Z uvedbo računalniške obdelave podatkov bi bilo možno razmišljati tudi o uvajanju računalniško podprte proizvodnje. DO APS - ORGANIZACIJA SKUPNEGA POMENA Pievoz blaga in potnikov v cestnem prometu ter opravljanje javnega mestnega prometa, ki obsega mesti Titovo Velenje in Šoštanj ter primestna naselja z avtobusi, vzdrževanje cestnih motornih vozil in delovnih strojev, prekladalne storitve na deponijah, sanacijska dela na ugrezninah in drage storitve s stroji težke mehanizacije, opravlja delovna organizacija Avto-prevozništvo in servisi, organizacija skupnega pomena za cel sozd REK. Tudi v prihodnje bo ta delovna organizacija zagotavljala zmogljivosti za vse vrste prevozov v sozdu, poleg tega pa si bodo prizadevali doseči dogovor z dragimi prevozniki v občini o združitvi razpoložljivih zmogljivosti v tovornem prometu in jih stacionirati na APS-u, do konca pripeljati dogovore o razvoju mestnega prometa. Vlagali bodo v širitev in obnovo prostorov za razVoj servisne dejavnosti in se trudili, da znotraj REKa prevzamejo kompleksna dela, še posebej pa dela s stroji težke mehanizacije, ko gre za plansko vzdrževanje in urejanje deponije ter sanacijo ugreznin. EFE - KORISTNO UPORABITI VSAKO SEKUNDARNO SUROVINO Deset odstotkov celotne količine elektrofilterskega pepela iz TEŠ, ali okoli 100 tisoč ton, predela predvsem v gradbene proizvode delovna organizacija Elek-trofilterski elementi in od tega približno 11 odstotkov za potrebe rudnika. Njena dejavnost ni pomembna samo s stališča koristne uporabe vsake sekundarne surovine, temveč tudi z vidika varstva okolja. Žal so nekateri od proizvodnih programov EFE vse manj akumulativni, prav zaradi gradbeništva, ki je v težkem položaju v celi Jugoslaviji. In eden od ciljev te DO je, da dopolni svoj proizvodni program tudi z dejavnostmi, ki niso. vezane samo na gradbeništvo, tudi za ceno manjše porabe pepela. Ena od rešitev, ki se ponuja, je usmeritev v proizvodnjo emulga-ta za jamo — to pomeni boljšo .rešitev koristnega odlaganja pepela tako na površini kot njego- vo uporabo v jami — in povečanje obsega strojnih ometov v jami. Ob tem pa še iskanje dragih možnosti in seveda izboljšanje kvalitete že obstoječih proizvodov. Razmišljajo o usmeritvi v nakup tehnologije ali raziskav za programe, ki bi bili primerni za DO EFE in so na tržišču iskani in visoko cenjeni. To so recimo negorljivi, visoko termoizolativni materiali, po možnosti na bazi pepela, ki so iskani za novogradnje, sanacijo že obstoječih zgradb in tudi za drage namene. Tak program bi lahko bil podlaga za .razvoj gradbene konfekcije. Ali pa razširiti program emul-gata na proizvodnjo mas za utrjevanje odkopnih plošč v jami, proizvodnjo porobetona po enostavnem, cenenem, nizkotempe-raturnem postopku. Seveda bi bilo treba raziskati tudi nove možnosti koristne uporabe pepela v svetu in preveriti njihovo primernost za uporabo v tej delovni organizaciji, se povezati z drugimi dejavnostmi in raziskovalnimi institucijami s ciljem še hitrejšega raziskovanja in uvajanja novih programov. DO TISK - RAZVIJATI OFF-SET IN BARVNO REPRODUKCIJO Nosilec grafične dejavnosti v občini Velenje je DO Tisk, Id s svojo dejavnostjo pokriva četrtino potreb doline. Njihov cilj je, da obseg storitev še povečajo in uvajajo nove, dohodkovno zanimive programe. Eden od teh je prav razvijanje ofTset tiska in barvne reprodukcije, ob vedno večji kvaliteti storitev. V dolini so velike potrebe po kartonaži, ki jo danes kupujemo drugje, in prav tu DO Tisk vidi priložnost za povečanje obsega svojih storitev. S sprotnim nadomeščanjem zastarele, izrabljene opreme (75—80% je že amortizirane) s sodobno, z zaposlovanjem visokokvalificiranega kadra bo mogoče doseči tudi večjo produktivnost, boljšo kvaliteto in lažje delo proizvodnih delavcev, ne nazadnje pa tudi večjo konkurenčnost izdelkov. Morda ni odveč omeniti, da bi bila ta dejavnost primerna tudi za odpiranje novih delovnih mest. DELOVNA SKUPNOST AVTOMATSKA OBDELAVA PODATKOV - KMALU DO INFORMATIKA Delovna skupnost Avtomatska obdelava podatkov opravlja dela in naloge za potrebe delovnih organizacij in delovnih skupnosti sozda REK. Sedaj se vključuje v delovno organizacijo skupnega pomena za obdelavo in posredovanje informacij v elektrogospodarstvu in dejavnosti premogovništva. Lani je že obstoječe obdelave prenesla na novi sistem IBM 4341 in pričela z uvajanjem novih obdelav za delovne organizacije Rudarsko elektroenergetskega kombinata, poteka pa že drugi del nabave računalniške opreme. Cilji te delovne skupnosti so olajšanje pretoka procesnih in poslovno-tehničnih informacij znotraj kombinata ter elektrogospodarstva in premogovništva in s tem konkretnejše in hitrejše odločanje, bolj tekoče poslovanje, poenostavljanje dostopa preko podatkovnih omrežij do podatkovnih baz doma in v tujini—s tem intenzivnejše in kvalitetnejše raziskovano — razvojno delo, poleg tega pa je ede. od ciljev tudi avtomatizacija proizvodnje, inženirskega dela ter pisarniškega poslovanja s poudarkom na humanosti in kreativnosti dela. Takšne usmeritve bodo zahtevale tudi vzporedno opremljanje delovnih organizacij in delovnih skupnosti kombinata s terminali, tiskalniki in drago opremo ter usposabljanje kadrov za delo s sodobno birotehnično opremo. DELOVNA SKUPNOST DRUŽBENI STANDARD -NAJVEČJI PREMIKI PRI ORGANIZIRANEM LETOVANJU Prehrambene, gostinske, nastanitvene in letovalne storitve opravlja za delavce Rudarsko elektroenergetskega kombinata, delovna skupnost Družbeni standard. Rezultati, Id jih dosegajo, so vidni, največje premike pa so v zadnjih letih dosegli prav pri letovanju njihovih delavcev: adaptirali so i>očitniške domove, povečali število počitniških prikolic in vsako leto širili ponudbo v najetih zmogljivostih. Veliko je zanimanja tudi za izmenjavo letovanja s ČSSR, nenehno pa se povečuje tudi število koristnikov preventivnega zdravljenja. Njihov cilj je enotno regresiranje malic, letovanj, klimatskega zdravljenja, rekreacije, da bi buo to dostopno čim večjemu številu njihovih delavcev, ob raznoliki ponudbi in čim višji kvaliteti. Ostajajo pa še možnosti za širitev zmogljivosti v okvira lastnih kapacitet in pogodbenih aranžmajev s turističnimi organizacijami. Restavracija Jezero pa ponuja možnost razvoja množične rekreativne in turistične dejavnosti. DS ZAVAROVANJE Varovanje objekta in premoženja delovnih organizacij in delovnih skupnosti Rudarsko elektroenergetskega kombinata Franc Leskošek-Luka je zaupano posebni delovni skupnosti, Zavarovanju. Njihov cilj je izpopolnjevanje te osnovne dejavnosti in uvajanju preventivnih dejavnosti za varovanje objektov. Pri tem pa mislijo na usposobljenost kadrov in nenehno uvajanv -• dobnih tehničnih pripomočkov. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Dela in naloge, potrebne za izvajanje skupnih funkcij združenih delovnih organizacij, opravlja delovna skupnost skupnih služb — razvojna služba, služba zunanje trgovine, posebna finančna služba, nabavna služba, kadrovsko socialna in služba Stanovanjske izgradnje. Pomembna usmeritev DSSS v tem srednjeročnem obdobju je dokončna razmejitev del in nalog med službami delovnih organizacij in skupnimi službami, da bi tako dosegli še večjo racionalnost poslovanja, čim bolj izkoristili kadrovske potenciale in ne nazadnje tudi izboljšali odnose znotraj sozda. Ob tem pa bodo nenehno izboljševali strukturo zaposlenih delavcev v skupnih službah, z namenom, da se bodo strokovno in organizacijsko izpopolnjevali za izvajanje tekočih in dolgoročnih nalog. 4. stran * nSS C3S REPORTAŽE Titovo Velenje fc 8. avgust 1985 Doroteja in Ivan Rodman Če lovec krivo puško nosi V Logarski dolini so se letos že tretje leto zapored zbrali mladi planinci iz sedmih osnovnih šol velenjske občine. Trideset učencev, članov planinskih skupin na osnovnih šolah, je pod vodstvom osmih mladinskih planinskih vodnikov iz mladinskega odseka Planinskega društva Titovo Velenje, ki je bil organizator tabora, preživelo v tej naši lepi, po vsem svetu poznani ledenišld dolini, osem prijetnih dni, od katerih ie eden ni bil oiarjen s poletnim soncem, ki v dolini ustvarja neprijetno vročino, v gorskem svetu pa je darilo tisočem slovenskih planincev, ki se v tem času razkrope po številnih planinskih poteh našega alpskega sveta. Tabor so mladi velenjski planinci postavili v neposredni bližini Doma planincev, kjer so se po večerih tudi hranili, opoldan pa le v dneh, ko niso bili na turah. Ob kopici manjših šotorov je zamaknjen nekoliko v gozdno senco stal večji šotor za kuhinjo. Zajtrke so si planinci pripravljali sami, saj so bili jutranji odhodi na Mete zelo različni, pač odvisno od zahtevnosti poti. Tu so pripravljali tudi obroke hrane, s katerimi so si napolnili nahrbtnike pred odhodom proti goram, za žejo na izletih in v taboru pa pripravljali hladne napitke in kuhali čaj tudi iz planinskega cve- Kar dobro gre tja, nabranega na izletih. V sredini tabora" je vsak večer zagorel taborni ogenj, ob katerem so mladi zapeli, sklepali vezi prijateljstva ter se prešerno veselili. V času bivanja v taboru so opravili tri najdaljše in najbolj zahtevne ture,' ki jih je iz Logar- ske doline možno opraviti. Dobra oprema, solidno predznanje, saj so vsi aktivni člani svojih planinskih skupin, večina je že končala planinsko šolo, ter disciplina pri hoji so omogočili vzpon preko Okrešlja in Kamniškega sedla na Brano (2253 m), skozi Turški žleb na Turško goro (2233 m), za konec pa še po najlepši in najbolj razgledni Kopinškovi poti na lepotico vzhodnega dela Kamniških in Savinjskih Alp — 2349 m visoko Ojstrico. Izurjeni vodniki so na nevarnejših mestih, zlasti v Turškem žlebu, postavili vrvne ograje ter udeležence, varovane s pomožno vrvico in vponko, prepeljali čez ta mesta. 2e prvi dan po prihodu v tabor so se mladi planinci seznanili z osnovnimi planinsmni vozli, kasneje z osnovami plezanja, varovanja in reševanja, na snežišču pod Planjavo spoznali hojo z de- rezami in cepinom, izdelavo vrvne ograje, reševanje iz ledeni-ških razpok in podobno. Ponovili so osnovna znanja iz planinske šole iz prve pomoči, varstva narave, zgodovine planinstva, izdelali so transportno sredstvo in prenesli »ponesrečenca« v tabor ter vse pridobljeno znanje s pridom uporabili na izletih. Spoznali so kompas ter osnovne pojme v orientaciji ter se podali na orientacijski pohod. Vodniki so jih z diapozitivi popeljali po ostalih slovenskih in jugoslovanskih gorah, prikazali vzpone v Centralnih Alpah in jih navdušili za turno smučanje. Po večerih so jim v taboru prikazovali tudi risanke. Ob prostem času so mladi mnogo risali in svoje izdelke razstavljali, posebna komisija najmlajših je ocenjevala urejenost šotorov, svoje vtise iz tabora pa so strnili v literarnih prispevkih, ki bodo zbrani v biltenu, ki ga pripravljajo v teh dneh. Življenje v taboru nameravajo prikazati še z razstavo fotografij v vitrini društvene pisarne. V Planinskem društvu Titovo Velenje tabor ugodno ocenjujejo: Andrej Kuzman, vodja tabora: »Na taboru sem tretje leto. Ekipa vodnikov je ubrana, delo zastavljajo resno, zato mi ni težko. Tudi opremo vsako leto dopolnjujemo, da je bivanje v taboru vedno bolj udobno. Veseli me, da mentorji planinskih skupin dobro izbirajo udeležence tabo-' ra, saj se na vsakem koraku pozna, da niso planinski začetniki, predvsem pa, da se za to našo dejavnost vedno najde širši posluh, saj sami v društvu samo denarnim prispevkom udeležencev finančno ne bi zmogli organizacije tabora.« Branko Strmšek, načelnik mladinskega odseka: »Priprava in izvedba tabora je osrednja, naloga mladinskega odseka v tem obdobju, čeprav smo delavni skozi vse leto: planinska šola, orientacijska tekmovanja , izletništvo, strokovna izpopolnjevanja in še kaj. Pri pripravi tabora združujemo moči z vsemi planinskimi društvi celjske regije in to pozitivno izkušnjo nameravamo prenesti tudi v naslednje leto« Franc Ojsteršek, predsednik PD Titovo Velenje: «Menim, da je bil osnovni namen tabora dati mladim planincem prepotrebno znanje za varno hojo v gore, ljubezen do gora ter narave sploh, v celoti dosežen. Zato dajemo mladinskemu odseku za izvedbo tabora vse priznanje. Posebej pa se zahvaljujem občinski zvezi telesnokulturnih organizacij, občinskemu štabu teritorialne obrambe ter SLO za izposojeno opremo, zlasti pa za finančno pomoč, saj predstavljajo prispevki udeležencev tabora manj kot 50% V tekom vseh stroškov in je bila pomoč nujno potrebna.« TURŠKA GORA Zbudili smo se ob 6. uri. Šli smo skozi Turški žleb. Ko smo plezali navzgor, je bilo vse v redu. Ko smo šli navzdol, me je bilo strah. Na koncu melišča me je zadela skala. Matjaž mi ni verjel. Potem mi je pomagal, vzel je moj nahrbtnik in mi pomagal hoditi. Na rami mi je dal sneg. Zeblo me je, Hrček mi je dal vetrovko. Jani Galof OŠ XIV. divizije MOJ NAJLEPŠI TURI Sem planinec in me kot vsakega planinca privabljajo lepote gora in njene skrivnosti. Zato sem se odločil za taborjenje v Logarski dolini. Čeprav sem bil že drugič v planinskem taboru, si še nisem ogledal in prehodil vseh krasot Savinjskih Alp. Zaradi tega sem se tudi odločil, da grem drugič taborit v ledeniško dolino. Prva tura je bila zame in za druge dokaj žahtevna, saj nismo bili dovolj utrjeni. Preko Okrešlja smo prišli na Kamniško sedlo, kjer smo pogled uprli na zamegljen vrh Brane. V tistem trenutku je dajala grozeč videz, zgledovala se je po svojih bližnjih, skoraj nedostopnih gorah. Pot pa me je z mnogimi krasotami, lepimi razgledi in pogledi na druščino gamsov, ki so se pona-s svojimi rogovi v divjem svetu gora, le otresla prej tako grozečega videza Brane. Vrh je bil za vse končni cilj prvega dne in zato smo dosežka bili veseli. Pred nami je bila še vrnitev v tabor in obnovitev vseh lepot, ki so se morda odkrivale še bolj radostno in odprto. Druga tura je bila za vse najbolj razburljiva, saj je bila skoraj vsa prehojena po klinih. Ta nevaren del je bil Turški žleb, ki so ga na obeh straneh obdajale visoke gore. Prestop iz žleba mi je v tistih trenutkih pomenil več kot osvojitev Turške gore, kamor smo se tudi odpravili. Proti vrhu je bila pot lažja, saj je bila skorajda položna. Seveda fii manjkalo prepadov, ki so omogočali enkraten razgled. Tretja in zadnja tura je bila najlepša v mojem Jivljenju. Vodstvo taboTa se je odločilo za. pot, ki naj bi šla po Kopinškovi poti na Ojstrico. V začetku je bila pot senčna in prijetna. Sonce nas je dobilo na prelepem kraju, na grebenu, kjer se vidi Robanov kot kot kockasta pokrajina s hišami. Pot se "Je vzpenjala ob grebenu, kjer si lahko opazoval premikanje avtomobilov v dolini, predvsem pa vrhove gora, ki si jih ob vsakem po- eedu zasledil in jih opazoval v* asnem vremenu. Naenkrat pa se je pot povzpela na greben, pod katerim je bila globoka pre-padna stena. Takrat sem doživljal trenutke strahu in željo, da bi prišel na vrh. To sem vendarle dočakal in s prelepimi vtisi sem . se predal soncu, ki me je obarvalo s svojimi močnimi žarki. > Blaž Barborič OŠ Gustav Šilih Doroteja in Ivan Rodmah sta velika ljubitelja živeli. Čeprav imata na ulici Vrnjačke Banje 5 v Titovem Velenju le garsoniero sta našla v njej prostor tudi za malega kužka in papigi. V zad-Sjj njem času pa delijo prostor še s kužko Tarzanko, ki sta ji pred dnevi rešila življenje. V bližini domačije A.Z. nad Trebeliškim imata Rodmanova parcelo, kjer se zadržujeta ob prostem času. Glede na to, da imata rada živali, sta se oba, še posebej pa Doroteja, navezala na kužko Tarzanko, ki je pogosto pritekla k njima s sosednje domačije. »Velikokrat me je spremljala na delu poti, ko sem se peljala z avtombilom,« je povedala Doroteja. Tudi v ponedeljek, 22. julija sta bila na parceli. Na sosednji domačiji sta zaslišala strel in takoj ugotovila, da so dali ustreliti psičko Tarzanko, saj so si vzredili mladiča. »Malo mi je bilo težko,« pravi Doroteja, »vendar sem na to hitro pozabila, saj je v življenju pač tako, ustrelitev pa tudi ni muka za žival.« Ko pa sta prišla naslednjega dne spet na parcelo, je pritekla k njima ranjena in krvava psička, ki je proseče cvilila, kot da išče zaščito. Tega Rodmanova nista mogla doumeti. Psičke, sta se malo bala, saj bi bila lahko med tem zbolela in ju napadla, napadla pa bi lahko tudi koga od otrok, ki jih je veliko naokoli. Nikakor pa nista razumela, da je kaj takšnega dovolil lovec B. J., ki je prejšnji dan streljal psičko. Ta bi moral vedeti, kako se ravna v tem primeru. Ivan se je napotil na domačijo, da jih na to opozori, Doroteji pa se je psička tako nfočno smilila, da ga niti ni počakala, temveč jo je naložila v svoj avtomobil in jo odpeljala k živino-zdravnku. Ta je kužko pregledal, odstranil ostanke šiber in Dorotejo potolažil, da bo preživela. Nato jo je odpeljala Doroteja domov in jo skrbno negovala, tako da je v nekaj dneh povsem ozdravela. Odpeljala jo je tudi že s seboj na parcelo, kjer pa je bila kužka prestrašena in več kot očitno je bilo, da se boji svoje nekdanje domačije, kjer ima tudi mladička. »Rada imava živali,« poudarjata Rodmanova, »in vedno se bova zavzemala za to, da jih nihče ne muči. Še posebej nerazumljivo nama je, da jih trpičijo tisti, ki so jim te dolgo služile, ki so jim bile prijateljice še posebej pa obsojava lovca, ki bi moral vedeti, kako se postopa z živalmi in kaj mora ukreniti, če žival samo rani.« Doroteja pravi, da bo psičko, na katero se je zelo navezala zelo rada odstopila skrbnemu gospodarju. Če pa tega ne bo našla, jo bo pač obdržala, saj ne bo dovolila, da jo še kdo trpinči. M. Z. Doroteja in Ivan Rodman s psičko Tarzanko Pismo iz Zibike Želijo si nadaljnjega sodelovanja Tajnik kulturnega društva iz Zibike Tone Gaberšek nam je poslal prijazno pismo, v katerem se nam zahvaljuje za redao pošiljanje Našega časa v to krajevno skupnost, kateri je leta 1974 pomagala ni> občina zgraditi novo Solo. Poudarja, da krajani tega območja zelo radi prebirajo naš tednik, povabil pa aasje tudi na srečanje ansanblov občine Šmarje 25. avgusta. V svojem pismu poudarja, da se krajani Zibike še vedno spominjajo leta 1974, ko je Kozjansko prizadel močan potres in je več sto velenjčanov priskočilo na pomoč prizadeti vasici Zibika. S skupnimi močmi so pod vodstvom prizadevnega Nestla Zganka zgradili moro iolo. Šolska stavba je bila t rekordnem času — nekaj več kot dveh mesecih — pripravljena za nemoten pouk. Delovno zmago so proslavili 13. oktobra, ko so praznovali občani občine Velenje svoj občinski praznik t Zl-biki. Ob tej priložnosti je bilo izrečenih veliko besed, poudarja v svojem pismu Tone Gabeciek, o družabnih srečanjih, o tesnih prijateljskih vezeh, ki naj trajajo še dolgo, dolgo. »Zal je otvoritvi iole vse zaspalo aa pol poti. Morda je vsak poskus za aa-vezavo stikov izreael kot da bi Zibika želela dobiti od Velenja ie kaj več. Pa ne gre za to. Želeli bi preprosto, da se srečamo, izmenjamo nekaj besed o Časih, ki so minili, o delu, ki je rodilo uspehe, o vezeh, kiso se stkale ia ki so vendarle ostale med Zibiko in takratnih Velenjem, danes Titovim Velenjem. Prav zato vas vabimo, da si ogledate našo kulturno prireditev SREČANJE ANSAMBLOV OBČINE ŠMARJE, U bo 25. avgusta ob 14301 Zibikl. Srečanje ai tekmovalnega značaja, rabimo pa vas, da pripeljrte s seboj vsaj eno amatersko glasbeno skupino, ki izvaja narodno zabavno glasbo. Letošnja — peta prireditev — postaja ie tradicionalna. Domače kulturno društvo jo pripravlja v sodelovanju z Zvezo kulturnih organizacij občine Šmarje, ki bo nastopajočim podelita pisna prizaanja, skromno darilo Ia spominsko fotografijo. Nastopajoči se lahko prijavijo na naslov Kulturno društvo Zibika, 63253 Pristava pri Mestiaja, ali po telefonu 828-165. Ni svidenje v Zibikl!« - piše Tone Ga- MnEK. TABOR — VESELJE, RADOST, IGRE V taboru je zelo lepo. Veselimo se naših prehojenih poti, ki so bile lepe.Ture so bile: Okre-šelj, Kamniško sedlo, Brana, Turški žleb, Turška gora, Kle-menča jama, Ojstrica, Skatje. Na vseh teh izletih je bilo zelo lepo. Poti so bile dolge, a kljub temu zanimive. Videli smo različne rože; zavarovane, pa tudi-ne. Videli smo veliko lepot. Marko Mandič OŠ Veljko Vlahovič 8. avgust 1985 it Titovo Velenje ZANIMIVOST I nas cas * strani Taborniki mozirske občine Obiskali so ZR Nemčijo Taborniški odred Savinjskih partizanov združuje tabornike krajevnih skupnosti Rečica ob Savinji, Nazarje in Mozirje. Družini medvedkov in čebelic sta v Nazarjah in na Rečici, starejši taborniki iz obeh krajev pa so združeni v četo Dušana Kraig-herja-Juga. Žal trenutno vlada zatišje v taborniški organizaciji v Mozirju kjer za delo nikakor ne-uspejo dobiti mentorja. Njihovi načrti seveda temeljijo na skupnih programih taborniške organizacije, precej pomembnih akcij pa so vključili tudi v svoje lastne načrte. ' Med drugim velja omeniti tudi uspešno delo na kulturnem področju, saj so se v letošnji kulturni praznik v občini Mozirje vključili z recitalom pesmi Svetlane Makarovič, ki so ga dokončno izoblikovali na svojem vsakoletnem kresovanju ob letošnjem delavskem prazniku. V svojem taboru v Šentjanžu namreč ob tej priložnosti pripravljajo za člane in prebivalce sosednjih zaselkov kresovanje s kulturnim programom. Z njim vsem prikažejo vsebino svojega delovanja, obenem pa na najlepši način v svoje vrste vabijo nove člane. Lani in letos so med drugim pripravili tudi lokostrelsko tekmovanje za pokal tabora Bratov Kraigher. Konec maja so na prireditvi »Taborniki po Titovi poti« v svoje vrste sprejeli medvedke in čebelice, skozi vse leto pa pridno urejajo še nedograjeni tabor. Med njihove najpomembnejše naloge je* vsekakor sodila izmenjava taboijenj z otroki naših zdomcev v Zvezni republiki Nemčiji. Letos so jo žal uresničili le delno, saj so le gornjesavinjski taborniki obiskali vrstnike v Nemčiji, za drugo leto pa ie kujejo nove in bolj obširne načrte tudi na tem področju. , V jesenskem delu bodo sodelovali na prireditvah ob občinskem prazniku, udeležili se bodo vsakoletnega MUovanovičevega memoriala, 22. decembra bodo obiskali vojake v obmejni postojanki v Logarski dolini, ionec leta bodo pripravili še redno letno sVuvStttvo z novoletno čajanko, sicer pa ni treba posebej poudarjati, da sodelujejo skoraj na vseh prireditvah v krajevni skupnosti Nazatje. Pomembna taborniška veščina je tudi lokostrelstvo, prav na tem področju pa je njihovo znanje najbolj šepalo. Poskrbeli so torej za usposabljanje in doslej pridobili enega inštruktorja. Uspehi njegovega dela so bili kmalu vidni. Seveda so poleg znanja potrebovali tudi opremo, prav z njo pa so imeli največ težav. Ker je treba to veščino preverjati tudi v praksi, so lani prvič pripravili lokostrelsko tekmovanje za pokal svojega tabora in ga letos ponovili. Zaradi skromnih denarnih možnosti bi takšno tekmovanje težko izvedli, zato so še posebej veseli moralne in denarne pomoči Modne konfekcije El-kroj.Lokostrelske in druge taborniške veščine bodo seveda krepili še naprej, predvsem pa želijo izboljšati odnos do opreme in do vsega njihovega skupnega premoženja. Iščemo najstarejšo fotografijo Prejšnji teden so tudi mnogi fantje iz naše občine odšli na služenje vojaškega roka. Prepričani smo, da so se med tem že kolikor toliko navadili na novo obleko. Tudi včasih je bil za mlade praznik, ko so se poslavljali od sorodnikov, znancev in odšli služit domovini. Kar večkrat so se zbrali, preden so odšli od doma. Tudi na fotografiji, nastala je pred vojno, prinesel pa nam jo je Anton Lepko iz Plešivca, so plešivski fantje, pred odhodom »na vojsko«. Z jadralno desko na Piše: Jaaa Rihter 'Petek, 5. 7. 1985 Da zjutraj ne bi zaspali, smo zvečer za vsak slučaj navili budilko. Še preden je zazvonila, nas je veliko bolj nežno kot ura, prebudil Boris. Najprej smo vsi po vrsti napadli Mirana, ker je ponoči tako smrčal, da še medved ne bi zdržal poleg njega. Najbolj se je pritoževala Violanda, ki je bila čez noč (na svojo veliko žalost) njegova najbližja soseda. Bra- nil se je, da ima pač tako ustrojene dihalne organe. Ampak imena Hrko, ki smo mu ga zaradi tega dali, se ne bo več rešil. Težko je bilo zamenjati toplo posteljo za hladno, temno noč zunaj koče. Še teže je bilo boleče noge spraviti v trde, vlažne in težke planinske čevlje. Toda pred nami je bil še lep kos poti in že ob petih smo ko-rajžno zakorakali v meglo, tako gosto, da je iz nje kar kapljalo. Po nekaj korakih smo se sre- čali s prvim snegom, ki gaje bi-j lo potem več in več. Pot nas je peljala po prelepi Dolini Triglavskih jezer, mimo skrivnostnega in temnega Velikega jezera in nekaj više mimo Zelenega jezera, ki je bilo prekrito z ledom. Zaradi megle veliko nismo videli, še najbolj so mi ostali v spominu majhni črni močeradi, ki jih je bilo vse polno na poti, kjer so v jutranji megli iskali vlage. Nekajkrat smo videli tudi gamse, nikoli niso prišli prav blizu nas, a do-' volj, da smo lahko občudovali njihovo spretnost pri skakanju čez skalovje. zaradi megle in snega se markacije niso najbolje videle. Tako smo enkrat skoraj zašli. Pravim skoraj, ker je bila Marku pot takoj sumljiva in nas je kaj kmalu spet vodil v pravo smer. Desko sta do Zelenega jezera nesla Srečko in Marjan, tam pa sta jo prevzela Miran in Vinko. Takoj za jezerom se začne pot vzpenjati, čez Hribari-ce pravijo temu predelu, in precej sta se namučila, da sta desko spravila na vrh. Strmina je zdelovala tudi Violando. Marko ji je svetoval, kako naj diha, ker pa tudi to ni zaleglo, ji ie Srečko pomagal nositi nahrbtnik. Med potjo smo spet srečali veliko planincev, večinoma tujcev, kar me ie precej presenetilo. Bili so Čehi, Madžari, Avstrijci, Nemci, Nizozemci, Angleži ... Neverjetno, kako marsikje po svetu bolj poznajo lepote naših gora kakor mi sami! Tudi njim smo delili prospekte in če ni šlo drugače, smo jim kar z rokami poskušali povedati, kaj nameravamo. Do Koče na Doliču nas je io-. čil samo še kak kilometer dolg spust po zasneženem ledeniku. Dali smo si duška in se po nogah, po »tazadnji« na vetrovkah, na jadru in na deski, kakor je pač kdo vedel in znal, spustili navzdol. To je bilo smeha, ko smo začeli padati in nam je sneg lezel za hlače in za vrat. Se najbolj slabo jo je odnesel »Tajfunček« saj je na spodnji strani dobil kar precejšnjo odrgnino. K Tržaški koči na Doliču smo prišli ob 8.30. Kakšno uro smo počivali, potem smo se začeli pripravljati za vzpon na vrh. Violanda se je odločila, da ne bošla z nami: »Za prvič sem prišla kar dovolj visoko«. Torej smo jo zadolžili, da čuva naše nahrbtnike, mi pa smo jo ure-zali naprej. V Strbonkova cesta 1 TITOVO VELENJE Po sklepu komisije za delovna razmerja objavljamo: prosta dela in naloge: I. SKLADIŠČNIK I (1 dolavoo) Pogoji: KV delavec — prodajalec ali IV stopnja strokovne izobrazbe (skladiščnik) ter 2 leti delovnih izkušenj pri delu v skladišču ali podobnih delih. ^ II. VRATAR—ČUVAJ (2 delavca) Pogoji: PK delavec ali II stopnja strokovne izobrazbe (varnostnik), 6 mesecev delovnih izkušenj ter psihofizične sposobnosti za ravnanje z orožjem in službenim psom. III. ČIST1LKA (1 delavka) Pogoji: NK delavka, zaželene izkušnje. Za vsa navedena dela in naloge se sklepa delovno razmerje za nedoločen čas, s poskusnim delom po pravilniku o delovnih razmerjih. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pošljejo na naslov VEPLAS, štrbenkova cesta 1, Titovo Velenje v roku 10 dni od dneva objave. O izbiri bomo prijavljene kandidate obvestili v roku 20 dni. 4 GOZDNO GOSPODARSTVO NAZARJE Nazarfo Objavlja po sklepu DS z dne 29. 7. 1985 javno licitacijo naslednjih osnovnih sredstev in materiala 2. Traktor IMT, letnik 1971 z montiranim nakladalcem Carto Pešci letnik 1975, ponovno ocenjena izklicna cena 650.000,00 din. 3. Kompresor Fagram KOV 3 letnik 1978, izklicna cona 600.000,00 din. 4. Tovorni avto z gozdarsko nadgradnjo (dvigalo demontirano) TAM 125 T 12 K, letnik 78, izklicna cena 600.000,00 din. 6. Armirani betonski stebri 12 x 12, dolžina 2,5 m, 30 kosov a 1.000,00 din. Licitacija bo v ponodoljok, 2. 0. 1986 v prostorih TOZD Transport in gradnje Nazarje ob 11. uri. Ogled licitiranega blaga je možen 3 ure pred pričetkom licitacije. Potencialni kupci 2 uri pred pričetkom vplačajo 10 % varščino, oziroma se izkažejo s potrdilom o vplačilu. Prometni davek plača kupec. /O ljubljanska banka LJUBLJANSKA BANKA TEMELJNA BANKA n. aub. o. Rudarska centa 3, Titovo Volonj« — objavlja: JAVNO PRODAJO RABLJENIH OSNOVNIH SREDSTEV 1. Osebni avto R^18, letnik 1981, prevoženih 81.000 km, z av-toradiom. Izklicna cena je 420.000 din Javna prodaja bo dne 21. avgusta 1985 ob 13. uri v 5. nadstropju poslovne stavbe Rudarska cesta 3, v Titovem Velenju. V izklicni ceni ni vštet prometni davek, ki ga plača kupec. Pred pričetkom prodaje mora vsak udeleženec vplačati 10-od-stotno varščino izklicne cene. Javne prodaje se lahko udeležijo fizična in pravne osebe. Predstavniki delovnih organizacij morajo predložiti pisno pooblastilo. Prodaja poteKa na način -oglodano—prodano«. Poznejših reklamacij ne upoštevamo. Ogled jer možen na dan prodaje med 11. in 13: uro na dvorišču banke. 6. Stran*nascas OD TU IN TAM Titovo Velenje -k avgust V POLETNE KULTURNE PRIREDITVE Koncert pevke Yolande Hernandez V okviru poletnih kulturnih prireditev bo v petek, 9. avgusta, ob 19.00 med arkadami velenjskega !L gradu, natopila sopraaistka is Kube, Yolanda HERNANDEZ. Slovito pevko bo spremljal pianist Carlos CEBRO iz Urugvaja. Če bo vreme slabo bo koncert v knjižnici v Titovem Velenju. Vstopnine nebo! »Yolanda HERNANDEZ se je pričela učiti petja, klavir in tolkal na Konzervatoriju Alejandro Garcia Caturla v Havani na Kubi, kasneje pa se je posvetila samo petju. Razumna odločitev, odličen svojevrstni glas in naporno delo so vplivali, da je Yolanda kmalu postala zmagovalka na velikih domačih in tujih natečajih. Kasneje si je ustvarila obširen in izbran repertoar, ki ji je prinesel velike vloge v operah, interpretiranju črnskih duhovnih pesmi in latinsko—ameriških šansonov. Pela je vlogo Leonore v Truba-duiju, Aido, Mimo, pa tudi Bess, kjer je največkrat nastopala za razne televizijske hiše na Kubi in .v Evropi. Nedavno tega je bila na Festivalu Saint-Cžreena izmed solistov v Verdijevem Rekvijemu, s samostojnim recitalom v »Srečni glasbeniki Montmartra« pa je navdušila tamkajšnje občinstvo. Na koncertu v ljubljanskih Križankah, v Titovem Velenju in na Ohridskem poletju bo pela dela A. Ganastera, Olge de Blan-cka, Gisele Hernandez, Maric Matilde Alee, Ville Lobosa. Car-losa Gustavine in črnske duhovne pesmi (Nobody Knows, Has Anybody Here Seen My Lord, Deep Riwer, Ride On King Je-su). Pianist Carlos CEBRO iz Urugvaja se je najprej uveljavil kot solist, po srečanju s Yolando pa se je vrnil k vlogi pianista — spremljevalca, ki nudi glasu vso potrebno oporo, po drugi strani pa še vedno lahko pokaže vso svojo bogato tehniko. Filmski spored REDNI KINO VELENJE Četrtek, 8. 8. ob 18. in 20. uri NIZKI UDARCI -<■ kanadski, kriminalka. V gl. vi.: Elliot Go-uld. Petek, 9. 8. ob 10. uri TAU-REG — italija—Španija, avantu-ristfčni. V gl. vi.: Mark Harmon. Petek, 9. 8. ob 18. in 20. uri MALE TATVINE NA VLAKU — domači. V gl. vi. Bato Živoji-novič Sobota, 10. 8. ob 18. in 20. uri in 11. 8. nedelja, ob 18. in 20. uri TAUREG — italija — Španija, avanturistični. V gl. vi.: Mark Harmon Ponedeljek 12. 8. ob 10., 18. in 20. in torek, 13. 8. in 20. uri DI-SKO — domači, v gl. vi.: Sneža-na Savič, Radko Polič Sreda, 14. 8. ob 10., 18. in 20. uri in 15. 8. ob 18. in 20 uri NEPREMAGLJIVI HEROJ - hon- konški, avanturistični. V gl. vi.: Dragon Lee Petek, 16. & ob 10. uri PI-RANHA II italijanska grozljivka. V gl. vi.: Tricia ONeil KINO DOM KULTURE VELENJE Četrtek, 8. 8. ob 20. uri FANTJE ZA VEZO — francoski, komedija. V gl. vi.: bratje Sharlo. Četrtek, 15. 8. ob 20. uri TA AMERIKA III DEL - ameriški. V gl. vi.: dokumentarni. Režija—Romano Vanderbes KINO ŠOŠTANJ Sobota, 10. 8. ob 20. uri MALE TATVINE NA VLAKU -domači. V gl. vi.: Bata Živoino-vič. Nedelja, U. 8. ob 18. in 20. uri FANTJE ZA VEZO - francoski, komedija. V gl. vi.: bratje Sharlo Letna skupščina Radio kluba »Hinko Košir« Uspešni kljub zastareli opremi Radioamaterji velenjskega ra-diokluba »HINKO KOŠIR« smo se zbrali na svoji letni skupščini, da bi pregledali delo v preteklem letu in sprejeli plan dela za letošnje leto. Poročilo o delu radiokluba je podal predsednik Slavko Boh. Kljub temu, da je dejavnost kluba slonela le na nekaj posameznikih, je bil v začetku leta organiziran tečaj za operaterje C kategorije, proti koncu leta je nekaj članov opravilo izpit iz E kategorije, dva člana pa sta dosegla najvišjo, A kategorijo. Sodelovali smo pri vzpostavitvi zvez na različnih akcijah v okviru občine Velenje, kot so: pohod po poteh 14. divizije, ku-rirčkova pošta, evropski smučarski pokal v slalomu za ženske na Golteh, prenos Titove štafete, sprejem cicibanov v pionirsko organizacijo. Največ smo seveda tekmovali. Tako smo na obeh področjih (KV in UKV) lani dosegli največje uspehe v zgodovini radio kluba. Na UKV področju smo se udeležili 4 tekmovanj, od katerih nam je največji uspeh prineslo tekmovanje Alpe-Adria. Tekmovali smo v mesecu avgustu iz vrha Velebita. Dosegli smo odlično drugo mesto v Evropi in prvo v Jugoslaviji. Če povem podatek, da nam je prvo mesto v Evropi ušloje za eno zvezo, je uspeh še toliko večji. Na KV področju smo twdi sodelovali na največjih jugoslovanskih in svetovnih tekmovanjih. Od naših smo se udeležili: Pokala Zveze radioamaterjev Jugoslavije, Pokala AVNOJ-a, pokala 2. proletarske brigade,... in tekmovanja Pohorje — memorial v počastitev padlih borcev Pohorskega bataljona. Tudi tu smo zasedli najvišja mesta. V svetovnih tekmovanjih smo letos štartali čudovito. Meseca maja smo delali CQ WW WPX CW contest, proti koncu leta pa še CQ WW DX CW in CQ DX SSB contest (tekmovanje). V vsakem od teh svetovnih tekmovanj sodeluje najmanj po 5000 tekmovalcev. Mi smo v vsakem zasedli eno od prvih petih mest. Uspehe kluba pa potrjujejo tudi naši člani, ki imajo radijske postaje locirane doma. Tako so dosegli prvo mesto v kategoriji jugoslovanskih postaj v tekmovanju OK DX contest (organizator Zveza radioamaterjev Čeho-slovaške) in pa v ALL ASIAH DXC (zveze med evropskimi in azijskimi postajami — organizator Zveza radioamaterjev Japonske), kjer je bilo prav tako doseženo prvo mesto v kategoriji YU postaj. V vseh tekmovanjih je bilo opravljenih preko 15000 zvez. Letos bomo skušali to številko še občutneje povečati, če nam bodo finančna sredstva to dopuščala. Tekmovanja namreč precej stanejo. Ker je širša družbena skupnost bila premalo seznanjena z dejavnostmi radiokluba, bo naloga novega upravnega odbora, da za način informiranja in posredovanja informacij bolj koristi »Naš čas« in redno seznanja o svojem delu ustrezne organe. V letošnjem letu bi radi dokončali postavitev in ureditev kontejnerja na Paškem Kozjaku, se udeležili najpomembnejših tekmovanj, tako kot doslej, in seveda vseh aktivnosti v občini Velenje iri v koroški regiji. Prav tako bomo še naprej aktivni pri izobraževanju operaterjev na osnovnih šolah in Centru srednjih šol ter v samem radio klubu. Za to dejavnost je v letu 1984 radio klub prejel Šilihovo priznanje od Skupščine občine Velenje. Vsi člani vemo, kako nujno potrebujemo nove aparature v klubu. Obstoječe so že krepko zastarele in dotrajane in zato smo že sedaj delali z osebnimi aparaturami. Za dve postaji bi morali zagotoviti finančna sredstva, vendar sami tega ne bomo zmogli. Čakamo na problemsko konferenco o tehnični kulturi občine Velenje, da bomo lahko obrazložili svoje probleme. Seznanjeni smo s kriteriji, po katerih se lahko neka organizacija uvršča v vrhunski šport. Izpolnjujemo te pogoje. Seveda pa vseh nalog, zastavljenih v prejšnjem letu, nismo enako uspešno realizirali. Razmišljamo o možnostih sodelovanja z reševalno četo RLV, saj lahko vzpostavimo zveze z vsemi rudniki v Sloveniji in Jugoslaviji. Velenje 2000 Blokovna gradnja se predvideva v mestnih KS, Topolšici in Smartnem ob Paki. Individualna gradnja pa bo potekala po sprejetih zazidalnih načrtih. Poleg mestnih KS se predvideva individualna gradnja v naslednjih KS: KS Škale-Hrastovec, KS Sentili-Arnače, KS Skorno-Floijan, KS Ravne-Gaberke, KS Gorenje, KS Lokovica in v nekaterih manjših KS. Za bodoči razvoj, ko bo prostor vse bolj redka dobrina, bi bila zelo koristna boljša organiziranost individualnih graditeljev. V to bi bilo treba pritegniti tako planetje, projektante in tudi gradbeno operativo. Pospeševati bi bilo treba predvsem koncentrirano individualno gradnjo, kar ima seveda tudi zelo >dolgoročne ekonomske učinke. Prav tako je potrebno gospodar- jenje z obstoječim fondom družbenih stanovanj postaviti na realne ekonomske osnove, kar pomeni, da tisti, ki so rešili, svoj stanovanjski problem, v nekriz-nih časih ne onemogočajo reševanje stanovanjskega vprašanja prihajajočih generacij. Razlike v kvaliteti stanovanj pogojujejo revitalizacijo oziroma obnovo nekaterih bivanjskih območij. t Kompromisno združevanje prednosti individualnega in kolektivnega bivanjskega načina je primerna načelna usmeritev pri iskanju bodočih prostorskih rešitev. Pri projektiranju stanovani ie Dodoče potrebno preseganje upoštevati polaritete delovno- bivalno okolje, kar predpostavlja selitev določenih delovnih funk- cij v bivalno oziroma stanovanjsko okolje (stanovanje). Racionalizacija na stanovanjskem področju bi bila tudi upoštevanje dejstva, da se potrebe družin spreminjajo (otroci odrastejo, se odselijo, itd.). Predvsem večja stanovanja bi bilo praktično projektirati tako, da se po potrebi lahko z minimalnimi napori spremenijo v manjša stanovanja, ki omogočajo skupno in hkrati ločeno prebivanje različnih generacij, pa so tudi iz drugih socioloških razlogov zelo primerna. Zaradi pomanjkanja prostora objavljamo danes le kratek del nadaljevanja naloge Velenje 2000. VeČ v prihodnji številki. Sprejeli smo tudi priznanje OO ZMS Velenje za dolgoletno sodelovanje. Enako priznanje pa je dobil tudi tov. Beričnik Miha za več-letno delo in sodelovanje pri organizaciji pohoda po poteh XIV. divizije. Delo bomo nadaljevali in tako še bolj koristili naši družbeni skupnosti. Pripravil YU 3 ADZ Center srednjih šol TITOVO VELENJE neom. sol odgovornost CENTER SREDNJIH ŠOL n. sol. o. DOM UČENCEV RAZPISUJE JAVNO PRODAJO Z USTNO LICITACIJO, ki bo 26. 8. 1985 ob 10. uri pred Domom učencev Efenkova 61 Titovo Velenje. Naprodaj bodo naslednja osnovna sredstva: ci r3s> NAZIV OPREME KOLIČINA CENA ZA KOS 1. POSTELJA 200 7.000,00 e. LATEKS S PREVLEKO 80 1.850,00 3. PULT - DELOVNI a - 3 m 50 800,00 din7m 4. MIZICA KLUBSKA 50 200,00 5. REGAL STENSKI a - 4 m 20 750,00 din/m Osnovna sredstva so na sedežu temeljne organizacije na Efen-kovi 61 Titovo Velenje. Vsa osnovna sredstva si lahko ogledate vsak delovni dan, varščino v višini 10 % izklicne cene osnovnega sredstva lahko položite do 22. 8. 1985 v tajništvu TOZD. Na javni prodaji lahko sodelujejo vse pravne in fizične polnoletne osebe, ki položijo varščino. Prodaja bo po sistemu videno-ku-pljeno, prometni davek v izklicni ceni ni zajet in ga plačajo kupci posebej. Če kupce odstopi od nakupa nima pravice do vračila varščine. Pri prodaji opreme bodo imele prednost družbeno pravne osebe. GLASBENA SOLA »FRANCA KORUNA-KOŽELJSKC- OA« Titovo Valanjo In Občinsko druitvo glasbena mladina Titovo Valanja vabita vaa mlada od 10. do 16. lota starosti v AD HOC VOKALNO SKUPIMO (PEVSKO DNEVNA KOLONIJA), ki bo delovala od 19. do 31. avgusta 1985 v Glasbeni šoli Titovo Velenie. Študirali bomo program zabavnejše glasbe z instrumentalno spremljavo. Prijavite se lahko do 19. avgusta 1985 od 10. do 12. ure na tel. št. 855-918 ali osebno v glasbeni šoli Titovo Velenje, Jenkova cesta 4. S PAR TRGOVINE PUBERK-ŠMIHEL-LABOT 3 X VAM NUDIMO: CENEJŠI NAKUP KOT DRUGJE JACOBS MERID0 iftCOBši m KAVA MILKA ČOKOLADA 100 g VELIKA IZBIRA ŠOLSKIH POTREBŠČIN SHARP- ELEKTRONSKI RAČUNALNIK 1 kom. VELIKA IZBIRA ŠPORTNIH KOLES ZNAMKE TRIUMPH IN FISCHER MOŠKO ŠPORTNO KOLO 27" 10 PRESTAV ali ŽENSKO ŠPORTNO KOLO 26" 3 PRESTAV ZA IZVOZ od NAPREJ BMX OTROŠKO 700 KOLO ZAIZV0Z#V^V 1290. S tem kuponom dobite pri SPAR ll VODNO ŽOGO 19!° I BREZPLAČNO I JOLLV 30«> BARVICE 12 Kom. J7. FLUMASTRI 30 kom. PLINSKE 1A90-B0MBICE 2 kom I 7« ^ PONUDBE VELJAJO 00 31.AVGUSTA VSE CENE V ŠILINGIH. CE STE V AVSTRIJI, SE VAM PRIPOROČAJO SPAR TRBOVINE PLIBERK - ŠMIHEL - LABOD SRAR 8. avgust 1985 it Titovo Velenje NAŠ OBVEŠČEVALEC it stran 7 KOLEDAR ČETRTEK, 8. avgusta — MIRAN PETEK 9. avgusta - JANEZ SOBOTA, 10. avgusta — LOVRENC NEDELJA, 11. avgusta - SUZANA PONEDELJEK, 12. avgusta -KLARA TOREK, 13. avgusta - LILIJ A-NA SREDA, 14. avgusta — DEME-TRIJ DEŽURSTVA DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠOŠTANJ: ČETRTEK, 8. avgusta: dr. Stupar Od 9. avgusta do 11. avgusta: dr. Lazar Od 12. avgusta do 13. avgusta: dr. Stupar SREDA, 14. avgusta: dr. Lazar DEŽURNI VETERINAR VETERINARSKA POSTAJA ŠOŠTANJ: Od 9. avgusta do 15. avgu-sta:Franc Blatnik, dipl. veterinar, Prešernova 22 E, Titovo Velenje, telefon 853-668 MALi OGLAS! DOBRO OHRANJENO Lado 1500, november 79 in hladilnik 180 litrov z Marlesovo omaro prodam. Telefon: 857-674, po-ooldan. KOMBI Zastava 435 K, letnik september 1980, prodam. Bogdan Ivane, Nikole Tesle 4, Žalec. Telefon: 710-997. IŠČEM ŽENSKO za pomoč v gospodinjstvu; dobro plačam. Grobelnik, Bračičeva 5, Titovo Velenje. NOVO CENTRALNO PEČ znamke Ferotherm, 30.000 kalorij, radiokasetofon in gramofon pocem prodam. Telefon 855-631 PISALNO MIZO ugodno prodam. Naslov v uredništvu. MOŠKO KOLO Rog prodam. Telefon: 853-372. PRIČELI SMO Z AKCIJSKO PRODAJO nesnic, krmljenih s koruznim šrotom, 2-krat cepljenih. Od 8. do 11. avgusta 1985 jih dobite po naslednjih ugodnih pogojih: v kolikor vzamete 10 piščancev, jih plačate po 350 din za komad in dobite enega brezplačno. Drugače je cena za piščanca 400 dinarjev. Te nesnice vam bodo sigurno nesle že meseca novembra. Dobite jih pri gostilni Špegel na Muti. Telefon: 062 873-202. Pohitite, da ne zamudite! Prodajamo tudi mlade pitance za zakol, krmljene s koruznim šrotom. Se priporoča Špegel. DVE TELICI stari 13 mesecev prodam. Viktor Verdev, Gavce 60, Šmartno ob Paki. SUHE BOROVE FOSNE, smrekove colarice in seno izpod strehe prodam. Ponudbe pod šifro: »Najboljši ponudnik«. ZASTAVO 101 C, letnik 1979, ugodno prodam. Informacije vsak dan od 19. do 21. ure po telefonu 89-110. BRAKO PRIKOLICO prodam. Informacije po •. telefonu: 855-966. RABLJEN TRAKTOR Tomo-Vinkovič 418 ali podoben, do 18 KM kupim. Telefon: 856-133, dopoldan. 10 m1 TERVOLA za stropno izolacijo, les za oporje za fasado in 1'500 kosov strešnikov (trajanka) ugodno prodam. Telefon: 857-545. AVTO BARVO Renault metal — modro (3 kg) in kombiniran otroški voziček, prodam. Telefon: 857-697- TAKOJ ODDAM v najem hišo v Titovem Velenju dvema mirnima zakoncema za eno leto. Pogoj je, da se najemnina plača vnaprej za eno leto. Naslov v uredništvu. NK DELAVKO (priprava materiala za šivanje usnjenih izdelkov) zaposlim. Srečko Grobelnik, Kavče 26 c, Titovo Velenje, telefon: 888-111. ŠOTOR ZA 4 osebe z dvema spalnicama in baldahinom prodam. Telefon: 853-429. NOVA GARAŽNA VRATA (bor), dimenzije 247 cm X 205 cm. Informacije po telefonu: 881-014. SPOMIN Danes 8. avgusta, mineva tretje leto žalosti, odkar nas je nenadoma zapustil dragi mož, ati in dedi FRANC DOLAR Graškogorska 12, Titovo Velenje Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem preranem grobu. VSI NJEGOVI, KI SMO GA IMELI RADI O OPEKARNA MARIBOR < RADVANJE Maribor, Strefiška 16 a GRADIT E L JI PO ZNIŽANIH CENAH IN Z BREZPLAČNIM PREVOZOM D0150 km MONTAŽNI STR0P0VI »NORMA« Telefon Š POPUSTOM PRODAJAMO TUDI TRAJN0ŽARNE PEČI <5 Y (062) 39-911 OSEBNI AVTO SAAB 99 GL, v zelo dobrem stanju, prva registracija septembra 1977 in cca 2500 komadov strešne opeke (trajanka), ugodno prodam. Jevš-nik, telefon: 856-834. Trim plavanje Že v prejšnji številki Našega časa, ko smo vas povabili na trim plavanje, smo zapisali, da tega ne bo, če bo ponagajalo vreme. Res se je tako zgodilo. Zato so prireditev organizatorji, Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje, prestavili na nedeljo, 11. avgusta. Za značko je treba preplavati 100 metrov, otroci do 12. leta in starejši nad 50 let pa 50 metrov. Družine z najmanj tremi člani bodo prejele tudi družinsko priznanje. Trim plavanje bo na velenjskem bazenu od 10. do 17. ure. U uakoL DO »VEKOS« n. aub. o. TOZD Komunalna oskrba Korotka 37 b Titovo Volonje V skladu z določili 70. do 73. člena Statuta TOZD Komunalna oskrba razpisna komisija RAZPISUJE prosta dela in naloge DIREKTORJA TOZD KOMUNALNA OSKRBA Za direktorja TOZD Komunalna oskrba je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja in drugih, z zakoni določenih pogojev, izpolnjuje še naslednje pogoje: — da je državljan SFRJ in izpolnjuje pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, — da je družbenopolitično aktiven, — da njegovo dosedanje delo zagotavlja, da bodo doseženi sprejeti cilji TOZD kot celote ob načelu solidarnosti in vzajemnosti, — da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske, tehnične ali organizacijske smeri, — da ima 3 oz. 5 let delovnih izkušenj na vodstvenih odgovornih delih in nalogah, — da ima organizacijske sposobnosti, — da predloži program razvoja TOZD za mandatno obdobje Prijave s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo kandidati v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: DO VEKOS n. sub. o. TOZD Komunalna oskrba, Titovo Velenje, Koroška 37 b — razpisna komisija. Vse prijavljene kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri. Komisija za delovna razmerja DO »VEKOS« TOZD Komunalna oskrba, objavlja prosta dela in naloge — vodovodna dela Kandidati morajo poleg splošnih zakonskih pogojev, izpolnjevati še naslednje: — KV monter vodovodnih naprav ali KV ključavničar oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti — 3 leta delovnih izkušenj Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Za razpisana dela in naloge naj kandidati pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: DO »VEKOS« Titovo Velenje, Kadrovska služba, Koroška 37/b. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po poteku objave. OE MERCAT0R ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE OBVESTILO Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje obvešča, da je po ugodni ceni RAZPRODAJA ŽIVIH KOKOŠI na FARMI V VARPOUU, p. Rečica ob Savinji. Cena za kokoš je 350,00 din. Prodaja bo od 10. 8. 1985 do razprodaje. MERCATOR ZKZ MOZIRJE t REK Franc Leskoiek-Luka TITOVO VELENJE DSSS — Kadrovsko sploino pod rod jo f Komisija za delovna razmerja pri DSSS SOZD REK Franc Leskošek-Luka Titovo Velenje OBJAVLJA prosta dela in naloge GOSPODARSKO-PRAVNE ZADEVE Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka strokovna izobrazba gospodarsko-pravne smeri — 3 leta delovnih izkušenj na področju zahtevnih pravnih poslov — opravljen pravosodni izpit Za navedena dela in naloge je določeno poskusno delo po pravilniku o delovnih razmerjih. Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi oglasa na naslov: REK Franc Leskošek-Luka, DSSS SOZD — Kadrovska služba z oznako: »Za komisijo za delovna razmerja«, Rudarska 6, 63320 Titovo Velenje. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri. ZAHVALA Smrt se izlila je v bledo obličje, pogled je zaplaval v neznani pokoj, ni več trpljenja in ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj. (S. Gregorčič) PO težki bolezni nas je mnogo prezgodaj in za vedno zapustil naš dragi mož, očka, brat, svak, zet, stric in boter ^ JOŽE UGOVŠEK k iz Gornjega grada Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob hudi izgubi nesebično pomagali in stali ob strani ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo zdravstvenemu osebju bolnišnice Topolšica za lajšanje bolečin, DO SMREKA, GD Gornji grad, pevcem za zapete žalostinke, g. župniku za opravljen obred in vsem sosedom, prijateljem in znancem ter družbenopolitičnim organizacijam za izkazano pomoč. Žalujoči: žena Rezika, sinovi Miran, Matjaž in Marko, brata Franc in Jaki, sestri Francka in Iva z družinami ter ostalo sorodstvo. Odšla si, ker trda roka je tako hotela, a v naših srcih vedno boš živela. ZAHVALA Ob kruti usodi, ki nam je 27. julija 1985 v cvetu mladosti tragično iztrgala našo ljubljeno hčerko VIKTORIJO MIKLAVŽINA višjo medicinsko sestro, rojeno 18. novembra 1960 v Šembricu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh najtežjih trenutkih stali ob strani, z nami sočustvovali, nam pomagali, ji darovali toliko cvetja in jo v tako velikem številu pospremili na nje- , no zadnjo pot. Prisrčna hva'a njenim sodelavkam v Domu za varstvo odraslih v Titovem Velenju, Združenju medicinskih sester Titovo Velenje, njenim sotovarišem v pevskem zboru KUD Lipa Konovo, vsem govornikom za ganljive poslovilne besede, godbi in duhovniku za opravljen obred. Hvala tudi sestrični Veri in njeni družini za vsestransko nesebično pomoč ter družinam Le-mež, Veber, Kumar, in Miklavžina. Še enkrat vsem najlepše hvala in ohranite jo v lepem spominu! » Žalujoči: ata, mama, sestra Breda, Miran in ostalo sorodstvo. Med prave flosarje so letos sprejeli Pavla Orešnlka, ki mn je seveda usojena mokrota zunaj (in znotraj) »krčenj« ni manjkalo, toda nasledniki klenih savinjskih flo-sarjev, turistični delavci in vsi ostali krajani Ljubnega, niso klonili. In prav je tako. Flosari-ja je, obenem z gozdarjenjem, v veliki meri opredeljevala vsakdanjik polpretekle dobe in si v ohranjanju izročila vsekakor zasluži Se vidnejše mesto. Tako zaradi nekdanje pomembnosti, kot zaradi pestrosti njenega izročila, ki bi ga veljalo negovati in še bolj obujati tudi v prihodnje. Lani so prireditelji krenili v novo obdobje Flosarskega bala, bolj raznoliko in bogato in se tudi letos niso odrekli spodbudnih izkušenj. Bal je pravzaprav trajal osem dni (in delno tudi noči). 2e prejšnjo nedeljo so se v slavje vključili smučarski skakalci s prvim tekmovanjem za flosarski pokal na plastični skakalnici. V torek zvečer so za veselje na prireditvenem prostoru poskrbeli mladinci, benski pevci s podoknicami. Še pred tem so v petek v osnovni šoli odprli razstavo akvarelov akademske slikarke Darinke Lorenčak, kipcev Romana Ma-karoviča in narodopisnih predmetov. V soboto dopoldne so na ljubenskem trgu poskrbeli za flosarski vrvež. Sklepne prireditve so bile seveda na vrsti v nedeljo. Najprej je skozi kraj krenila povorka, s katero so prikazali vsakdanji delovni in življenjski utrip kraja in doline*, zatem pa so mladi flosaiji udrli flos in v svoje vrste s pravim flosarskim krstom sprejeli novega člana, letos je bil to Pavel Orešnik. Seveda so ob tem poskrbeli za predstavitev flosarije in njenih težkih, pa tudi vedrih trenutkov, novega flosarja pa temeljito prei-skusili in poučili o vsem, kar ga čaka. Jasno je, da obvezni škaf vode na glavo in polna čaša v usta nista smela manjkati. Flo- Ceprav je nogomet na Ljnbnem skoraj že »izumrl«, se domači nogometaši in navijači svoji dolgoletni ljubezni vsaj bal ne nameravajo odreči Odbojka je privlačen šport, katerega ljubiteljev zlasti na Ljubnem ne manjka Ponedeljek na velenjski tržnici Zadnje borovnice? Kaj in po koliko, smo se vprašali, ko smo v ponedeljek spet zavili na velenjsko tržnico. Izbira dobra, ni kaj, kaj pa cene? Če ste se že vrnili z dopusta, kje ob morju, lahko primerjate. Paradižnik prodajajo po 70, 80 in 100 dinatjev, papriko po 140 in 200 dinarjev, nekoliko slabšo lahko dobite tudi že za 100 dinarjev, čebula je bila pri vseh prodajalcih po 100 dinarjev, krompir po 100 in 120 dinarjev, kumare so ponujali po 60 in 80 dinarjev za kilogram, stročji fižol po 200 dinatjev, za en feferon pa je bilo treba odšteti 20 dinatjev. Med sadjem so bile najdražje banane, po 450 dinarjev so jih ponujali, spra- ševali pa smo se, le od kod jih toliko, še pred kratkim, ko ni bilo toliko drugega sadja, jih nisi in nisi našel. Tudi limone so drage, 370 dinarjev je treba odšteti, da vam jih natehtajo kilogram, borovnice so sicer res prodajali po 600 dinaijev za kilogram, toda veliko potrpljenja je potrebnega, da jih naberete toliko, sicer pa danes nobenega sadja na tržnici ne morete kupiti, če nimate vsaj 100 dinarjev: breskve so po 150, 160 in 180 dinarjev, nektarine po 200 dinarjev, hruške po 150,160 in 180 dinarjev, slive po 150, jabolka po 140 in 160 dinarjev, lubenice po 100 dinarjev, grozdje po 200 in 250 dinarjev. Kaj pravite, ste na morju odšteli več ali manj? CENTER Lera NAMA ZIBKA OD 12. AVGUSTA WGUSTA .a > P * D0 24. AVGUSTA CENTER NAMA ZIBKA Domen Majhen in Katka Mijoč Na letošnjem državnem prvenstvu v plavanju za mlajše pionirje in pionirke, stare do 12 let, ki so ga odlično organizirali plavalni delavci Radovljice, je v dveh dneh nastopilo 190 plavalcev iz 34 plavalnih klubov Jugoslavije. Vesti z državnega prvenstva so spodbudne. V Titovo Velenje so se tekmovalci vrnili z desetimi medaljami in enim nehvaležnim 4. mestom. Katka Mijoč je osvojila tri prva mesta, državna prvakinja je postala na 100 m delfin s časom 1:12,83, 200 m delfin s časom 2:37,00 in 200 m kravi s časom 2:18,38, trikrat pa je bila druga: 100 m kravi (1:05,04), 400 m kravi (4:48,97) in 800 m kravi (9:47,25). Ob teh rezultatih pa povejmo še, da je izboljšala 5 osebnih in s tem tudi klubskih rekordov, razen na 200 m kravi, kjer je njen osebni rekord 2:35,07, dosegla pa ga je na plavalnem mitingu v Ce-lju. Njena klubska kolegica, Renata Rednak, se je domov vrnila s štirimi tretjimi mesti: 200 m kravi (2:20,50), 400 m (4:33,67), 800 m (9:58,03) in na 200 m delfin (2:44,51). Domen Majhen pa je bil 4. na 200 metrov delfin s časom 2:49,06. V zelo močni konkurenci je plavalni klub Velenje ekipno dosegel 6. mesto z 246 točkami. Velenjski plavalci odhajajo sedaj za približno 30 dni na zaslužen počitek. Potem pa se bodo spet zbiali na že tradicional-. nem kostanjevem pikniku ob plavalnem bazenu. Ker je tudi klubska blagajna prazna, upajo, da bo do takrat že tudi kaj kanilo vanjo. Povejmo samo še to, da je velenjske plavalce z novimi trenirkami oblekel Modni salon, kar je vsekakor pohvalno. L. Ojsteršek Primer »Romeo Živko« (Nadaljevanje s.l. strani) Tudi analiza teh sredstev, ki so ostala v Sarajevu, bo pokazala kaj v resnici to je. Nenavadno je tudi to, da so pri Živku odkrili anabolike, ki so značilni za metalce, na pa za tekače. Tudi to kaže, da ne gre za nikakršno načrtno uživanje prepovedanih stimulansov, temveč zgolj, po verjetnosti, za nesrečen slučaj. Ne. gre pozabiti tudi dejstva, da je Živko pred tekom v Zagrebu vedel, da bo moral opraviti doping kontrolo, vendar je kljub temu zmagal in odšel na kontrolo. Tega v primeru, da bi prepovedana poživila načrtno jemal, gotovo ne bi storil. Prav je, da imamo v sklopu atletske organizacije komisijo za ugotavljanje in preprečevanje uživanja nedovoljenih poživil, vendar menimo, da bi bilo prav tako nujno ustanoviti ustrezno telo, ki bi strokovno svetovalo in usmerjalo pravilno vitaminsko stimulacijo v smislu boljše telesne pripravljenosti tekmovalcev za velike telesne napore. Drugje po svetu so te stvari že davno urejene in so sestavni del vsakega modernega treninga vrhunskih tekmovalcev. Kajti lahko se nam zgodi, da bomo zaradi teh pomanjkljivosti, neznanja in naivnosti posameznih atletov še ob tiste redke talente, ki jih naša atletika še ima. Živko je prav gotovo eden tistih atletov, ki poleg velikih telesnih dispozicij izpolnjuje tudi drugi del, ki ga pri talentiranih športnikih mnogokrat pogrešamo — ima izredno voljo za trening in je resnično privržen atletiki. Zato menimo, da je potrebno v primeru »Živko« odločati in soditi šele na osnovi zbranih dejstev in mnenj, kajti vsaka prenagljena odločitev lahko naredi veliko škodo atletu samemu, prav tako pa tudi atletski organizaciji kot celoti.« Atletski klub Velenje Trim pohod Na Triglavska jezera Vsakoletnemu tradicionalnemu pohodu na Paški Kozjak in Graiko goro, bo Zveza telesnokultarnih organizacij . občine Velenje letos že tretjič zapored organizirala še TRIM pohod izven občinskih meja. Tako smo vam letos pripravili dvodnevni TRIM pohod Komna — Bogatin — Triglavska jezera — slap Savica. Odhod avtobusa bo v soboto, 24. 8. 1985 ob 7. uri izpred Rdeče dvorane v •Titovem Velenju, proti Brniku, Kranju, Bohinjskem jezeru do koče pri Savici. Kratek postanek in potem nadaljevanje po peš poti do doma na Komni (zmerne hoje 3 ure 30 minut). Pot ni zahtevna, je senčna in je premagljiva za vse starostne strukture. Po počitku ureditev prenočišča in nadaljevanje do koče pod Bogatinom (30 minut). 'V času I. svetovne vojne je bila pod Bogatinom vojaška bolnica, kar še danes pričajo dokaj ohranjene zgradbe. Po povratko bomo prenočili v domu na Komni, drugi dan zgodaj zjutraj se- bomo napotili proti koči pri Triglavskih jezerih (2 uri 30 minut). Po daljšem postanku se bomo vračali 'mimo Črnega jezera, čez Komarčo do koče pri Savici (2 uri 30 minut). Potem si bomo ogledali še slap Savico. V popoldanskih urah se bomo vračali mimo Bohinjskega jezera proti domu. Med potjo se bomo ustavili v eni od mnogih prijaznih domačih gostiln, kjer bomo imeli skupni zaključek. Cena dvodnevnega TRIM pohoda je 1.800,00 din. V ceno je vračunan prevoz, vodstvo, prenočišče in zaključek s krepko malico. Ostala hrana v lastni režiji iz nahrbtnika! Za vse udeležence priporočamo vremenu in pohodu primerno opremo (obutev in morebitna zaščita proti slabemu vremenu). Prijavite se lahko na Zvezi telesno-kulturnih organizacij občine Velenje, Foitova 2, v petek 9., ponedeljek 12., torek 13., četrtek 15., petek 16. avgusta od 7. do 14..ure. V sredo 14. 8. pa od 7. do 16. ure. Pohitite s prijavami, ker je število prijav omejeno! Državno prvenstvo v plavanju Velenjskim pionirjem deset kolajn redil turnir moških in ženskih odbojkarskih ekip od blizu in daleč. Med odbojkaricami so bile najboljše igralke domačega kluba, med moškimi pa so zmagali Kamničani. Turnir so opravili v soboto, finalni srečanji moških za tretje in prvo mesto pa sta bili na vrsti v nedeljo dopoldne. Za njima so svojo vsakoletno »dolžnost« opravili še nogometaši. Igralci domačega Gradbenika, okrepljeni z nekaj igralci mozirskega Elkro-ja, so se v tradicionalni tekmi za pokal Savinjskega flosarja pomerili s pomlajenim moštvom Šmartnega. Končni izid je bil 4:4, po streljanju enajstmetrovk pa so pokal osvojili Šmarčani. Ljubno ob Savinji Uspešnih 25 let Flosarskega bala Ljubenski flosarji so v nedeljo uspešno spravili pod streho že 25. po vrsti Flosarski bal, narodopisno in turistično prireditev torej, ki bi ji glede na njeno »starost« težko našli vrstnico daleč naokoli. Res je, da v vsem tem obdobju raznih vsebinskih naslednje večere pa je bilo na prostoru ob Savinji še kako zanimivo in privlačno. V sredo so čudovit celovečerni koncert narodnih pesmi pripravile članice ljubenskega pevskega zbora, v petek zvečer pa so za resnično prijetno vzdušje poskrbeli lju- sar pač mora biti moker znotraj in zunaj. Obiskovalcev od blizu in daleč letos znova ni manjkalo, pa tudi sicer tako nepredvidljivo vreme, ki letos resnično streže organizatorjem vseh prireditev v Gornji Savinjski dolini, je Ljubencem le za malenkost ponagajalo, vendar samo v zgodnjih jutranjih in prvih večernih nedeljskih urah. Na osrednji prireditvi so darila izročili najstarejšemu flosarju in turistoma, ki svoj letni oddih najdalj časa preživljata na Ljubnem. Poleg smučarskih skokov ob letošnjem balu tudi sicer ni manjkalo športa. Domači odbojkarski klub je tudi letos pri-