ZAKAJTAKO!
Spoštovani brald, pod tem nadna-slovom ste verjetno že nekajkrat zaslediK prispevke,s katerimi želimo opozoriti na nič kaj simpatične in prijetne dogodke, ki jih zasledimo v našem vsakdanu, a so na žalost resnični, nas dobesedno zbodejo in si ob njih nehote zastavimo vprašanje — zakaj tako? Zopet se jih je »nabralo« nekaj!
Komu smrdi?
Morda malce nenavaden naslov pričujočega zapisa, pa vendar je odgovor na to kratko vpra-šanje znan! Smrdi že dalj časa številnim stano-valcem v Trnovem, Koleziji, v krajevni skupno-sti Malči Belič, vonjave pa ob vročem vremenu verjetno segajo še kam dlje. In od kod smrdi?
Tudi na to je odgovor pri priči znan — iz cen-tralnega ljubljanskega odlagališča smeti ob Cesti dveh cesarjev, kjer Ljubljančani in šte-vilne delovne organizacije dnevno odložijo blizu 1200 kubičnih metrov raznovrstnih od-padkov! In kaj potem, saj to je vsakodnevna praksa, se bo marsikdo vprašal? Naj takoj po-vemo, da za to odlagališče skrbi TOZD Javna higiena (v sklopu delovne organizacije Komu-nalno podjetje Ljubljana), ki je v skladu s pred-pisi (številnimi!) dolžno sprotno zasipati vse od-loženo.
Pa vendar temu že lep čas ni tako, tudi predpisov o varstvu okolja in pa še posebej o varstvu zraka, ki,kot vemo.so dokaj energični, ne spoštujejo. Zasipavanj ni, vse odloženo se »cmari na vročem soncu« in zažiga, namesto vonjav poletnih noči v sicer zelenem ljubljan-^
skem okolju pa si že prej omenjeni stanovalci ne upajo niti odpirati oken! Protesti in negodo-vanja občanov, ki sicer ne stanujejo čisto pov-sem pri samem odlagališču (na sliki) pa so še kako upravičena.
Ob tem pa še nekaj resnic o naši Ijubezni do narave ali pa našega okolja. Ali se zavedamo, da recimo s pranjem jeklenih konjičkov v Iščici in ostalih barjanskih potokih vse prej kot »služi-mo« našemu okolju ali bolje povedano tudi vodi, ki jo oziroma jo bomo uživali? Voda na teh tleh marsikje ponikne in kot talnica bo prej ali slej uporabljena za pitje in ostalo vsakod-nevno življenjsko nujno uporabo (bodoča gradnja vodarne Brest?!); da izdaja občinska komunalna skupnost za čiščenje divjih odlaga-lišč (konkretni primer — takšnega smetišča v bližini Iga) nemalo naših skupnih sredstev, ki pa, položimo- si roko na srce, bi jih vsi skupaj nedvomno raje namenili za kaj bolj koristnega; da nas požar v ravnin skem gozdu kaj »malo briga«, pa čeprav se nemalokrat vnamejo tudi naše odložene smeti, les, ki naj bi zgorel vsaj v pečeh (sanacija energetske krize!) pa dviga
temperaturo y vročih dneh! Med temi nič kaj prijetnimi resnicami se verjetno lahko najde marsikdo izmed nas, pa tudi našteli bi nedvo-mno lahko že kar množice tovrstnih primerov. Vse to pa ima žal en skupni imenovalec -•— uni-čevanje našega družbenega premoženja in vse prej kot skrb za okolje,v katerem živimo.
Gradimo novo... »a zgodi se!«
Pričujoča fotografija ponazarja dela na re-konstrukciji Riharjeve ceste v KS Trnovo in ostalih gradbenih opravilih. Pa vendar — zve-deli smo (informacij, zaradi česa je prišlo do tega, žal nimamo, upamo, da jih bomo uspeli dobiti do zaključka redakcije naslednje številke našega glasila) — da so prav omenjena grad-bena dela zaprla cestni dohod do osnovne šole Trnovo, ki je sedaj dostopna le po ozki poti pri vzgojno varstvenem zavodu (iz Karunove ulice). Kaj to potneni za delovanje te izobraže-valne ustanove. da vseh oblik varnosti ne ome-njamo, verjetno ni potrebno komentirati! »Zgodi se!«