Katolisk cerkven list.
Danica izhaja vsak petek na celi poli, 11 veljd po poŠti za celo Uto 4 gld. Mi kr., za pol leta 2 gld. 40 kr , za cetert leta 1 gld. 10 kr. V tiskaruiei sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2 gld., za četert le * 1 gl; »ko zadene na ta dan praznik, izide Danic* dan poprej.
Tečaj XXXI.	V Ijubljani 22. svečana 1878._List 8.
Zmaf/n Pija MX nad nasprotniki. .
Utegnil bi kdo ugovarjati, da ao sv. Oče ranjki papež z drugimi vred večkrat govorili o zmagi sv. Cerkve in so si upanje delali, da Pij IX zmago dožive; kje tedaj ie zmaga?...
K temu se mora reči, da zmaga se je ao-egla go tovc. To so s v. lJij IX sami poterdili in očitno izrekli že o svoji škofovski oOletrici, ko so narodi z vesoljnega sveta v nezmernih množicah k njim kar euli v sveto mesto. Kaj so te množice z vesoljnega sveta s tioj n*. znanjaie? To, da ves svet s papežem derži in ne z njih nasprotniki. Ta zmnga je tako velika in siavna, da vsi velikaii, kteri koli so nasprotniki papeža io sv. Cerkve, nimajo skor nikogar v resnici za3e; oni so v nasprotji s katoliškimi kardinali, patrijarhi, nadškofi, Škoti, mae-niki in s katoliškimi narodi po vesoljni *eiiki zemlji. Ali ni to zmag*, da so vsi s papežem? Ali morebiti ne verjamete? Pustite enkrat ljudem svobodo in dajte glasovati: ali zn papeža in s Cerkvijo, ali zoper njega? Vidili bodete, kaj bo odgovorilo čez dve sto milijonov katoličanov. Pa se več. Dajte ukaz, da vsak mora gia-soveti, in pri-»t .vite, da ga bodete trinožili in kaznovali, kdor bo glasoval za papeža in Cerkev: in vidili bodete, kako sramoten bo vaš propad.
Velikanska zmaga tedaj je ta, da skrivne družbe in drugi sovražniki z vso zvijačo in potuho, z vso silo vitostjo, preganjanjem in cel6 trinoštvom niso mogli katoliških narodov odverniti, temuč so jih s svojo silovitostjo le še b« 1] v vdanosti do papeža in Cerkve po-terdiii. Nasledek preganjanja je tedaj, da vsi, ki ao zoper papeža in Cerkev, s o se postavili v pošastno nasprotje z naj boljšim delom vsega prebivalstva na zemlji, v nasprotje z vsimi katoliškimi narodi. In to je zmaga. Ce je sovražnikom tako gerdobno nasprotje v čast, če jim je pri tem dobro pri sercu, in če upajo res vse narode ali k sebi spreoberniti, ali pa zmagati in pomandrati, kakor mnogi poskušajo, — to naj sami gledajo! Kaj pa si mislijo po sedanjem življenji doseči po tolikem tlačenji resnice in Božjega razodenja, — to je tudi njih reč!
Pij MX po smerti.
O papežu merliču bodi se omenjeno tole: Po smerti Pijevi je bilo truplo začasno preneseno v bližnjo sobano, kjer so ga varovale plemenite častue straže, zraven v drugi sobi so pa patri penitencijarji psalme peli in molili. Tukaj je papežev blagajnik Pecci v pričo
množili druzih imenitnih gospodov poterdil smert sv. Ooeia, čemur so tuai zdravniki že poprej »pričevanje dali. Ta obred *e opravi tako-le: Kardinal kamerlengo (sedaj Pecci) poterklja s srebernim kladvicem papeža na glavo tnkrat zaporedoma in pokiiče: ,,Sveti Oče Pij aeveti, sveti Oče Pij deveti" itd. Potem se oberne k pričujočim in naznani, da papež so res umerli. Pot'«m mon na g!as psa!m „Iz globočine" in pokr< pi merliča z blagoslovljeno vodč. Viši kamerr.ik potem tudi papežev ,,ribiški pcrstan ' izroči kardinalu kam« rlrngu.
Truplo sv. Očeta j" bilo zavito v rudečo svilo in pokrito z belimi pokrivali. Obličje ni bilo več skerčeno od boleč-n,^kazala se je v njem nadzemeljska d-tbrota, kakf ršna se je s tega obličja lesketala v njih življenji. Nekako nebeško smehljanje je sijalo z ustnic, izmed kterih je izhajala beseda, poživljana z duhom Božjim. S® le 9. sveč. ob 10 ao jih lepo opravijt-ne postavili občinstvu v počeševanje, v vsem papeškem velioavvu, v beli volneni obleki, z rudečo moceto, obšito s herrae-linino in s papeško kapo na glavi. V snežnobelih r kab so deržali križ, ki je bil njih tolažilo v zadnjih trenutkih. Ride na obrazu prečastitljivega jetnika so kazale pravičnega, ki je v Gospodu zaspal. Vse to je bilo še v papeževem dvoru, še predenj so jih prenesli v Sen-petersko stolno cerkev, kjer so ležali tri dni in je ves Rim skupaj germil ]ih kropit, molit za nje in jih se enkrat vidit. Velik del Rimljanov Pija IX ni več vidil, odkar so bili postali jetnik v Vatikanu.
Sv. Očetu Piju IX za slovo.
Oh zajokaj, solnce milo, Bleda lunica žaluj! Vseh nebeških zvezd število Grozno zgubo objokuj! Grenka smert je zasadila V svetega Očeta ost, Na miTjone sere pahnila Je v nezmerjeno britkost!
„Dež, ne roaa, ne pomoči Vaa, o hribi Gelboč!" Tako David v tugi vroči, Se groze, zaklical je; Kako pa mi v boju atrašnem Hočemo ae vtolažit' ? Ker leži na odru plašnem Pij, naš up in zmage škit.
K Tvojim nogam pribežali So ljudje vsega sveti, Ki tolažbe so iskali Od Očeta svetega; Bodi knes al' kmet priprosti,
V	Rim se rad satekel je; Nibče bres sladkč radosti Ni od Tebe vernil se.
Tvoje serce vedno bilo Je zavetje vseh sirčt, In brezbožnim pa odkrilo Krivo stezo grešnih zmot. Res, da kelh terpljenja piti Moral si vse žive dni; Pa v ljubezni venec viti Siajsal je življenje Ti.
Oh, al da Bogu Be smili! Zginil je veselja čas, Dnevi slave so minili, Tvoj obledel je obraz; Vgasnil je pogled iskreni, Ko zatisnil si oči, Tvojih ustnic glas medeni S Tabo v hladni zemlji spi.
Zdaj pa vere luč posije
V	moje serce, polno ran, Da bom papeža Marije Zopet vidil sodnji dsn. Ob, da tam bi, Oče mili! Veselili se s Tebo,
Tam se bolj in bolj ljubili, Kjer solsč več ne tek6!
Jožef Virk, Ločki.
Na groba Pija I I. *)
„Vi atc svetilo svetu. Mesto, ktero stoji verhi gore, ue more »e zakriti-'. Mat. 5, 14. t
Nad osemnajst sto let je, kar je hodil po svetu Ooi, ki je sam o sebi mogel reči: „Jaz sem pot, resnica in življenje" (Jsn. 14, 6.); ki je sodniku, kteri je čezenj smertno obsodbo izrekel, odgovoril: „Jaz sem za to rojen, in sem za to prišel na svet, da pričam o resnici" (Jan. 18, 37.) Tukaj je tedaj resnica, ktero bi človek tako rad zvedil; tukaj je resnica, ktera človeku edina prinese mir, ako jo veruje in spolnuje. Ali kje jo najdemo danes?
Isti Gospod Jezus Kristus rekel je svojim apostolom: „Vi ste svetilo svetu. Mesto na gori ne more se zakriti." Svetloba resoice mora nam tedaj prihajati z g*»re; mora razsipati svoje žarke z mesta, ki je zidano na gori, — z mesta, ki se ne mere zakriti, temuč ga vsaki lahko vidi in najde.
Ktero pa je to mesto? — To mesto imenuje se katoliška Cerkev, poznana po vesoljnem svetu. — A višava, pečina, skala, na ktero je zidano? Ta skala imenuje se Peter.
Izmed vseh apostolov došla je sv. Petra naj veči čast in oblast. Čujmo, kaj sv. evangelij o tem pripoveduje: ,,Ko je Jesus prišel v okolico Cezareje Filipove, vprašal je učence svoje, rekoč: Kaj govorč ljudje, kdo
~) Ta snis smo hvaležno prejeli iz Štajerskega. Intimas gratias.	Vr.
da je Sin človekov? A oni rečejo: Eni govorijo, da si Janez Kerstnik; drugi, Jeremija ali kteri prerokov. Reče jim Jezus: Kaj pa vi mislite, da sem jaz? Simon Peter odgovori in reče: Ti si Kristus, Sin živega Boga. Na to odgovarjajoč Jezus reče: Blagor tebi, Simon, sin Jonov; kajti meso in kri nista tebi tega razodeia, ampak Oče moj, kteri je v nebesih. In jaz tebi povem: Ti si Peter, in na to skalo bom zidal svojo Cerkev, in peklenske vrata je ne bodo premagale. In dal ti bom ključe nebeškega kraljestva: kar koli boš zavezal na zemlji, bo zavezano tudi v nebesih, in karkoli bos razvezal na zemlji, bo razvezano tudi v nebesih." — (Mat. 16, 13.) S temi besedami obljubil je Jezus edinemu Petru izmed vseh apostolov, da bo na njem zidal svojo Cerkev. Kar je poslopju temeljni kamen, to je Cerkvi verbovni predstojnik. Še več, edinemu Simonu je Jezus premenil ime v Petra, hoteč s tem reči, da ima namen z njim nekaj posebnega storiti. Izročivsi Jezus sv. Petru ključe nebeškega kraljestva, obljubil mu je s tem naj večo oblast; kajti kar je on imel zavezati ali razvezati na zemlji, imelo je tako biti tudi v nebesih.
Takrat, ko je Jezus namenil k svojemu nebeškemu Očetu verniti se, rekel je, dasi tudi so bili drugi apostoli pri njem, edinemu Petru: Peter, ali me ljubiš bolj kakor le ti? Odgovori mu: Gospod, ti veš, da te ljubim. Odverne mu (Jezus): Pasi moje jagnjeta. Reče mu zopet drugič: Simon Jonov, ali me ljubiš? Odgovori mu: Gospod, ti veš, da te ljubim. Veli mu: Pasi moje jagnjeta. Reče mu v tretje: Simon Jonov, ali me ljubiš? Peter postane žalosten, da ga je tretjič vprašal: ali me ljubiš? in mu odgovori: Gospod, ti vse veš, ti veš, da te ljubim. Veli mu Jezus: Pasi moje ovce!" (Jan. 21, 15.) Pomen tej naredbi je, da samo sv. Peter ima biti naj viši glavar vsi Cerkvi, duhovnom (ovce) in svetnim (jagnjeta), da kakor dobri pastir nahranuje ovce in jagnjeta na pasi čistega, nepokvarjenega, neoskrunjenega božjega nauka in vodi jih k zveličanju.
Niso dobili vsi apostoli tega odlikovanja; samo sv. Peter je odlikovan s tem neprevarljivim (negoljufivim) pastirstvom. Bog ga je s svojo milostjo storil na neki način deležnika svoje modrosti, da oznanujoč vero kot poglavar Cerkve ne more zabloditi (zaiti) od večne božje resnice. Se pred svojim terpljenjem rekel je Jezus bv. Petru: „Simon, Simon, satan vas je poželel, da bi vas presejal kakor pšenico, toda jaz sem prosil za te, naj ne jenja tvoja vera; in ti, kadar se boš nekdaj spre-obernil, poterdi svoje brate (Luk. 22, 31.). Tukaj Jezus prerokuje, da bodo apostoli (in njihovi nasledniki škofje) skušani v veri; ali sv. Peter se tega ne boji. Jezus je za njega posebej molil, ter mu za to izročuje službo, da po svojem vterjenji po sv. Duhu poterjuje v sv. veri svoje brate apostole in jih edvrača od zmote v nauku sv. vere.
Ta oblast, ki jo je Jezus izročil sv. Petru, prešla je tudi na vse njegove naslednike. Kajti oblast, ki je izročena sv. Petru, mu ni izročena iz druzega razloga kakor zavoljo Cerkve; ker ima pa Cerkev obstati do konca svetd, je to očitno, da ima tudi ta oblast stalna biti.
To oblast imel je do 7. svečana v rokah Pij IX. — Rodil se je pred 85 leti od grotovske hiše Mastaj Feretti v mestu Sinigaliji na Talijanskem. Pri kerstu bilo mu je dano imč Janez Marija. Prestopil je bil že v 86. leto svojega življenja. — Kot mladeneč odmenil je bil grof Janez Marija Mastaj Feretti posvetiti se vojaškemu stanu; ali vsled slabega zdravja ni mogel svoji želji zadovoliti. Bilo je namreč nekega lepega dnč mesca vinotoka 1797, ko se mladi petletni grof veseli v zeleni prirodi; prišel je na rob brega pri ribniku. Poln veselja gledal je v vodi drobne ribice, posegnil z roko
za ribico, odsklizne se in ko bi trenil — evo ga v vodi, v kteri se vtapija. Tukaj izpolni se izrčk: Če m večji je nevarnost, tem bližji je pomoč Božja. Mladi Mastaj zakriči straha; strah zasliši hlapec Gvido, prihiti k ribniku in reši dečka gotove smerti. Ta prigodba ni ostala brez nasledkov za malega Janeza; bil je vsled tega bledega lica, b-lehav; ce!6 zdravniki bo rekli, da je to bil vzrok bolezni, ki se je pozneje pokazala.
Kaki d:<h da v mladenču živi, pokazalo se je za njegovega šoianja. Kolikor je to starše Janezove veselilo, da tako napreduje, toliko več jih je žalostilo, ko so vidili, kako mu zdravje dan za dnevom slabeje postaja.
Leta 1808 oberne se bolezen toliko na huje, da je nastal občen strah, mladi Mastaj ne bode mogel svojih naukov nadaljevati. Posebno je to žalostilo očeta, ker je vidil, da ga je upanje prevariio, da bi vidil svojega sina kot branitelja domovine na kaki častni stopinji vojaške službe. Mati pa je živo želela, da naj otrok, ki ga je že blaženi Devici Mariji posvetila, postane vojak Kristusov, da bode svečenik.
Danes, ko je več kot pol stoletja minulo po teh prigodkib, zamoremo mi — duhovni otroci Pija IX — jasneje viditi v tej skušnji skerbno previdnost Njega, ki kermilo sveta ravna. Pripustil je Gospod, tako se nam zdi, bolezen mlademu Mastaju, da ga ohrani za vzvišeni poklic, za kteri ga je v svoji previdnosti bil odločil. Ker je mladi Janez imel veselja do bogoslov-skih naukov in je bil h to tudi materiua želja, je tudi oče premenil svoje misli. Mladeneč izuči se bogoslovja in postane svečenik — in bolezen preneha. *) Brez te bolezni mladi grof — kolikor človek zamore presoditi — ne bi bil duhovnik, ampak vojak; tako se imamo nekako zahvaliti oni srečni nesreči, da nam je dala velikega papeža Pija IX.
V tem se zopet kaže čudna previdnost Božja in nezapopadljive pota Vsevednega, kteri se poslužuje takih pripomočkov, ktere mi kratkovidni umerljivi ljudje imamo za nesrečo.
Kot svečenik odšel je grof Janez Marija Mastaj Feretti v Ameriko, da pomaga vrediti cerkvene zadeve na Cilejskem. Čez dve leti se verne v Rim. Papež Leon XII vidivši mladega svečenika, kako neprenehoma streže bolnikom in skerbi za uboge, imenujejo ga predsednika velikega vstava za siromake (San-Michele). Hitro je stopal od časti do časti. Leta 1827 imenovan je za škofa, 1. 1832 za nadškofa, 1. 1840 postal je kardinal (di S»n Pietro e Marcellino). Leta 1846 umerjejo papež Gregor XVI in 14. rožuika tistega It ta snidejo se kardinali, da izberejo Gregoriju naslednika. Čez dva dni (16. rožnika) izvoljen je z večino glasov za papeža Janez Marija grof Mastaj Feretti.
Ko je bil Kristus postavil apostola Simona za verhovnega poglavarja vseh apostolov, premenil mu je bil ime Simon v Petra: tako se je ta navada ohranila do današnjega dne, zlasti od 10. stoletja skoro vsi papeži kot nasledniki sv. Petra ime spremenijo o volitvi. Novo izvoljeni Janez Marija premenili so svoje ime v Pija, po versti papežev 9. tega imena.
(Dalje sledi.)
*) Zavoljo nevarne bolezni mogel ga je papež dispen-zirati; posvetili so ga celo edino pod tem pogojem, da sv. mašo bere le v nazočnosti drugega duhovnika. Ko ga bolezen oi več napadala, rešili so ga te vezi.
M9 i e s.
(Dalje.)
2. Ples je po sebi in zarad spremljajočih okolišin nevaren čednosti in čistosti. Ples je odveč priljubljeno razveseljevanje, a plesom samim naraša nagnjenje do njega, in veliko jih kar derhti po njem. Ples ima nekaj v sebi, po čemur se razločujo od drugih razveseljevanj. Če pomislimo, kako nasladnost prevlada v današnjem času, sklepamo po pravici, da ples tako posebno priljubljen dela nasladno nagnjenje, meseno nasitovanje. To priča še okolišina, da je ples neumno sukanje oseb raznega spola v bližnji družbi. V tem se razločuje ples od drugih posvetnih razveseljevanj in v tem je njegova posebna mičnost: zakaj ples oseb enakega spola je pri 3icer čisto enakih okolišinah — malo vabljiv, zdi se mesenfžem celo smešen in neslan. Kar tedaj pleB dela vabljiv in mičen, česar piesači išejo, — to je prav za prav meseno poželenje; prav iz tega je očitna nevarnost plesa. Dokaz temu je slehernemu njegov lastni čut, ki je tako splošen, da bi se bližnjost oseb obojega spola, kakoršna se nahaja pri plesu, v kaki drugi družbi ali okolišini vsakemu poštenemu človeku zdela oo tno žalienje nravstvene spodobnosti; le navada hoče toia; ples izgovarjati, pa navada ne more čednega delati tega, kar ni čedno.
Tudi druge okolišine pri plesu so take, ki le me-senost dražijo: šumeča g.;dba, močne pijače, ki duha mamijo in poželenje podžigajo, nepr« stano gibanje in vertenje itd. Ali ne budi vse to hudih nagi jenjV In tu naj bi bilo brez nevarnosti, kjer vse k hudemu napeljuje V Kdo je tako neumen in nespameten, da bo to tajil?
Iz vsega tega je tedaj očitna nevarnost ple33: so pa še druge okolišine, ktere to nevarnost še povišujejo. Med temi je plesna obleka, ki je navadno tako mehkužna in nečimerna, da sama po sebi hude nagnjenja budi, velikrat tudi žali naturno spodobnost iu sramož-ljivost, in kakor je znamnje nečistega serca, tako tudi le nečistim sercem dopade. So pa tudi pos bni, razno imenovani plesi, ki sta jih slavna škofa Parisis in Bou-vier zaznamovala za zelč nevarne, za nedopušene, ki kardinal nadškof Lijonski de Bonald pravi, da so jih iznašli v nasitenje hudih nagnjenj spridenega serca. — K vsemu temu pride še ta nevarnost, da se pleše večidel po noči, in tema je že sploh sovražnica svete čistosti, prav posebno pa še tudi na potih proti domu. Skušnja pravi: Na plesiši nedolžnost obledi, na poti proti domu pa se k pogrebu nese.
Kdor brez predsodkov in strasti sodi po pameti in pred Bogom, mora priterditi duhovnim učenikom, ki so o tem naj bolj po milosti sodili in vender pravijo, da ples je že sam po sebi škodljiv mladinski nedolžnosti, zavoljo spremljajočih okolišin e pa ples eden naj večjih sovražnikov svete čistosti. Ako tedaj sve»o čistost ljubiš, ogibaj se plesa in plesiš!
(Dalje nasl.)
Ogled po Slovenskem In dopisi. 1'apcžii iiiiaiiio!
CatlieDraM aCCIj.e aLt.r, j.IVs •iVo^Ve, PoutifeX.	B.
V sredo-večer je zašumelo po Ljubljani, da za papeža je izvoljen kardinal Pecci z imenom „Leon XIII".
Spričuje se za resnico, kar je telegrat naznanil, toraj
*
naj posnamemo nekoliko tega, kar je povedala 15. t. m. o Pecci u ,,Unita", ki aedanje kardinale popisuje.
Joabim Pecci (r. Petči), rojen v Karpinetu, škofije Anagni na Rimskem, 2. sušca 1810, ni le samo silno važen mož kakor kardinal in papežev blagajnik (ka-merlengo), temuč je tudi posebno aloveč po svojem značaju, serčnosti, modrosti in velikih čednostih, pa tudi zarad velikih služb za sv. Cerkev.
Pecci zedinja apostoljsko ljubeznjivost z gospodovalno resnobo; s svojo postavnostjo budi ljubezen, pa tudi bojazen.
Po OBebi je velik, prav lepega obličja. Glaa je čiat in lep. Priprost, ljubeznjiv, duhovit je Pecci v zaupljivem življenji; postaven, rezen, veličasten v očitnih opravilih v skerlatu ali v škofovski obleki. Pod Grego-rijem XVI je postal nadškof Dami jaški i. p. 1843 in poročnik v Bruselju, čez 3 leta potem nadškof v Pe-rugii, 1853 kardinal. Skazoval je vselej visoko učenost v katoliškem nauku in politiško previdnost. Sploh je močno učen. izobražen, vsestransko olikan mož itd.
Bog živi papeža Leona XIII!
il Ljabljane. Mertvašnico slovesno za sv. Očeta, av. mašo z biljami, je katoliška družba odločila imeti v god stola sv. Petra, to je, v petek, 22. sveč. ob petih zjutraj, h kteri so vsi družniki povabljeni (kolikor ta list dobe v roke že v četertek zvečer).
Poklonit sn novemu papežu se zbira avstrijanako poslanstvo, ki se bo prej ko prej, ko sc zve novi papež, poda na pot v Rim. V ta namen dela zlasti znani goreči g. grof Pergen na Dunaju. Naznanili ao predsednik preč. gosp. prošt dr. Jarc društvenemu odboru, da se želi, naj bi tudi kteri iz Kranjskega te deputacije sc vdeležiii. Kdor ae odrneni, naj toraj naznani preč. gosp. proštu Ant. Jarcu.
Sožaljeujt zarad smerti Pija IX so poalale apost. poročniku na Dunaj: društvo katoliško, sv. Vincencija in Cecilijanako, pa vredništvi „Zgodnje Danice" in „Slovenca" — vae skupaj.
t'Jbčni zbor svoj bode imelo katoliško društvo 31. sušca ob 6 popoldne, pri kterem se bo po navadnih sporočilih volil novi odbor.
V S mar i ji so preteklo soboto, 16. t. m., nanagioma umerii ondotni gosp. dekan Matija Brolih, zadeti od mertuda. Zjutraj ob 7 so še maševali, po maši jim začne slabo prihajati in predenj bi bil kdo mislil, so zgubin zavednost ter so zamogli le samo v sv. olje še dj«ni bili, io proti 10 so dušo izdihnili. — Napravljali so sc pokopavat ranjcega prečast. gosp. kan. in dekan za okolico, ki so pa sami v nedeljo v naglici oboleli. Po pravici kliče Job. (7, 16. 18. 6): „Zanesi mi, o Gospod, ker moji dnevi niso nič. — Zjutraj zgo daj ga (človeka) obišeš in naglo ga skusiš. — Moji dnevi ao hitrejše pretekli, kakor tkalec nit odreže."
Bilo je v p; nedeijek od 10 do 12*slovesno po-kopavanje ranjcega gosp. dekana z navadnimi molitvami, s pridigo, sv. mašo in drugimi mertvaškimi obredi. Iz dekanije je bilo 16 gg. duhovnov, tudi iz najbolj oddaljenih krajev, in dva iz Ljubljane, ljudstva pa od vsih krajev silo veliko. Vdeležila če je šolska mladina in več gospodov učiteljev. Petje je bilo izverstno railo-glasno. Pogreb je bil prav častitljiv. Veliko vencev je letelo na rakev pri pokopu, ginjenje je bilo veliko med duhovnijani. S pohvalo se mora še omeniti, da čč. domača goapoda in sorodovina ranjcega so si vae prizadeli ter so gostoljubno postregli gospodom, ki so prišli na po-greb.
Ranjki gosp. dekan, rojeni 10. sveč. 1813 v Šent-jurji na Gorenjskem, so bili posvečeni 13. vel. serp. 1837. Služili so za duhovnega pomočnika v Dolini na Dolenj-
skem in v Stari loki na Gorenjskem pod r. dek. Dolencem, potem za župnika v Česnjici in v Ljubnem, in poslednjič čez 16 let za dekana in župnika v Šmariji. Bili so čversti, spretni, v svojih opravilih in dolžnostih natančni gospod. Bog jim daj večni mir.
Pri Mariji Karmeljski na Češnjicah. Marsikdaj so zvonovi pri tukajšni Marij ni cerkvi sv. Očetu Piju IX na slavo zadoneli, ali tako milo jim niso nikdar peli, kakor v nedeljo večer in v ponedeljek, ko so nam far-manom Njihovo za nas prav britko ločitev oznanovali. Po sest prenehljejev jim je vsakterikrat zvonilo in sicer tako, da je en primolkljej kar zvonilo, druzega milo-tožno klenkalo, kakor se to večidel sliši po Štajerskem, zlasti tudi o pogrebih onih, ki so v samskem stanu se iz tega sveta ločili. Veseli nas, da smo se v tako obilnem številu jim pridružili v dan njihove 501etnice škofovske in zopet na Svečnico v spomin njihovega 751et-nega obhajanja pervega sv. Obhajila. 75.etnica njihovega pervega sv. Obhajila se je pri nas še lepši obhajala zarad zlate poroke 791etnega Matija Podbelšek a in njegove 771etne zakonake žene Ane, roj. Kosove. Ginljivo je bilo viditi starčeka z gorečima svečama v rokah, ktere so jima podali dušni pastir kot spomin na mert-vaško svečo, ki se jima bo podala v trenutku večne ločitve iz tega sveta, za ktero ločitev naj se pripravljata. Podali so jima tudi rožne vence, ktere naj Jezusu in Mariji na čast pridno molita, da si njuno dopada-jenje in enkrat večno veselje prislužita. V procesiji, v kteri jih je mnogo sveče nosilo, sta mali fantiček in deklica bližnje žlahte nosila palici zlatoporočencev, palici, ki ste bile, kakor romarske palice, na verhu pre-videni s križcem in s cvetličnim šopkom. Lepega in ginljivega cerkvenega obhajanja tega dnč ne bomo kmalo pozabili, in veseli nas, da amo ae še zadnjikrat tako lepo z našim preljubim, zdaj že rajnim, svetim Očetom v Bogu združeni veselili.
Naj še omenim, da so to leto tudi nam rajni sv. Oče Pij IX veliko milost naklonili, ker so našemu vč-likemu altarju, posvečenemu nebeški kraljici Mariji Kar-melski, podelili pravico priviligiranega altarja in se druge osebne pravice. *) Naj Pij IX zdaj prosijo za nas pri Bogu, zlasti da bode njihov naslednik tudi tako neustrašen in bogoljuben kot so bili oni; čoln sv. Cerkve potrebuje posebno v sedanjih viharnih časih krepkega, neustrašenega veslarja.	S.
Il Gorenjskega. (Perva nova cerkev Marije naše ljube Gosp*' presv. Jezusovega Serca na Slovenskem. Mila prošnja do vsih udov te sprelepe bratovšine.) Akoravno pobožni Slovenci Marijo D. pod vsemi njenimi častnimi imeni ze!o radi častijo, jim je pa v novejših časih postal vender naslov: „Naša ljuba Gospa presvetega Jezusovega Serca" posebno priljubljen in prijeten; in gotovo ne rečem preveč, če pravim, da se to slavilno Ime med našim narodom od udov imenovane bratovšine na dan na tisoče in še večkrat pobožno in častno izreče, pozdravlja in na pomoč pokliče. Zato pa tudi či3to nič ne dvomim, da bo Marijne častilce gotovo serčno veselilo slišati, da se je lanske jeseni dodelala čisto nova cerkev, kateri bo menda pervi na Slovenskem ča*t, posvečena biti Mariji, naši ljubi Gospej presv. Jezusovega Serca.
Selška dolina v Staroloski dekaniji na Gorenjskem bila je v teku zadnjih osmerih let tako srečna, da so se med tem kratkim časom postavile in dodelale v njej štiri popolnoma nove cerkve; namreč 1. 1870 podružnica
*) Tudi za ljubljansko frančiškansko cerkev so dobili enak privilegij več oltarjem. Čudno je, da si nekteri tolike dobrote za cerkve ne oskerbč!	Vr.
sa Pertovču v Selški fari; 1. 1874 farna cerkev v Železnikih; lansko leto pa podružnica v Suši v Zaliloški fari, in cerkev Marije naše ljube Gospč presv. Jezusovega Serca v Davči. Perva in zadnja teh cerkev pozidali ste se čisto na novo, t. j., ondi ni bilo poprej nobenega svetišča. Blaga oseba, kateri gre zaslužen je, da se je zidala Pertovška cerkev, zvolila ji je bila za patrono ,,Marijo pomagaj", in pod tem zaupnim imenom častila se je Marija na Pertovču že mnogokrat s prav ginljivimi slovesnostmi. Tudi Dav-čarji nameravali so s pričetka svojo cerkev posvetiti »Mariji pomagaj"; ko so pa bili od nekega prijatla novih cerkvenih stavb opomnjeni na naj novejši častni Marijni naslov: „Naša ljuba Gospd presvetega Jezusovega Serca'*; ko jim je bilo povedano, da se ta praznik obhaja skoraj o naj bolj prijaznem in prijetnem času celega leta, namreč zadnji dan majnika; ko jim je bilo dalje naznaojeno, da na vsem Slovenskem nimamo do zdaj še nobene cerkve tega imena, ter jim bilo svetovano, naj si oni Marijo z ravno imenovanim častnim naslovom za svojo novo cerkev izvolijo kot pomočnico ali patrono: prešinilo je vse neko veselje, in zdajci je bil sklep storjen, naj nasvet postaDe resnica.
Ker ima, kakor marsiktera novina, tudi Davška cerkev svoje posebne razmere in malo zgodovino, naj bo v „Danici" naj pred o tem nekoliko omenjeno.
Med visokimi gorami, ki na zapadni strani mejijo Kranjsko od Primorske kronovine, vzdiguje konec Selške doline kaj ponosno stermi okroglasti Porezen svoj konični verh pod sinje obnebje. Kmalo spod njegovega verhunca cepita se dva gorska stremena, zmed katerih ae levi polagoma odsahnuje proti jutru v Selško dolino, drugi pa se po jugoizhodnem ovinku kmalo zaoberne proti jugu, ter se vije kot mejnik Kranjsko-Polianske in Gorisko-Cerkljanske doline naprej proti Idriji, Vipavi itd. Ta gorska stremena imasta to posebno svojstvo, da pervi služi n. pr. okoli 1 milje na daljavo kot mejnik goriške nadškofije z ljubljansko škofijo; drugi pa nareja politično mejo med Kranjsko in Primoisko deželo. Visoka gorska dolina, ki jo delata omenjena verhova, imenuje se Davča, in večina njenih prebivalcev spada tedaj v političnem oziru pod Kranjsko deželo, v duhov-skih zadevah pa pod Novaško duhovnijo v Goriški nad-škofiji. Nekaj Davčanov, ki spadajo v duhovnem oziru pod ljubljansko škofijo, vštetih je pod Sorico, nekaj malega pa tudi pod Zali log in Leskovico. Da je taka razcepljenost za stanovnike v marsikakem oziru nepri-pravna in ceib težavna, je očitno; toraj so že proti sklepu prešnjega stoletja Davčarji mnogo delali na to, da bi bili vsi zedinjeni v eno lastno duhovnijo. Stvar je bila dognana že zelč popolnoma; imeli so za novo cerkev boje že narejen iu poterjen stavbeni načert, in tudi plača je bila za gosp. duhovna že odmerjena in določena. Berž ko ne so le edino žalni viharni voiskini časi one dobe ustavili in ukončali vso to blago zadevo.
Skoraj eno c« lo stoletje je potem ta reč počivala, in kdo si ve, če ni morda Davška cerkev v kaki dotiki s starim in med ljudstvom po ustnem izročilu razširjenim prerokovanjem: da bodo uamreč stale kdaj cerkve „na Pavlovem vertu" (kar se strinja v resnici s sedanjo Zaliloško farno cerkvijo); „na Tuskovem verhu" (n. pr. sedanja nova Davška cerkev); in ,,na Martinškovem verhu" (posestvo gospodarja po domače Martinšeka v Martinverhu, kjer pa dozdaj še ni nič sledu ali pa snove, da bi se kaj tacega kdaj vresničilo); kdo si ve, pravim, Če ni nova Davška cerkev s tem prerokovanjem (pravijo, da Sembiljskem) morda v resnici v kaki dotiki? Zidanje njeno pričelo in zveršilo se je v resnici tako, da bi človek res k mali odgovoril o pravem istinitem Sudežu.
Ljudstvo v DavČi ima zarad visoke krajne lege v letu le eno žetev; lesovja tudi nima ravno odveč, in kar ga je, je odročno, da ne verže veliko. Živinoreja bi dala ljudem skor se naj boljši prihodek. Sploh sta-novniki niso, in tudi ne morejo biti premožni. Kar je Davčarjev vfaranih pod Novaško duhovnijo, imajo do t je dobro uro hod£, in sicer morajo iti iz doline čez hrib, in potem globoko navzdol. Kar pa jih spada pod Sorico, imajo skoraj še hujši pot, ker morajo iti v globok prepad, in potem zopet stermo navkreber. Domovja so po večjem nasamne in sploh so zarad visoke lege krajne razmere tako težavne, da je o zimskem času vsako občenje faranov s svojimi dušnimi pastirji, ali pa dušnih pastirjev s farani z nenavadno velikimi težavami sklenjeno, in je toraj hrepenenje Davčarjev po lastni duhovniji popolnoma opravičeno.
Za zidanje nove cerkve in za sadobljenje samostojne duhovnije so bili tedaj ti dobri gorjanci, kakor sem že zgoraj omenil, od nekdaj že vsi vneti; in menda so si sedanji prebivalci mislili: ako naredimo najpred cerkev, spolnijo se nam kdaj morebiti tudi se želje zarad lastne duhovnije. Združilo se je toraj 2'J posest nikov iz Novaške, 11 posestnikov iz Soriške duhovnije, in menda zelč tolik ) tudi kajžarjev: zvclili so si zaup nike, in jeli so hoditi okoli oblastnij, da bi na kaki način že nekdaj skoraj popolnoma dognano zadevo zopet oživili, spravili vnovič na beli dan, in dosegli to, kar njihovim sprednikom doživeti ni bilo dano. Ali ni se jim zamoglo to posrečiti. Obupati pa zarad t-»ga vender le niso hotli, marveč navdihnilo jih je to s toliko serč nostjo in pogumom, da so jeli pripravljati kamen, apno, pesek in leBenino; napraviti s» si dali po c. kr. okrajnem inženirju v Kranji načert za cerkev, in leta 187.5 ob sv. Urbanu pričeli so zidati, kak«, r po domače pravimo : „na lastno korajžo" čisto novo svetišče. Največ zaslug ima dozdaj pri tem delu posestnik Martin Je me c, na katerega zemljišču stoji nova cerkev, ki je do malega sam dal ves potrebni les, in je tudi z denarnimi posojili delo podperal. Koliko pa je za 1 'J sež-njev dolgo, primerno široko in visoko cerkev, kateri je prizidan poleg tega še na čelu proti južni strani prostoren zvonik, presvetišču pa ob izhodni strani prislo-njen žagrad, koliko, pravim, je za tako zidanje treba kamna, apna, peska, opčk, raznoverstne lesenine, že-lezja itd, to vč le tak prevdariti, kdor je že zdaj kaj zidal, osobito pa cerkev. Ce pa take zidari|e že v ravninah, kjer imajo v mnogih krajih vso robo pii rokah, prizadevajo velike težave, kaj je bilo še le v visoki Davči, kjer se po ravnem prav čisto nobena reč do cerkve ni mogla pripraviti. Iti je moglo vse ali visoko gori, ali pa globoko doli. Pri tem Kidanju ie v resnici delovala vnema pervih kristjanov po naših krajih ki so tudi le z velikanskimi in stra5anskimi trudi zidali cerkve po gorskih verhovih, za kar jih zlasti ptujci, ki našo domovino obiskujejo, še zdaj občudujejo. In kur je še posebno pomniti, je to, da zidanja DavAke cerkve ni vodila nobena skušena roka: da je bilo za vsako napoved tlake, vožnje ali kaj enacega treba iti od hiše do hiše, pogosto zelo oddaljene, kar v tacih krajih ni potrebno, kjer se ljudem o nedeljah lahko ditične po trebšine in opravila s prižnice napovedo in oznanijo. Pri zidanju druzih cerkvd se zamore dalje c«praviti o mnogih prilikah kako darovanje (ofer) za novo stavbo, postavi ali obesi se kam tudi kakošna kupa (pušica), da zamorejo blagočutne serca svoje milodare vanjo de-vati. Vsega tega v Davči ni bilo iu tudi ni moglo biti. More se toraj res pravi čudež imenovati, da je v pičlih štirih letih kakih pet sto po večjem nepremožnih hribovskih prebivalcev doveršilo s silnim trudom in velikimi stroški, pa skoraj Čisto brez ptuje pomoči zidanje
prav prijazne, prostorne in svitle cerkve. Kar zadeva pripravljanje tvarine, t j. kamena, apna, peska in lese-nine; dalje delo njihovih žuljaatih rok in vožnjo, vsega tega ubogi ljudje se nič štejejo ne; imeli ao pa sa druge potrebšine, za plačilo zidarjev, tesarjev, strehar-jev, žeieznine, škerll itd. šteti okoli pet tisoč goldinarjev, kar je aicer po večjem že poplačano, neka) pa je vložil verli posestnik Martin Jemec, ter so bili rokodelci, ki so imeli pri zidanji kaj dela, že do malega vsi pošteno odrajtani in plačani.	(Konec prih.)
Iz Maribora, (t Pij IX.) Milgosp. škof lavantinski, naznanovaje papeževo smert svojim vernikom, pravijo med drugim: Ker smo udje katoliške Cerkve, je naša žalost nad to zgubo opravičena; kajti blizo 32 lčt so vladali Pij IX Cerkev Kristusovo s t&ko močjo in modrostjo, da Jim je v sercu vseh pravovernih kristjanov hvaležen in prečasten spominek za vse čase zagotovljen. Kaj in koliko in sicer v tem našem preburnem Času so sv. Oče za Ce.kev Kristusovo storili; in kaj in koliko zanjo terpeli, je zgodovina z zlatimi in neizbrialjivimi čerkami v svoje liste zapisala; pa mi ne dvomimo, da je vse to tudi Božja roka zapisala v bukve večnega življenja.
Mertvaška opravila vam bodo vaši dušni pastirji po mojem naročilu oznanili. Jaz zaupam, da se jih bote obilno in pobožno vdeležili. Molite, ljube ovčice! za preblagega najvišega Pastirja, ki nam Jih je smert vzela; za vami moli še blizo 200 milijonov katoliških kristjanov po V3em svetu! Molite, n* Jim večni Bog skerbi in težave, ktere a<» v svojem poklicu dalje kakor kteri-koli Njih sprednikov, tako poterpljivo nosili, v svetem raji obilno poverne! Ponovite pa tudi tako rekoč pri raertvaškem odru Piia IX sveto obljubo, da hočete po Njih zgledu bv. Cerkvi zvest« bo ohraniti do konca.
Veslo čolniča sv. Petra (svete Cerkve namreč) je odpadlo ostarelim rokam Pija IX, ki so ga toliko let takč krepko deržali in proti burnim valovom zmago-noano obračali. Ne bo dolgo, in Gospod bo veslo (sv. Cerkve) zopet v druge roke položil. Sprejeli in pozdra vili bomo novega Papeža z isto ljubeznijo in vdanostjo, ktero smo nepozabljivemu Piju IX skazovali.
Katoličani! oklenimo se močno skale sv. Petra ki je središče naše cerkvene edinosti. Kdo ve, ali ne bodo morebiti sovražniki naše Cerkve poskušali ravno v teh okoliščinah r.jeno edinost razdreti, ker vejo, da ona edina nas dela njim nasproti močne, pa kaj rečem? — nas dela zares neprerm-gljive, ktera edinost pa le v papežu svojo podslombo in varstvo ima. Pri spominu na Pi a IX obljubimo, da bodo, kolikor nas zadeva, vse take poskušnje zastonj! . .. .
U Tersta, IS. svečana. Ker se bode „Danici" iz raznih slovenskih krajev sporočevalo, kako se Časti spomin neumerlega Pija, naj povč kaj tudi iz Tersta. Že 7. t. m. so tukajšni večerni listi prinesli telegrafično naznanilo o smerti sv. Očeta. Ali ker so se te novice v zadnjih letih že tolikokrat ponavljale in vselej zopet se preklicevale, in ker škofijski ordinarijat od nuncija-ture in svojega poverjenika v Rimu ni dobil nobenega sporočila, se stvar ni prav verjela. V petek, 8. t. m., ao ljudje nastavljali ušesa, če bo zvonilo ali ne, in ker ao zvonovi molčali, se je reklo, da le ni res, kar so sinočni telegrami prinesli. (Mnogo vražarskin babic je bilo nejevoljnih, kajti stavile že so ,,Pijeve številke", ki bi v soboto morale potegnjene biti.) V petek zvečer prinese tudi vradni teržaški list iz Rima telegrafično novico, da bo umerli sv. Oče; tedaj, škoda res, ni bilo več dvomiti, da so ae sv. Oče preselili v boljšo deželo, in akoravno cerkvenega vradnega naznanila še ni bilo (to je dospelo še le 12. t. m.), je škofijski ordinarijat veleval
cerkvene obrede in molitve za sv. Očeta. Že v soboto, 9. t. m., je jelo zvoniti po V8ih cerkvah v Terstu, in zvonilo je skoz osem dni vsaki dan po trikrat. Ravno tako se ima zvoniti po deželi skoz osem dni in opravljati se imajo navadne molitve z veliko sv. mašo za mertve.
V Terstu v stolni cerkvi opravljale so se te molitve v četertek, petek in soboto (14., 15., 16. t. m.) pretečenega tedna. V četertek se je vdeležila opravila duhovščina vsih mestnih duhovnij. Cerkev sv. Justa bila je v černo oblečena, na sredi cerkve je stal velikanski mertvaški oder, kterega je lično in okusno napravil gosp. Zimolo, načelnik družbe za pogrebšine, brez vsega odškodovanja, za kar mu gre lepa hvala. — Na odru so bile znamnja papeževe oblasti in njegovi gerbi, gorelo je sveč brez števila.
O 1 .^9 so se pričele velike bilje, ob 10 je bila pontifikalna maša in po maši predpisane petere abso-lucije.
Vdeleževalo se je te žalne ali zares velikanske slovesnosti ogromno število ljudstva, vae civilne in vojaške oblasti, mestno svetovalstvo na čelu z županom, mnogo gospd iz naj odiičniših teržaških družin v černo oblečenih, njim na čelu je bila namestnica baronka Pino a svojo materjo. Obnašanje ljudstva je bilo tako spodobno, da je vse hvale vredno, vse drugač, kakor pred mescem o smerti V. Emanvela; takrat je bilo prisiljeno, zdaj pa vse prav priserčno; takrat je bila demonštra-cija, zdaj pa vse prava pobožnost. Vsa hvala pri tej priliki gre mestnemu magistratu, on je dal k tej slovesnosti radovoljno mestno godbo in mestne pevce, ki so znano Ričijevo černo mašo tako izverstno izpeljali, da se je čul po opravilu splošni glas hvale. Dal je magistrat tudi iz lastcega nagiba svojo mestno in častno stražo, ki se je postavila na obeh straneh mertvaškega odra in je tako sv. Očetu zadnjo čast Bkazala. Bilo je okoli odra tudi 40 udov raznih bratovšin v Terstu z gorečimi duplirji v rokah. Z eno besedo, vse je bilo prav lepo, pa vse spodobno.
Okoii mertvaškega odra in nad cerkvenimi vrati so bili tudi prilični napisi v latinskem jeziku, eden so-stavljen od prošta dr. Schneiderja, trije pa od dr. Lo-zarja.
Po mestnih farnih cerkvah se veratijo molitve tudi še ta teden pri jezuitih, 19. pri novem sv. Antonu, 20. pri starem sv. Antonu in 21. pri sv. Jakopu); 22. t. m. pa napravi tretji red sv. Frančiška, katoliško društvo in bratovšioa sv. Jožefa še pri oo. kapucinarjih veliko slovesno duhovno opravilo, kjer bodo zopet mil. škof pont ficirali in bode tudi primeren govor. Tako vidite, da v Terstu je le še dosti katoliškega duha in tudi di.-Bti radodaruosti, kajti za »roške pri vsih slovesnostih so pobožni zložili iepo svoto in razne bratovšine mnogo pripomogle, posebno za lišp in svečavo po farnih cerkvah.
V stolni cerkvi so bile že preteklo nedeljo prošnje za prihod sv. Duha, v farnih pa se bo to zgodilo še le prihodnjo nedeljo, ako bode treba; pa naj berže nebo, ker upamo med tednom dobiti veselo vest, da ima Cerkev zopet vrednega poglavarja, pravega namestnika Kristusovega in dostojnega naslednika preblagega Pija.
Ob velikih vratih:
Napisi.
TRANSITVS TVVS O MAGNE PIE LVCTVS TERRAE LVCRVM PVRGATORII LAETITIA COELI
Ob mertvaškem odru:
PIO IX
PONTIFICI VERE MAXIMO, SANCTAE CATHOLICAE ECCLESIAE VLTRA PETRI AN NOS AMORI ET GLORIAE, CLERVS POPVLVSQVE TERGESTINVS INGENTI DOLORE VICTI
REQVIEM AETERNAM LVCEMQVE PERPETVAM PRECANTVR
CVI INTER GRAVIA ECCLESIAE BELLA DOLORVM REMEDIORVMQVE LARGITOR DEVS LONGISSIMVM PONTIFICATVM CONCESSIT QVO VER1TATEM ET JVSTITIAM FIRMIVS TVERETVR, QVIBVS VT SINGVLORVM HOMINVM 1TA VN1VERSI POPVLI STAT SALVS QVOQVE VALIDIVS OVILE CHRISTI CONTRA INIMICOS SANCTAE ECCLESIAE TAMQVAM MVRVS AENEVS DEFENDERET
O CIVES TERGESTINI QVIBVS IPSE BEAT1SSIMVS PIVS IX ANNOS ABHINC XX OB PERSPECTVM RELIGIONIS FERVOREM BENEDIXIT, VTIKAM EXOPTATA LAVDIS CA VSA PERPETVO PERDVRANS DIGNIORES NOS REDDAT, QVORVM DEVS MISERICORS PRECES PRO DEFVNCrO PONTIFICE LIBENS EXAVDIAT.
Razgled po »vetu.
Nd Tirolskem, kakor piše ,,Vaterland", si gr« f Taaffe daje dosti opraviti s tem, da katoliške družbe zatira in vstanovljenje novih zaderžuje. Pokopal je kake štiri družbe, in pri vstanovljanji dveh novih so bile pravila skor po besedi enake s takimi, ki jim je pred kaj leti Taaffe brez zaderžka potni list podpisal; sedaj pa se niso več zlagale z združevansko postavo! Tedaj napredek" V
? Solnogrado 300 protestantov na vsaki način hoče z 20.000 katoličani na enem in istem pokopališu poko-povanih biti. Ker to postave katoliške Cerkve prepovedujejo, je očitno, da je velik šum med vernimi katoličani. Ti, češ, tako „miroljubni" in same ljubezni kipeči protestantje pa nočejo spoznati, da jim nič ne pomaga po smerti med katoličani ležati, ako pred smertjo niso bili z nami! Kdo dela nepokoj?
Nemško. Kaj se na Nemškem kisa in kuha, kaže 600 prošenj, ki so jih nemški rudečkarji vložili 4. t. m. zoper Bizmarkovo Rusu prijazno politiko. O Bizmarku pa se večstransko piše, da iie Avstrijo nahujskati zoper Rusijo. Cegav prijatel tedaj je Bizmark?
Pruski cesar v prestolni besedi govori o deržav-nib potrebšinah, ki prihodke presegajo. Taki blagoslov tedaj imajo francoske milijarde! Da ai pomaga nemško cesarstvo, hočejo na tobak viši davek naložiti, tudi pri deržavnih kolikih kaj pridobiti. — V seji 5. t. m. so si ti .,kulturoborci" že spet dali opraviti z novim terpin-čenjem katoličanov, namreč, z nekakimi nasilstvi v gospodarstvu škofovskega premoženja po izpraznjenih škofijah.
Na FraDCOSkem je bilo pod Gambettovim gospodarstvom zginilo 142 milijonov denara, za ktere ae Gam-betta nikoli ni opravičil. Taki mož ima zdaj takorekoč vse Francosko v svojih rokah! Lepa liberalna era! Umeri je pa Gambettov tajnik Lecesne nagloma, in mislijo, da zdaj ima ta Gambetta priliko to naalanjati na mertvega tajnika.
Cvet in sati zrem te motitre.
Prošnje.
V bratovsko molitev Naše ljube Gospe so priporočeni: Dva razuzdana grešnika za poboljšanje. — Mati priporoča sina v dušnih in telesnih potrebah. — Duhoven za pravo vodbo izročenih in za lastno stanovitnoat do konca — Posebno milovaoja vredna oseba je živo priporočena v bratovske molitve za zdravje. — V bratovsko molitev N. I j. G. in sv. J žefu se priporočuje že do'go časa velike bolečine v nogah terpeč duhoven, ako je volja Božja, da zadobi popolno zdravje ali aaj toliko polajšanje, da bi mogel zopet Božio službo opravljati. Ljubi bratje in aestre, prosite z men<-j vred za ljubljenega dušnega pastirja. Dolenjsko. J. V. — Žalosten sin goreče priporoča svojo zelo bolno mater vsem udom Naše ljube Gospč presv. Serca v molitev. Nobena človeška pomoč nič ne premore; s zaupanjem ae še obrača do vaegamogočnega Boga, pri kterem naj bi Marija sprosila ljubi materi zdravje, ali če to ni volja Božja, pa gnado poterpežljivosti, srečno zadnjo uro in milostljivo sodbo. — Priporočam sebe bolehnega. posebno pa hudo in nevarno bolnega brata v prijazen spomin in priprošnjo udom bratovščine Naše ljube Gospe presv. Serca. Naj Bog bolnemu bratu polajšanje in — če mu jc v dušni prid — ljubo zdravje podeli na pri-prošnje tiste preblažene Device, ktero „zdrav)e bolnikov" imenujemo! Duhoven na Notranjskem. — Na duši čudno bolan mož z Dolenjskega je prav pesebo? priporočen. — Priporočen je tadi bolan duboven.
Bratovske zadeve.
Nameni in priporočevanja pri sv. maši in sploh v molitvi za mesec svečan,
I.	Glavni namen: Vsesplošno poboljšanje katoličanov, srečen nastop novega papeža, in zmaga sv. Cerkve — posebej še, da bi se rusko turške zadeve obernile v prid katoličanstvu.
II.	Posebni nameni:
26.	sveč. Spomin Kristusovega terpljerja. Pripor.: Duhovski stan, posebno za dar prijaznosti Boije. Več posameznih duhovnov in neiuhovnov. Terdovratni grešniki sploh.
27.	Sv. Leander škof. Priporoč.: Domači reveži in bolniki. Keršanake družine v prid domače pubožnosti. Ženini in neveste za stan milosti Božje.
28.	Sv. Roman. Priporoč.: Skrivaj priporočeni. Kterim žuga neprevidena smert. Kteri so v grešni nevarnosti. Vai ta mesec priporočeni iu umerli.
1.	sušca. Najdenje Jezusa v tempeljnu. Priporoč.: Mladina, ki staršem skerb dela. Neveraki, krivoverski, razkolniški in nezakonski otroci. Ubožni in zapuaeni.
2.	Spomin neomadež. spočetja M. D. Priporoč.: Otročiči in nedolžni. Veliki grešniki. Veliko družin ▼ dušnih in telesnih britkostih.
3.	Sv. Ferdinand. Priporoč.: Odvcrnjenje razuzdanega pustovanja in obvarovanje gnade Božje, zlaati na Slovenskem. Vsi v brezupnem stanu. Vse duše v vicah.
4. Sv. Kazimir. Priporoč.: Vsi zatirani. Kmetiški stan. Zatertje hudega nagnjenja pri mnozih.
Mesca prosenca bo je v bratovščino Naše ljube Gospč presv. Serca vpisalo zopet 1175 novih udov; tedaj šteje naša podružnica že 71.549 udov; napolnuje tedaj že skoraj vse domače in sosednje mesta in vasi. Da je ta imenitna molitevna družba tako naglo se razširila, imamo se pred vsem zahvaliti ranjcemu sv. Očetu Piju IX, kteri so se leta 1869 sami v njo zapisali, ter 15. rožnika 1870 željo izrekli in srečo vošili k hitremu razširjenju. 26. rožnika 1867 ao Njih Svetost odpustek 100 dni podelili za klic: „0 Naša ljuba Gospd presv. Serca, prosi za nas Boga". Darujmo toraj v znamnje ljubezni in hvaležnosti prav pogostoma duši blagega Pija odpustek 100 dni s tim mogočnim klicem; molimo zanje pa tudi ružni venček N. lj. G., s kterim zamo-remo 10 let sv. odpustkov duši ranjcega Pija nakloniti.
S Podsrede. Ze mesca aprila m. 1. so nekteri udje molitvene družbe ,,Naše ljube Gospe presv. Serca" iz lastnega nagiba začeli mi male darove donašati z namenom, da bi jim oskerbel tablo ali, če mogoče, podobo (štatvo) Naše ljube Gospč za stranski oltar v farni cerkvi. Kmalo se je 70 gld. nabralo. Zdaj sem naročil pri gospodu Adolfu Vogel-nu v Innsbruku podobo Naše ljube Gospe iz lesa, 95 cent. visoko s kronama in zlatim sijanjem, okrog kterega je zapisano: „Naša ljuba Gospd presv. Serca, prosi za nas Boga!" Podoba veljd 66 gl. in je v resnici čudovito lepa in mila. da se delo gosp. Vogel-novo po pravici sme vsim priporočati. Osmega grudna, prelepi praznik Marijnega čistega spočetja, je bil odločen za blagoslovljenje te podobe. Z veseljem smo ga pričakovali, in napravili še velik krasen venec okrog podobe. Blagoslovili so podobo prečast. gospod dekan Kozjanski z asijtencijo domačih dveh duhovnikov na slovesni način v cerkvi, ki je bila z obilno množico napolnjena, kar se v naši veliki cerkvi zgodi le redko-krat v letu. V pridigi se je poslušalcem molitvena družba Naše ljuhs Gospe, njen namen, korist itd. razložila in priporočila. Po pridigi se je pela slovesna sv. maša z asistencijo pri stranskem altarji, na kterem stoji zdaj podoba Naše ljube Gospe. — Bog daj, da bi se s tim dnevom za našo faro začela nova doba milosti in zveličanja, za kar Marijo njeni številni otroci velikrat na dan prosijo. Zlasti naj bi bila ta Marijna podoba tudi magnet, ki bo v naših ljudeh budil ljubezen do domače cerkve in jih vanjo vabil. In kot takšen magnet, moram reči, se je že skazala, zakaj od tistega časa je že mnogo boljše v tem oziru. Zato pričakujemo s terd nim zaupanjem vsega dobrega od mogočne priprošnje Naše ljube Gospe presv. Serca.
Listek za raznoterosti.
Prec. g. Loka Rozina se je 14. t. m. vemil v svoj misijon k mil. škofu Mraku v Ameriko. Dobil je pred odhodom od svojega škofa poterdilo, da so prejeli vse darove, kar koii^ je izročil kdo g. Možinu, ker zase on nič ne sprejme. Skof pa so potrebni; ker morajo sker-beti sa dijake ter za odgojo mladih duhovnov, in za cerkve. Potrebni pomoči so tudi tisti misijonarji, ki delajo med divjaki Indijani. Ob enem izrekuje gg. duhovnom in drugim zahvalo za priljudno sprejemanje.
—	Kar tiče izselovanje iz Kranjskega v Ameriko, gosp. Možina z drugimi previdnimi ni nič kaj prijatel tega početja. Kako lahko se zgodi, da človek še svojih ker-šanskih dolžnost ne more spolniti! In koliko je še druzih nevarnost po poti in v deželi! Ce pa že kteri od tega ne odjenjajo, naj bi se k večemu le terd ni, pametni in delavni moški kaj tacega lotili. Se za take ni brez nevarnosti, ker vero jih veliko zgubi. Ženske in priletni naj ostanejo tam, kjer so (namreč: doma). Tako meni previdni in skušeni gosp. misijonar Možina.
Podoba novega papeža. Jož. Blaznikovim dedičem je sloveča litogr. naprava obljubila, da že v 5 dneh po razglašenji novega papeža razpošlje natančno in lepo izdelano, černo kamnotiskano podobo novega papeža, v 14 dneh pa isto podobo v 17 oljnatih barvah, v trojni različni velikosti. Blaznikovi dediči sprejemajo naročila, in sicer za naročnike Danice, Novic in Slovenca po znižani ceni od 2 gl. 16 kr. do 81 kr. (Gl. več v „No-viškem Oglasniku.")
V Kamni gorici je 19. t. m. umeri ondotni fajmošter, č. g. Lor. B e r n i k R. 1. P.
¥ Šent-Vidu nad Ljubljano so pretekli torek imeli mertvaške opravila po ranjem sv. Očetu. Prav veliko ljudi je prišlo v cerkev k slovesni čemi masi in k biljam. Sredi cerkve je stal visoki ves na novo opravljeni mertvaški oder. Posebno okusno je bil ozaljšan z vsemi znamenji papeževe in škofove časti in med mnogimi svečniki na okrog stale so posodice z naravnimi cvetlicami. Na koru so peli koralni Rfquiem. Mertvaški oder je res tako lep, da mu nobeden ljubljanskih ni bil kos. Insignije so večidel iz lesa izrezane in po nekoliko pozlačene. Stal bo v cerkvi do sobote popoldan.
Elektriške ogledala in železnice. Znanska akademija v Parizu je zoper nesreče po železnicah nasveto-vala, da naj bo na vsaki postaji elektriško ogledalo, ktero bi kazalo gibanje vsih vlakov tiste proge. V tem ogledalu bi postajski glavarji natanko vidili, kje ravno je vlak, ki je odšel z njih postaje; vidilo bi se, kako tekajo, prihajajo, se srečujejo vsi vlaki na daljo 400 kilometrov.
Poslednje novice. Na Dunaju apostoljski poročnik monsig. Jakobini še neprenehoma dobiva neštevilne so-žalne pisma in naznanili zarad smerti Pija IX. Te naznanila iz našega cesarstva služijo v veliko tolažbo kar-dinalskemu zboru. To kaže enoglasnost žalovanja po vsem cesarstvu. — Angleško brodovje šeta po Marmara-morji (sedaj je ob Tuzi;, bliže j Carigrada), ruska moč pa se zbira silovito v Cataldži, ne daleč od Carigrada.
—	Pogajanja zarad miru so se boje preteklo sredo v Drinopolji imele zveršiti in pričel bi se toraj kongres (shod deržavnikov za mir v Baden-Badenu). Rusija in Anglija ostanete med kongresom na sedanjih stališih. — Papeževe voiitve se je vdeležilo 61 kardinalov, — P. Secchi je še zmeraj nevarno bolan. — Na Kandiji in na turškem Greškem upor raste in gode se zdaj boje tam turške mesarjenja.
Darovi prihodnjič*.
Pogovori z gg• dopisovalci.
Gosp. Jož. P—r v Kov.: Za „Dan." naročeno. — Gosp. Fr. Ž-k v Cal. Amerik.: Nakaznica je tu; ,.Dan." se bo pošilj.; vse je izročeno založništvu. — G. Dr. C. v Č.: Založništvo Vam bo rado vstreglo, kar bo moč. — G. V — k: Vse ee je zgodilo. — tf: Hvaležno prejeli in bode vse opravljeno.
Odgovorni vrednik: Loka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef lil azil i kov i dediči v Ljubljani.