Dopisi. Iz Ljubljane. (Volitev — uezaupnica.) Volitev deželnega poslanca za Notranjsko bode 3. aprila, a kandidata se zdaj nimano. G. Vilbar bi bil imel pac veliko glasov za se, toda odločno 8e je izrekel, da kandidature ne sprejme. Nekteri volilci bi najraje imeli domačega kandidata, ki pozna potrebe Notranjcev in izbrali so si bivšega senožeškega župana, g. Zelena, določnega narodnega in skoz in skoz zanesljivega moža. Volilci bistriškega okraja pa nameravajo voliti g. D ebevca, predsednika banke ,,Slovenije", ki je se svojo knpčijo z lesom po ondotnih krajib jako znana oseba. Pa tudi mladoslovenska stranka noče zaostati ter bi najraje v deželni zbor spravila kakega svojih piivržencev. Cutivši pa, da z odločnim Mladoslovencem gotovo propadejo, sklenili so pripoiočati g. Petra Grassellija, kterega tudi Staroslovenci čislamo, ker ni šiiokousten kričač. G. Obreza je bil v nedeljo na Raketu napravil shod volilcev, da bi se zedinili o kandidatu, pa prišlo jih je od 107 le šest, ki so g. Grassellija proglasili za kandidata. Iz tega je razvidno, da se volitev ne bo tako častno vršila, kakor pred leti, 5e se volilci sami o pravem casu ne povazume in izmed imenovanih izvolijo si enega samega kandidata. *) Najbolj so te razdvojenosti veseli nemčurji, ki celo upajo, da zmaga njibov kandidat, kterega pa še niso postavili. To je seveda le sanjarija, a znamenito m pomenljivo je, da, si nemčurji drznejo kandidata staviti v kmečkib občinah, kteie so dosibmal priporoSene kandidate volile skoro enoglasno. Kedar zvem, kteri izrned imenovanih kandidatov irua največ upanja zmagati, vam o tej reči še enkrat pišem. ,,Slovenec" je zvedel, da cesar popotovaje y Dalmacijo, se utegnejo en dan muditi tudi v Ljubljani. Slovenski narod bi gotovo navdušeno pozdravil svojega vladarja ter pokazal, da ga navdaja stara vdanost in zvestoba do najvikšega prestola, dasi si naši liberalci na vso mo6 prizadevajo spodkopati jo in prostemu ljudstvu vzeti vse zaupanje. Vipavski volilci so v ,,Slovencu" g. Razlagu iziekli nezaupnico, ker se ni pridružil interpelaciji zastian volitev za kupčijsko zbornico, dasi je bil pri volilnem sbodu na Zemoni obljabil vprašati jib za mnenje, preden bode kaj pričel ali opustil, kar zadeva korist slovenskega naroda iu osobito njegovih volilcev. G. Razlag je dobil od Slovencev že veS nezaupnic, a zmerom zastonj, ker on hoče biti vedno modrejši, nego vsi drugi ljudje. Tukajšni dopisnik graške ,,Tagespošte" meni, da nezaupnica ni posebno odlična. A kedaj je še ktera nezaupnica bila odlična? Dalje tudi trdi, da s to nezaupnico boče ,,Slovenec" na vsak način le šihti nezaupnost do zmernega in previdnega voditelja mladoBlovenskega. *) Se je že zgodilo. G. Grasaelijeedini kandidat. Vr. Pa pri nas že vrabci na strehah Sivkajo, da Razlag ni več voditelj niti mladib niti starih, kar se je v deželnem zboru očituo pokazalo, ko se za predloge Razlagove večidel živa duša ni zmenila. Sicer pa so ti nemčurski pisači res strašno čudni ljudje. Oni dan so tukajšni nemčurski listi povzdigovali Razlaga ter priporočali ga Slovencem za voditelja, ker je take koristne predloge stavljal v državnem zboru. Ce so bili ti predlogi res tako koristni, zakaj pa so netnški liberalci proti njim glasovali; 5e pa niso bili koristni, kako si diznejo ti ljudje nam koga vsilovati? Ali mar res mislijo, da ne vemo, kdo pospešuje pravo našo korist? Iz Celja. (Stremayer-j evi groši, dr. Krnšič, f — sveSava). V prvih dnevih t. m. je razposlalo naše okr. glavarstvo vsem župnijskim uradom naznanilo, da se bodo letos zopetubogi nižji duhovniki obdarovali s podporo onih 500.000 gld., ktere je dunajski drž. zbor pred 4 leti prvič privolil dati iz vernega zaklada tistim duhovnikom, ki so seveda dobri državljani v smislu okrajnih glavarjev. Obrok za vlaganje prošenj postavljen je do 28. aprila. Da pa nibče ne prezre milostne ponudbe, je letos pri nas ukazano, da se prejem tega oglasa mora potrditi in glavaistvu vrnoti s podpisi dotičnih gospodov. — Ko 8e je prvič o tej podpori revnih dubovnikov v drž. zboru govorilo, je slavni poslanec Greuter vekel: Jaz. poznam naše nižje dubovništvo, ono je rea ubogo, a ponižati se ne bo dalo, ono pomanjkanje trpi, a rajši ga še bo tudi v prihodnjič trpelo, kakor da bi se tako ponižati dalo, da bi od svetne vlade milosti prejemalo na sramotni način. Greuter sicer bistra glava — ni bil nezmotljiv. Stremayer ima veliko krdelo prošnikov za razpisane gioše, ktero še vsako leto raste ne samo na Tirolskem, kjer so duhovniki res silno vbogi, temuč tudi pri nas, kjer še plača duhovnikov posebno gg. kaplanov ni preslaba. Novine so nam poročale, da 1. 1874. bilo je y našej škofiji okolj 253 dubovnikov prošnikov za to podporo. To je lebko razumiti, ako ne pozabimo, da je denar splob zapeljiv in da okr. glavarji z drugimi uradniki prigovarjajo za te groše prositi in da še posaraezni gg. dekani, ki se za to podporo poganjajo, druge gospode za seboj poteguejo. — Da se borno plačanim dubovnikora plača zviša, to mora vsak dobro misleč člorek hvaliti, pa da cesarske gosposke hočejo « tem cerkvenim denarjem le tiste poplačati, ki so v političnib djanjih njim po volji, to je napaSno in stori sramotno celo podporo za vsakega, ki njo prejema. Jasno ko beli dan je, da je necastno te podpore prositi posebno za tistega, kteremu niželezna sila. Gospodje; ki preudarijo, da s tem v svoji veljavi pred svetom kolikor toliko zgubijo, ne bodo letos še pri tolikem siljenji za te groše prosili. Na Pruskem se ni edin kat. dubovnik najšel, ki bi bil za ktero se tako mastno cesarsko faro prosil, čerarno je vlada to žclela. — Včeraj je pri svojib starišib v Medlogu pri Celju umrl g. Martin Krušič, doktor vsega zdravilstva, za jetiko komaj 30 let star, previden s6 sv. zakramenti, ki je po dovr.enih šolah se le drugo leto bil zdravnik v Celji. Rajni bil je sin poštenih kmečkih stavišev Martina in Mice Krušič, ki so svoje otioke biez velikega premoženja že skoraj vse lepo preskrbeli. Ivan je profesor, France hišni posestaik v Celji, Jakob kaplan in Vincenc je že sedmošolec, dve hčeri ste omoženi, ena je še samica. V nobeni družini na zemlji ni popolnega veselja in tako tudi tukaj. Naj bo pošteni žlahti v tolažbo sočutje, ki se je pokazalo danes pri pokopu. Ne le veliko kmetov, temuč tudi vse mesto bilo je zastopano. Slovenci občutimo zgubo takih niladih narodnih mož toliko bolj, ker so redki. Daj mu Bog večni mir! Pri jami je č. g. opat molil za rajnega uarodnjaka, ki ima le slovensko žlahto — nemški. Dijaki peli so slovenski. — Našemu mestu proti ponočna tema, ker delniško društvo, ki je še la pred par leti gazometer postavilo, prišlo je na kant. Govori se, da se je vsa stavba prevelikansko napravila in da celo podvzetje bočeta 2 mestjana kupiti. Iz Frauheima. (Podiranje cerkve — osepnice.) Začeli smo dozdajno dosluženo cerkvo sv. Ane razdirati in podirati. Radi bi svoji patroninji postavili lepšo svetišče. Med tem imamo za naprej v Fraubeimu le eno in sicer rano službo božjo ob nedeljah in praznikih v stari zakristiji, ki se je za silo pienaredila v kapelo. Pozna božja služba se pa obbaja v Planincab v tamošnji veliki kapeli. Večernice bodemo ineli v Planincah in doma y Fraubeimu. — Po našej fari zdaj hudo razsajajo osepnice. Pet po aest bolenib ljudi štejejo posamezne biše. Pii Razbončanpvib je v 4 dnevih umrlo četvero mladih ljudi. Še bujše pa neki razsajajo osepnice v slivnički fari zlasti v Račab. Bog nam daj brž toplejšega viemena. Delo hudo zaostaja, živini pa je začelo klaje4 ali krme pomeujkovati. Pravijo, da je po nekaterih krajib tudi vinska trta pozebila. Za ozimino se pa sploh bojimo. Bog pomagaj! Iz Zreč pri Konjicah. (Sumljiva smrt.) A. Silli, lončar je že veliko let po svetu potoval. Več časa že je v Vitanji delal pri nekem lončar. mojstiu. Na dan sv. Štefana je še bil v neki krčmi zunaj trga. Ker je snežilo, prosi za dežnik. Gospodar mu ga da in Silli se poda zvečer v trg domu po cesti, ne hudo vinjen. Na dan Svečnice zapazi nekdo truplo za vodoj v snegu blizo te kvčme. Spoznajo da je to A. S. Dežnik je se bil pri njem in žepna ura, denarja pa ne. On si je že veliko denaija prihranil. Bil je skrben človek. Zato se pa surai, da je bil umorjen zavolj denarja. in za vodo potegnjen. Spoštovana gospa, stara mati Franciška Vukošek v Zrečab, je po kratki bolezni, previdena s sv. zakramenti 83 let stara 12. t. m. zjutraj ujnrla. Pogreb je bil sijajen. Iz Slovengradca 9. sušca. (Pozor!) Neka jako zvita sleparka se od fare do fare klati. Pri mežnarjih pa tudi pri drugih ljudeh, ki so z dubovniki v kaki dotiki, poprašuje po duhovnikov denarstvenib razmerah, najbolj pa po njihovih duševnih kakovostih. Tudi cerkve in njene prostore skrbno opazuje, Konečno pa duhovnike po spoveduicah in prebivališčih nadleguje. Navadno pravi, da je iz Maribora doma, in hčer bogatib že mrtvih starišev, da je bila 10.000 gld. posedovala, a da je njeni lansko leto v Marenbergu umrli mož vse zapravil, in njo s tremi otročiči, kojih starejše je tri leta staro, brez vse pomoči zapustil. — Ker nima kaj živeti, je otroke v stanico zaprla in zapustila, sama za sebe pa sklenola smrt storiti. Neka nevidna moč jo je gnala danes v cerkev itd. Ko je slovengraški župnik iz spovednice vstal, in nje ni botel več posluaati, je vzela neko steklenico in njo na usta nastavila, ter rekla: Nun erwarte icb hier den Tod! Zdaj pa tukaj smrti pričakujem. Da na tak način vsak v zadrego pride, se lahko ve. Tudi v Starem trgu in pri sv. Martinu je enako deiala — in je biž ko ne zdaj na potu proti Koujicam. Posvetna oblast je na njo že upozorovana. Iz Terbovelj. (Strašna smrt podzemljo.) V premogovib jatnah Zagorskih podsipalo je četrtek 3. t. m. 5 knapov. Enega je udarla voda iu šuta kar sama iz štolna (rov), da še menda ozdravi. Drnzega so prvi dan mrtvega izkopali. Tri pa je zaprlo v praznem rovu okoli 6 sežnjev dolgem. Kar koli mogoče, storili so jih rešiti, ker pa je bilo udrlega blata okoli 14 sežujev na debelo; so še le sedrni dan do ubogih dokopali. Ko jim je bilo zraka, kteri da dibanje, zmankalo, so obnemogli, svojo knapovsko obleko glavi podložli, ter eden poleg drugega v smrtno spanjelegli. Eden, ki se je smrti menda najdalje branil, narisal je se na borov steber s trdo šibro slovo: ,,Z Bogom, ljubi bratje molite za nas, ia molite k sv. Barbari, da vas ne zadene taka strašna smrt, kakor jo mi tukaj globoko pod zeinljo zdaj storimo". Tri ali štiri dai in noči trpeli so toliki smrtni strah ino muko. Slovesnim pogrebom nesli so počivat mučenike toliko nevainega rudarskega poklica. Trije zapustiii so uboge udove in otročiče.