GLASILO KERAMIČNE INDUSTRIJE 11 B O J E •( EUE 5 K«j 2ri CA | I V . tl JU I 74 : L, 6 LIBOJSICl KERAMIK --------V' Št. 5 NAJ ŽIVI 1. MAJ - NAŠ PRAZNIK ! Ni večjih in lepših praznikov delovnih ljudi, kot so prvomajski prazniki. Vsi se jih veselimo, pa ne samo zato, ker bomo takrat nekaj dni prosti in si nabrali novih moči za delo, pač pa tudi zato, ker se ob teh praznikih obnovijo tradicije iz dolgoletnih borb za zmago pravičnejše družbe. Ob^te j priliki dajemo običajno tudi sami sebi obračun za naše delo pri utrjevanju našega socialističnega sistema družbe, pri utrjevanju revolucionarnih dosežkov, ki jih je dosegel naš delovni človek. Naše proslavljanje prvomajskih praznikov bo skromno, tako kakor smo skromni pri vseh stvareh. D H) Svoboda bo organizirala proslavo in izlet na Šmohor, tako kot nekdaj pred vojno. Bd obliki skromna proslava, zato pa vsebinsko zelo bogata, saj bo to priložnost za obnovitev spominov no vso tiste svetle tradicije, ki jih imajo libojski kolektivi iz predvojnih let, ko so se borili za svoje osnovne pravice delavca - človeka, Ta izlet pa bo tudi prilika, da se medsebojno bolj zbližamo in da^se na podlagi takega zbližanja po praznikih še bolj složno spoprimemo s problemi, ki jih ni malo pred nami. VOLITVE V DS Dne 1? 4»1962 jo zastava na drogu ter slavnostno okrašena sejno soba pričala, da se v podjetju nekaj dogaja« Ta dan< je kolektiv iz svoje srede volil novi DS, La volišču je bilo že ob 5*uri zjutraj kar živahno in vsi volivci so bili slavnostno razpoloženi, Volitve so potekale v naslednjem redu: Od vseh volivnih upravičencev, ki jih je bilo 459 je volilo 389 volivcev ali 84«75% opravičeno odsotnih 61 ” " 13 29% neopravičeno odsotnih 9 Ti " ... 1*96% Skupaj Too% Žal k'-kor je razvidno iz gornjih podatkov so med nami tudi še toki, ki ss svoje dolžnosti niso zavedali. Iz neznanih razlogov niso volili naslednji tovariši - ca: 1 Me.rt inovič Fe j o 2, Podj:t Anton 3 v Skrbinj k Ignac 4« Šinkovec Avgust 5, Grm Franc 6 Grobelnik Slavko 7» Karner Jožo 8, Krajnc Angela 9« Žgank Jože 'Er?, loga sindikalne podružnice bi bilo, da bi se z imenovanimi pogovorila in jih vprašala, zakaj so to storili, ker njihovo dejanje podjetju ros ni v čast Od 4o kandidatov je bilo izvoljenih 37, ki so dobili sledeče število glasov: 1« Dolinšek Franc 356 glasov 2» Marinko Alojz 352 M 3 e Go la vš c k Rud i 35o 11 4t> Planinšek Rudi 349 tl 5 Verlič Konrad 349 tl 6. Blatnik Ivo 348 tl 7. Vaš Štefan 344 It 8» šuler Darko 344 tl 9» Hafner Ciril 343 Tl 10 , Co ko n Ma rt in 34-3 tt 11«, Verdel Stanko 339 tl 12. Avsec Miljana 337 tt 13 e šup r Fr mc 335 tt 14« Petek1Milka 335 tt 15« Pader Drago 33o tt 16« Lebič Franc 33o tt 17 Dosedla Anica 329 tt 18, Toplak Iv a n 329 tt 19. Babič Cilka 329 11 2o. Skok Zofija 329 tt 21». Cilenšek Štefka 328 tt 22* p -rb rg r Vili 325 t? 23» Br g le z Ma r i j a 323 tl 24, Gorinšek Stefan 322 tt 2 3 <. Le d o 1 j ko Roz ina 321 tt 26» Deršek Ivan 321 glasov 27, Žnidar Selena 321 n 28, Kore s Franc 316 " 29» Pačnik Anton, 315 ” 3o» Herodež Justi 313 31^. Baloh Majda 312 ” 32» Zupanc Franc 312 11 331 Čižmasija.Mor,311 34 Podjet Anton 311 M 35, Rus Jože 3lo " 36, » Obl-k Marija 3°8 11 37 Pečnik Ter 3c>7 ” Ostali trije kandidati pa so dobili sledečo število glasov, 38, Kopriva Zinka 306 glasov 39« Jelen Štefka 294 " 4o.y Ho 1 cer Marija 291 Od 389 glasovnic so bile 4 neveljavnc:. Tako smo izvolili nov DS, ki bo imel svoje prvo zasedanje .najkasneje v 15 dneh po volitvah* Takrat pa bodo izvolili tudi nov UO 0 tem pa bomo poročali pozneje. G. Z Kaj želimo doseči s sestavo DELOVNIH PROGRAMOV po EE po razdelitvi podjetja na EE so se pojavila razna nepredvidena in še nerešena vprašanja, kar sc tiče^kompetenc^v^ _ upravlj-nju, vodenju, odnosih med posameznimi EE, od10canou znotraj EE, razdelitvi osebnega dohodka in končno tudi pri delu samem ali pravilneje s sistematičnem, planskem delu, tako znotraj, kot tudi v povezavi z drugimi EE V interesu vseh EE, ki skupaj predstavljajo podjetgo, je, da si razdelijo svoje pravice in dolžnosti, 3ih točno deii-nirajo in s.veda pod lastno kontrolo izvajajo, kolikor 30 najbolj mogoče* Vsako delo, h kateremu pristopimo brez predhodnega glana, v katerem predvidevamo možnosti za izpolnicev, pokaže po izkušnjah čisti neuspeh ali v najboljsem primeru polovičarstvo. Da bi se po EE dosegli kar najboljsi_rezultati, 30 mg-no potrebno, da se v prisotnosti ljudi, ki vodijo EE, operet iv o ter tehnično službo, sestavi načrt oz* delovni program za bodoče uspešnejša delo. Za primer, kako naj bi bilo to videti, lahtco na ve d um prvi poizkus sestava takšnega programa dela, ki je bil naro3on in precej tudi izvršen pri EE prodorne ggč, Februar3a meseca je bilo dogovorjeno nekako sistematično dolo^poleg izvršitve rednega plana, ki naj bi obsegalo naslednje naloge s demontirati prodorno peč št,1, ki je zaradi komisijsko -strokovne r z is kavo dokazala svoj neopravičen obstoj, kot proizvajalni stroj, podreti lesene steno v okviru, odd e Ilca prodornih peči, ki je bila le nekakšna nepredvidena me3a med oddelkom in sortirnico; začeti be tona zo voz pri prodor ni peči št,.3, kar je nujno potrebno zaradi pomanjkanja sa-motnih oblikovancev; niveliran j e premičnega mostu /sibabira./ , kor bo omogočilo neoviran transport robe z vozički po celem oddelku pri okroglih pečeh, treba je urediti oddelek loscil-nice, ki jc nesodoben glede na 'pretirani transport, ureditev podloščnoga brizganja v oddelku losčilnice; itd,* * Potrebno j e konkretno zadolžiti ljudi z nalogami pri izvršitvi zadanih nalog, ki jih nalagajo več ali manj dotrajani proizvodni stroji in tradicionalna tehnologija izdelave, ki je vse preveč vezana na samoiniciativo in zato omogoča razne nepredvidene anomalije pri nosameznih fazah dola. Potrebno si je delo čim bolj olajšati, ga sistematično in z razmišljanjem rešiti ter go nato po privolitvi sveta EE točno izvajati po navodilih kompetentnih ljudi s pomočjo celega kolektiva in uspeh ne bo izostal. Podobno, kot je to storila EE prodorna peč, je potrebno tudi narediti z drugimi oddelki, posebno tistimi, ki imajo proizvodne težave in jim je tako moč pomagati. AVTOMATIZACIJA V' KERAMIKI Namen tega členka bi bil, seznaniti bralce Libojskega keramika o dosežkih avtomatizacije v proizvodnji keramičnih izdelkov , Znano je namreč, da je avtomatizacijo že globoko pognala korenine v keramični proizvodnji, čeprav je nam, ki smo še vsaj za enkrat nezmožni te avtomatd nabaviti (zaradi visoke cene), posebno pa so že avtomatizirane druge veje industrija , kot je: tekstilna, predelava povrtnin, proizvodnja vijakov in druge, Iz napisov v literaturi in strokovnih knjigah je razvidno, da je tudi keramično proizvodnjo mogoče polno avtomatizirati. Predvsem si moramo pojasniti, kaj pomeni avtomatizacija in kaj na.m prinaša ter kakšne so prednosti proizvodnje na avtomatskih strojih za proizvodnjo, za razliko od ročne oziroma individualne proizvodnje posameznega proizvajalca, V prvi vrsti moramo omeniti veliko manjši fizični napor delavca, ki streže pri avtomatu za oblikovanje, bodisi, da se oblikovanja vrši s metodo struženja, vlivanja ali stiskanja. V drugi vrsti je prednost avtomata v veliko večji produktivnosti na uro ali drugo časovno enoto. Tretja prednost avtomata je tudi v tem, da avtomat proizvaja izdelek v vedno enaki debelini in velikosti ter kvaliteti.. Posebej moramo omeniti, da je odpadek pri oblikovanju minimalen, seveda pod pogojem, da so pripomočki (modeli) prvovrstne kvalitete ter da je avtomat pravilno usmerjen. Ob priliki obiska Zapadne in Vzhodne Nemčije se je poteza la priložnost, videti avtomate za oblikovanje krožnikov in skodelic pri delu. Po podatkih, ki so mi bili na razpolago pri znanih evropskih proizvajalcih keramičnih strojev, je proizvodnja na avtomatih v časovnih enotah naslednja; pri avtomatu za oblikovanje krožnikov do 600 na uro pri avtomatu za čiščenje krožnikov do 1200 " 11 pri avtom, tu za oblikovanje skodelic do Ipoo " " pri avtom .tu za sklede 12o do 300 " pri stroju za garniranje ročk do 600 " " pri stroju za oblikovanje ročk do 600 " " pri stroju za dekoriranje skodelic do 48o M " pri stroju za dekoriranje krožnikov do 72o " ” Is prikazanih podatkov, če j ih primerjamo z učinki, ki so doseženi za posamezne faze dela v naši tovarni, jg dovolj jasna razlika v učinkih. Posebno pa moramo še upoštevati tiste faktorje, ki nam kažejo olajšave pri delu in boljšo ter enakomerno kvaliteto Da bi bila prikazana slika še bolj jasna, mislim,-do je potrebno navesti tudi število potrebnih delavcev pri posameznih strojih oziroma avtomatih,. Tako je na primer potrebno pri avtomatu z? oblikovanje krožnikov 2 delavca pri avtom tu za čiščenje krožnikov 2 ” pri avtomatu za oblikovanje skodelic 4 pri avtomatu za oblikovanje skled 2 pri stroju za gsrniranje ročk 1 pri stroju za oblikovanje ročk 1 pri stroju za dekoriranjc skodelic 1 pri stroju za dekoriranje krožnikov 1 " V prikazanem pregledu ni upoštevano število ljudi oziroma delavcev, potrebnih za notranji transport, upoštevano jo samo število, ki je potrebno za postrežbo pri posameznih strojih Moram pripomniti, da je notranji transport tudi mehaniziran to je, mogoče ga je mehanizirati ter zaradi tega mi ni mogoč - omeniti potrebno število ljudi, ker jo to odvisno tudi od drugih faktorjev Znano je tudi, da obstajajo stroji za mehanizirano vlivanje, to je oblikovanje z metodo vlivanja. V ta namen uporabljajo razne stroje, kot so; mehanizirane mizo z: vlivanje, tekoči trak, okrogla miza (karusel). Enako so znani stroji za avtomatsko in polavtomatsko loščenje. Verlič KOMERCIALA - PROIZVODNJA V prvi vrsti bi rad omenil to, da moramo upoštevati, da danes niso več tisti časi, ko je potrošnik kupil vse, ne glede na kvaliteto. Vedeti moramo, da je od leta 1945 preteklo že 17 let in da smo v naši socialistični državi v ten obdobju zgradili že iks tovarn, ki proizvajajo artikle le za široko potrošnjo in da je življenski standard že toliko na-rastcl, da naš potrošnik ni voc zadovoljen z vsem, kar daje proizvoduj- na trg Gornje sem navedel le v toliko, ker se zadnje čase pri nos, kakor tudi v drugih podjetjih opaža, da proizvodnja ne jemlje resno zahtev komerciale. Z gornjega nadalje sledi to, da sc bo morala vsa proizvodnja preusmeriti le na artikle, ki jih potrošnik zahteva. To se pravi proizvodnjo preusmeriti na tiste artikle, za katerimi je največje povpraševanje, Ko bo vsa proizvodnja oziroma ljudje, ki imajo s proizvodnjo opravim, prišli do tega spoznanja, bomo lahko zadovoljili tržišče in s tem tudi somi sabe, kajti prodajali bomo to, kar bo potrošnik kupil. Za primer, kako daleč lahko privede nesporazum med komercialo in proizvodnjo, bi navedel nekaj konkretnih primerov o-ziroma težav, ki jih s tem občuti le komerciala. Velidar, čc bi ta nesporazum prišel do kritične točke, kar pri nas še zaenkrat ni, bi to občutili mi vsi, to se pravi vsi člani kolektiva, Kajti, če so ničesar no proda, tudi ni denarja, in če ni denarja, ni osebnih dohodkov. Kot je vsem znano, smo v našem podjetju plan za letošnjo leto v primerjavi z lanskim nekoliko povišali in tako ima tudi komerciala nalogo, do več proda,. Če pogledamo potek prodaja za I tromesečje, moramo žal ugotoviti, da je plan dosežen le 97 2%. Vendar moram pripomniti, da tega ni kriva komerciala, peč po proizvodnja, ki ni proizvedla tistega, kar je kupec zahteval od komerciale, kome rci" 1' pa od proizvodnje Pripomniti j s potrebno, da smo imeli v tem obdobju za lo,630.ooo - din neizdobavljene vrednosti in če bi ta znesek prišteli k doseženi realizaciji, bi bila prodaja oziroma plan prodajo dosežen s lo4.9%. Nadalje je potrebno pripomniti, da tudi za naprej situacija ni rožnata in do bo potrebno, da bo proizvodnja upoštevale, želje komerciale oziroma kupca - potrošnika. Lo na ta način bo mogoče, vsako naročilo realizirati, če že ne loo% vsaj 9o%. Dalje je treba upoštevati, da se naši artikli prodajajo večina v Srbijo, da je v teh krajih bila la;ni velika suša in na sploh vremenske razmere niso bile ugodne za srbskega kmeta, ki kupuje največ naših glavnih artiklov, to je krožnike, skledo, vrče za vodo in drugo. Upoštevati je treba, do smo izgubili precej kupcev s tem, ker se je več podjetij združilo v eno., Kot primer naj navedem, da smo imeli lani v Nišu dva kupca, o letos jc ostal samo eden. Isto je tudi v večina drugih krajih. Zaradi poostrenih ukrepov plačevanja kupec danes no naroča blago v večjih količinah, temveč samo toliko, koliko ve,da bo lahko pl.čal. Tako lahko tudi ta primer sluli za dokaz, da zadeva ni rožnata in da ima komerciala velika težave, ki jih more proizvodnja na vsak način razumeti Ne morem si zamisliti, kako bi bilo, Če bi proizvodnja komerciali diktirala, kaj mora prodajati Zatorej apeliram na vse vodilne ljudi iz proizvodnje, da zadevo resno preštudirajo, kajti le tako bodo prišli do zaključka, da je potrebno proizvajati le tisto, po čem povprašuje naš potrošnik Lado Kostornaj Primerjava loma zadnjih treh mesecev leta 1961 s prvimi tremi meseci v letu 1962 . II II II 1 1 1 8o II 1 •H ll II ti II II o, II II ti SR •r~ II II ti C II II 00 ti O II MO II *- ; oR oo II H II 'O 5 4 tl 4 II CO u i 00 ll II CA II ti ti II II II II ti CO II II b£) II II >N II CD •r"D ra II d II ti ca o O ll Os MO II ti ti C—■ m n 00 i—1 p • • n 0 4 II m m MO II ti rH n rH II ca n oo II II o CD •p til CA CM II m C II CD •H lo- CM II rH O II •Al (X ti • II O » CD 4 O || 4 O ti d H II ti II ca ca II > II ca II rti (D ca h II II co -P CD H C— II on ti g ca to O rH II rH rH TO S H N CM • II CM 00 II O fctO 00 o O II II ti>ra cO ti ll epi rti o bi CO M0 LA CA ll b£ O rH 0 hO r- MO II cm on II CD -p >N rH O || MO « u -P CD 4 • II • O o tD ti iH O ll MO II rti ti O ti, II II O CD •P II II CD O II II 0 ti LA CM ca (D 00 LA || on on II co >C0 m O || MO LA ti ti 4 « II e 4 II ti CA H II MO H M i—1 II CM II O O ti ll II CD 00 II II 0 >o d II II 'A O ti o CM i—1 II ti ti ca ti MO O ll O MO ii co bi CD co 00 ll co on II bi >tS3 >o 4 • 11 o e II >« o • O . LA MO II i—i MO II ti H ti, CM II i—1 U H CD rH II r—1 II H >CQ cg ti S ii cg ti o > II ll s ti H II O o o d II 00 II H ca ti ,ti CM II m C0 *H co II CM ii ca > m bO co II 4 n -p h O CA SR || MO SR II CO o > 'ti ti ■d* II LA 1! ti ti ti O 00 II r- II > ca N o II II to til II o to rH II ti o MO II II O • O CA II 4 II rH CD 'd H II o m II (D O MO •r" e II H • II nti e -O « (M II • H II o 4 CM O O i—1 II H on cm II O O H Tl H 0 II M0 II tj rH • _Q • 7-^ II rti o CA II n 4 h o h m II II O rti H ii o h on n CA MO • C- co rH t- (A d- rH (H O H- O 00 oo 4 MO rH II II II CA tl MO II • II c- u n il tl C- ll <\J II • II O II II II II LA II 00 • O CM O H e d" rH tr- d- no mo CM 00 4 00 CM £ O H O 4 O t— •d H II MO m rH LA d t- CM rH CA H* 00 4 00 d 00 d O rH LA MO d CA O II II II II II II It II II II II II II II II II II d tA CM » MO d CTN i—I II II II _ II S& II II II II II II II II II II II II - II CO ca CA rH d rH Us MO O rH O rH d i—I CM 00 O MO O CM IA O LA MO t> CM Us d 4 00 Os d O MO (0- CM 4 rH m CM CM o 4 o LA CM 00 i—I t— 00 CM d m d CA d £ M0 OS • CM O rd 00 LA CM d IA • e O C— LA 0- OO rH C- SR MO • CM H MO H m 'tO H o m • rH II II II II II II II II II II 11 II II II II II II II II II II tl II II II II II tl 11 II II II II II II II II II II II II II II II II II II II II II II II II II II II II II II II II II II II II tl II II II It II II II II II II II II II II II II II II II II II Ca pogledamo razpredelnico I, žganja, vidimo, da se je lom v prvih treh mesecih letošnjega leta povečal za o„86% proti zadnjim trem mesecem lanskega leta, in to predvsem zaradi okrušen ja in delno prežganih in s Labo izdelanih, izdelkov. Mnsprotno pa se je pri počenih izdelkih lom zmanjšal za o.44%, kar nam dokazuje, da se še vedno premalo pazi pri praznjenju kapic in žganju Razpredelnica II žganja nam prikazuje v letošnjem le tu o« 8o% povečanje loma $ in to v glavnem zaradi počenih, nasmetenih in prežganih izdelkov ter zaradi slabe barve oz slabega slikanja. Res je, da je vzrokov za porast loma več, vendar bi iz razpredelnice lahko zasledili, da je pri pečeh, kakor tudi pri izbiri barv za slikanje in slikanju samem premalo pazljivosti ali mogoče tudi malomarnosti. Če preračunamo povečanje loma v I in II. žganju, t, j. 1„66% v vrednosti bi to znašalo približno 5oo ooo din na mesec ali 6 ,ooo„ooo na leto, kar pa je že precejšen znesek za EEh Apeliran na vse delavce, da se na svojih delovnih mestih bolj potrudijo za zmanjšanje loma, ker si s tem povečujemo osebne dohodke Rado Pantclič ZORET STORILNOST DELA V zadnji številki našega glasilo smo obravnavali letno finančno storilnost dela na enega zaposlenega po dejansko izvršenih delovnih urah in ne bo odveč, če pogledamo, kakšna je bila storilnost v I tromesečju letošnjega leta« Zaradi lažjega pregleda bomo primerjali storilnost v letu 1961 in storilnost I tromesečja tl , preračunano na letno Letna storilnost po vrednosti za leto 1961 1,269.074 - din loo% Storilnost I, tromesečja 1962 preračunana na letno 1,297»19o - din 102*9% Povsem drugačno sliko bi dobili, če bi storilnost merili po povprečnem številu zaposlenih, saj je letošnja epidemija gripe zahtevalo v I,tromesečju letošnjega leta preko 4o% vseh dejanskih bolezenskih ur do 7 dni VG TEČAJ ZA VK Žg mesece .januarja s a, je pričel tečaj zz VK delavce ^ naše ga podjetja in ker 6 njih Še nismo nič pisali, so nam je zdelo, da bi bilo dobro, če jih kdo obišče in zve za njihove zelja in težave, Tako smo se dogovorili s predavateljob, da bodo eno uro posvetili takemu razgovoru Ko sem jim povedalai zakaj sem prišla, je zavladala tišina (verjetno večja kot ned predavanjeki) in že ne je bilo strah, da^s ten razgovo-. ron ne bo nič* Mislila sen, da bo treba pričeti postavljati vprašanja kakor š o barčkom* Toda noj streh ni bil utemeljen* Kmalu se je začela diskusija in to tako živa,.dajnisen ve~_ dola, koga bi poslušala. Prvo, kar so povedali, je bila kritika organizatorjev tečaja. Posebno v začetku tečaja so tečajniki to občutili, Ne zdi se j in prav, da so bila skripta tečajnikom obljubljena, sedaj pa so obdalali^ža dva predmeta, pa še vedno nimajo skript kljub temu, de so ^ že itak pred prvini izpiti. Skripta bodo plačana, tečajnikom pa ne bodo Veliko koristila, Če jih bodo dobili zadnji moment. Mnenja so, da bi se vos ta material moral pripraviti že pred ^pričetkom tečaja, da bi tečajniki lažje sledili predavanjem* Zdi se mi, da imajo prav. Naj bo denar, ki bo izdan v ta namen, res koristno porabljen* Ko sen jih.vprašala, teko gledajo na sam program in če imajo kake pripombe_glede predavateljev, so potožili, 'da je program precej obširen in da bi ga bilo potrebno prilagoditi njihovim potrebam no delovnih mestih, 6z„ stroki. Posebno se pritožujejo, da so zelo malo obravnavali surovine, ki so potrebne za našo proizvodnjo, preveč pa vsemogoče druge materiale* Želijo s-i tudi več .praktičnih primerov oz* poizkusov, Dalje navajajo, da najdbi preda vatelji, ki snov podajajo, naznačili knjige, v katerih je ta. snov obravnavana* Tako bi tečajniki lažje obnovili snov* Pohvalno pa sp se izrazili o predavateljici slovenske ga jezika, ki j. skripta sproti dajala -N: splošno imajo vtis, dn so učijo samo za izpite, ne pa zato, da bi delo v podjetju strokovno obvladali Ko sem vodjo točaja vprašala o discipliniranosti tečajnikov, se je še kor pohvalno izrazil Največ je bilo do sedaj 13 izostankov in še ti so bili opravičeni Največ jih motijo obremenitve z raznimi funkcijami, ki jih imajo tečajniki v podjetju ali v raznih organizacijah. Kakor povsod, so. sc pa tudi med njimi po javili taki, ki so omagali, Ti so tov Sane a Albin, Vaš Stanko, Cilenšek Štefka, Lazar Rado in Portot Hilda, Mojc mnenje kakor tudi mnenje^tečaj-nikov je, do se tovariše vpraša, zakaj so opustili študij in če za to ni objektivnih razlogov, bodo pač morali povrniti stroška tečaja, za kar so se pismeno obvezali^že prod pričetkom tečaja* Tov*Lazar je svojo opravičenost že dokazal in mu stroškov ne bo treba povrniti, isto pa bo veljalo za vse ostale, v kolikor bodo dokazali, da so za prekinitev študija opravičeni* Vsekakor so mnenja, da m splošno stvar ni zgrešena in da.je škoda za vse tiste, ki delajo na odgovornih delovnih mestih, da se tečaja niso udeležili. Za izpite, ki bodo 4.in 5.maja se mrzlično pripravljajo ^ Že lino jin, da bodo prvo preizkušnjo dobro prestali ter še nadalje vztrajali kljub nekaterim spodrsljajem G» Z«. PROGRAM dela komisije za varnost lokalnega prometa pri Občinskem ljudsken odboru Žalec Da bi tudi v ten letu komisija lahko uspešno delovala, je potrebno sprejeti določen progran vzgoje in preventivnega dela. Na ta način bo lahko komisija uspešno delovala ne vseh možnih področjih prometne preventive, Zaradi tega predlagamo osnutek programa za leto 1962 Vzgoje predšolske mladine - Vzgojo predšolsko mladino posebno v vrtcu v Žalcu naj prevzame pionirski prometni krožek v Žalcu s pomočjo vodij krožkov. R-vno tako velja za Polzelo in Prebold Vzgoja naj bi se nanašala na osnovna vprašanja vedenja na cesti - Število pr.davanj naj določi prometni pionirski krožek skupno z vzgojiteljicami - Komisij- bo sklicala v začetku novega šolskega lota sestanek vseh vzgojiteljic ter jim prikazala potrebo po prometni vzgoji predšolskih otrok. Vzgoja mladine osnovnih šol - Pomagati posameznim šolam izvesti pionirski nagradni natečaj pod geslom "Za varnost prometa” - Člani komisije, ki so zadolženi za posamezna področja naj organizirajo s pomočjo učiteljstva poljubna predavanja z ozkotrečnimi filmi in diofilmi. - Komisij' bo z odobrenjem Sveta za šolstvo organizirala seminar za učiteljstvo, ki poučuje prometno vzgojo m osnovnih šolah - Na šolah, kjer. še ne obstojajo kolesarski krožki iste takoj formirati, - Organizirati kolesarske ocenjevalne vožnje in izlete s kolesi. - Dajati pobudo za risanje slik iz prometa (prometni nezgode, prometni znaki itd.) šiite naj bi sluzile za šolske razstave. - V šolah, ki so ob prometnih cestah organizirati pionirsko prometno stražo. V poštev pridejo sledeče šole; Žalec, Šempeter, Prebold, Polzela in Vransko,. S temi krožki mora biti komisija v stalnem stiku in j in nuditi vso pomoč, - Na sani šoli po razredih organizirati medsebojno tekmovanje v boljšem znanju prometnih predpisov* V poštev bi prišli pionirji od lo let starosti naprej, Organizirati v popolnih osemletkah prireditve 11 Po kaži kaj znaš", ki bi se v glavnem nanašala n^ znanje cestno prometnih predpisov - Priporoča se vsem šolam, da med seboj organizirajo razna tekmovanja o znanju cestno prometnih predpisov iz vožnje s kolesi, Vzgoja vajeniške šole V Vajeniški šoli v Žalcu takoj pred zaključkom šolskega leta organizirati dva predavanja iz varnosti prometa. Z vodstvom vajeniške šole urediti, da se poleg rednega predavanja pouka dvakrat mesečno vrši predavanje o prometni vzgoji.,, - Ravno'tako urediti predavanja v Srednji kmetijski šoli v Vrbju, krkor je navedeno za vajeniško šolo. Vzgoja udeležencev v gospodarskih organizacijah - Komisija bo z sindikalnimi organizacijami v vseh večjih podjetjih organizirala predavanja s prometnimi filmi za vse koristnike cest. Predvsem pa. za mopediste, kolesarje in pešce in sicer; v rudniku Zabukovica, Tekstilni tovarni Prebold, Keramični industriji Liboje, "Juteksu" Žalec, Tovarna nogavic Polzela, Garant Polzela, Savinjska tovarna opeke na, Ložnici, Obrtno podjetje "Zarja” Vransko. K temu dolu pritegniti razne strokovnjake v podjetjih. Pri sindikalnih organizacijah formirati posebne komisije ki bi od časa do časa pregledale kolesa delavcev in uslužbencev ter lastnike koles obveščalo o pomanjkljivostih, ki so jih zapazili - Za voznike vprežnih vozil bo komisija skupno s proizvodnimi okoliši KZ "Savinjska dolina" organizirala predavanje s filmom o prometnih kršitvah, ki jih povzročajo vozniki vprežnih vozil. - Čim bolj zaaktivizirati za sodelovanje in pomoč društva ljudskih tehnik, Avto-moto društvo "Hmeljar" Žalec in združenje šoferjev in avtomehanikov v Žalcu. Vzgoje državljanov Izvesti kolektivna predavanja s predvajanjem prometnih filmov za vse koristnike cest in sicer v sledečih centrih; v Žalcu, Polzeli, Preboldu in na Vranskem. Za izvedbo teh predavanj se zadolžijo v glavnem ljudske tehnike n- posameznem področju v Žalcu pa Avto-uoto društvo "Hmeljar” in Združenje šoferjev in avtomehanikov Žalec. V vseh področjih, kjer obstojajo kinopodjetja jo večkrat med lotom predvajati razne filme iz prometne varnosti in prikazati ostalo reklamo, ki je nožne preko kinopodjetij- Člani komisij so dogovorni za ureditev izložbenih razstav na svojih področjih. Material za razstavo poskrbi komisija« V propagandno svrhe se posluževati r~dio oddaj in pisanju člankov v časopise. Urediti parkirni prostor v Žalcu in m Vranskem, kakor tudi ureditev kolesarnice v Žalcu,, Takoj pristopiti k obnovitvi obeležij na cesti I.reda kakor tudi ostalih prehodov v samem .Žalcu Večkrat med letom pregledati vse lokalna ceste v smislu cestne signalizacije in drugih pomanjkljivosti«, Po potrobi obnoviti ali dopolniti znake,. V ostalih problemih pa obveščati občinsko upravo za ceste. ! Obnoviti prometne znake na občinskih cestah. Ves propagandni material, lepake, brošure itd. se bo redno razpečevalo in dostavljalo šolam,.raznim društvom, gospodarskim organizacijam in namestilo m oglasne deske V času taborenja mladine predvojaške vzgoje se dogovoriti s štabom, da sc izvedejo štiri predavanja o prometni varnosti v vsaki izmeni« Podkomisija za propagando in analize naj dvakrat letno prikaže uspešnost dela komisije pri vzgoji in Varnosti prometa, Ha drugi strani pa prometne nesrečo in ostale slabosti na področju občine, Te analize raj se po potrebi predložijo ne samo komisiji temveč tudi svetu za notranje in splošne zadeve« Vplivati ra organizacijo, ki bodo opravljale tečaje za voznike amaterje, da bodo kandidati na izpitih čimbolj strokovno in kvalitetno pripravljeni, 0 programu dela občinske komisije za varnost prometa naj se obvesti vse občinske politične in družbene organizacije z željo, da bi pomagale in sodelovale pri organiziranju teh akcij. Ta program naj se objavi tudi v lokalnem časopisu podjetij, katera izdajajo svoja glasila. To osnutek programa je predložiti tudi svetu za notranje in splošne zadevo PONESREČILI SO SE Prislan Martin Pri premikanju filter plošč s sodelavcem nu je zaradi nepazljivosti in prehitrega prenikonja stisnilo roko ned plošče in nu jo lažje poškodovalo. Vuletič Jože Pri odvažanju odpadne gmote iz strugarnc z ročnin vozičkom je^zadel z ročajem vozička in z roko ob stroj ter si tako poškodoval prstanec desne roke Marolt Marija Na poti v službo od prov.izorija do tovarne ji je ra sredi: te poti zaradi strne in spolzke ceste spodrsnilo, tako da je padla in si poškodovala desno nogo,, Štajner Oto Pri nakladanju gline na kamion. Ko je zasadil lopato v glino, j c istočasno njegov sodelavec zamahnil s polno lopato in zadel ponesrečenega v mezinec leve rok: in nu ga poškodoval. Koprivc Ivan Pri stiskanju filter plošč nu je spodrsnila zoskočka iz zoba, pri ten pa je z roko, s katero je držal vzvod, udaril po betonu in dobil lažje poškodbe v zapestju desne roko. So lezin Adolf Eri izdelovanju koleno cevovoda za ventilacijo je hotel z dleto točkovati, pri ten nu je dleto spodletelo tako, da je s kladivom udaril po mezincu leve roke in si ga poškodoval. Iz poročila inšpekcijskih organov Obč.LO Žalec povzemamo nekaj podatkov glede nesreč pri delu v žalski komuni. Toko je r-.zvidno, da je v letu 1961 bilo v naši komuni 77 nesreč več kot v letu 196o. Vendar smo lahko ponosni, ker naše podjetje ni ned tistimi, ki so to povečanje povzročila. Naše podjetje je imelo v letu 196o 49 primerov nesreč pri delu,v letu 1961 pa le 42, torej smo jih zmanjšali za 7. Največ nesreč je bilo v tekstilni industriji in kmetijstvu, zato se je število povečalo v naši komuni. Mnenja sem, če bi se pri nas, t. j, v našem podjetju vsak član kolektiva zavedal, koliko izgube napravi s tem, da se ponesreči, sebi in kolektivu, bi vsak pri delu bolj pazil in bi lahko primeri nesreč pri delu znatno, padli. Kajti moramo priznati, da se večina nesreč pripeti zgolj zaradi malomarnosti in nepazljivosti ponesrečenca. Lado Koštomj VESTI O NAŠIH DELAVCIH (Poročilo personalnega oddelka od 1.4.1962 do 2o,4.1962) Sprejeti v delovno 1* Video Zlatko 2, Koprivšek Franc Jug Mijo 4. Ambrož Fanika 5. Adrinck Ida 6. Vozlič Ivo razne rje: 2.4.1962 2.4. " NK " 18.4. ’♦ M - 17.4 " 17.4. " 20.4. ” VK - ta lilec lošča pomočnik na gener. pon.delavec pri zid, izd e lov. senčnikov za svetiljko izd c lov. sončnikov za svetil j ko vodja rcnont.dol. Hazrošcni delovnega 1. Žerak Strniši. 2. Poršnik Jo§Q 3. Janbcrg Božono 4. Vipotnik Ivan 5. Vulctič Jožo 6. Horvat Mio 7. Stcbornak Anico 8. Planinšek Anton raznorja; 11.4.1962 NK - 11.4. ” NK - 11.4. " — 11.4. " VK - 13.4. ” — 14.4. " K - 14.4. " MK - 2o.4. ” K - transp.v šan. odd. transport v šan.odd. na priuč.v livarni vodja zidarske skup, delavec v strugami strugar keraniko čiščenje Izd.v strug, proizvajalec livne gnoto KAZALO Str o n 1, Ko j živi l.no j - noš praznik 2. 3. 4. 5. 6. 7. Volitve v BS - G.Z Kaj žglino doseči s sestavo delovnih progranov po EE Avtonatizočija v keramiki - Verlič Komerciala - proizvodnja - Lado Koštonaj Princrjava Iona zadnjih.treh nesecev leta 1961 s prvini treni neseci v levu 1962 - Rado Rantelic Zopet storilnost dola - VG 8, Točaj za VK 9, Progran dela komisij za varnost lokalnega prone ta pri ObLO Žalec 10. Ponesrečili so so - Lado Koštonaj 11. Vesti o naših (delavcih 74 75 76 77 78 80 81 82 83 86 87 Drejo uredniški odbor: Odgovorni urednik Margon Zdolsok ° izdajo KeraniSna industrijo Moge - Celgo Prispevke dostavljajte odgovornem uredniku. Rokopisov no vracauo