List 12.
Kako  fe lan fpomlad   feje, in kako fe
potem s njim ravna.
(Is gorenfke firani.)
Lan fejati fhe smirej vershe kmetu, zhe je tudi platno po ženi, ker predivo fe prodaja fhe smirej dofti dobro, in pa fej bres platna ne more biti nobena drushina.
lian ljubi debelo,bolj teshko semljo,iIoy-zo alifaj puhlizo. Na pefheno njivo nikar nikoli ne fej lanu. Nar boljfhi je, de fe sa lan deteljfhe odlozhi, in de fe njiva sgodej pognoji, fhe preden
fneg sapade, in fizer vfelej dobro, tako de fe s rastrofhenim gnojem pokrijejo vfe tla. Nikar ne mifli, de gnoj per tem kaj sgubi. Pred simo ras-trofheni gnoj fneg bolj pertifne h tlam, in fe torej loshej podorje; tudi fe bolj umori; sakaj vrozh gnoj, ki fe fhe le kuha v semlji, prevezh pezhe lan, in mu odteguje mokroto. Le v deshevnih letnah tak gnoj manj fhkodje Zhe po sinu fneg fkopni in semlja ni smersnena, kakor je bilo letaf pretekliga mefza Profenza vezhkrat, pa le podorji gnoj, pred ko morefh, ker mefza §ufhza fo rade fuhe fape; fuh gnoj fe teshko podorje, in je tudihuji sashivino.
46
Potlej ko je gnoj podoran in zhe fo brasde teslike, zhe jih poftavim ni rasvalil fresh, fe morajo prekopati s matikami, de fe rasdrobe, in p o vi e z hi dobro, de fe semlja bolj vleshe in de poftane bolj zhverfta. Ne ftoriih prav, zhe to delo predolgo bliso fetve odkladafh, ker potlej pride fe-me v prevezh rahlo perft. Zhe pa vidifh , de fe je prekopana njiva slo oselenila, je prav jo fhe enkrat prekopati, preden fejefh; tode potlej jo s valarjem prav dobro povali In vterdi.
L eno vi z fe feje okoli fv. Ju rja, prešle j pa okoli fv. Florijana, tode kadar je slo fuho, deshja po z ha kaj; v fuhim vfjani lan nikoli dobro ne ftori, zhe v kakih dnevih deshja ni.
§ej lan vfelej rajfhi bolj golt o, kakor redko; redik lan ne da shlahtne like, in tudi plevel ga bolj premaguje; ftari pregovor je: de naj pod enim pavzam sem devet les hi. Zhe bofh manj femena perdelal, bofh imel pa vezh prashni-ga prediva.
Vfejani lan fe sakoplje s matikami, pa pasi, de f pet ne pride pregloboko. Po tem po vi ez i njivo, pa vari, de s brano ne fpravifh viiga femena v rasore, satorej grede lepo rahlo brano per-sdiguj, de feme oitane tam, kamur je padlo. Na vfe to pa fhe prav dobro povali njivo in jo sagrabi ob konzeh, in fhe s matiko in s grabljemi poravnaj, kar je treba.
Koder v lanenih njivah kert rije, pravijo, de bo lami obilno, in ta ravno ni prašna, zhe kerta ni od file prevezh, sakaj kert polovi zherve, kteri semljo rahljajo in tudi lanove koreninize fpodje-dajo. Zhe fe pokashejo po njivi kertne, jih berfli rasgrabi, in zhe vidifh, de je semlja od kertize, od mramorja, ali drugih mergolinzov preberfklja-na, fpet povali dobro vfo njivo, ali pa faj s nogo potlazhi fpet persdignjeno semljo nasaj.
Lan fe pleve dvakrat, ko je perft velik, in pa preden fe sazhne ko dr a ti. Plevizam perporozhaj , de bo delo dobro itorjeno.
Potem pa nimafh s lanam nizh opraviti, de fe issori, kakor de ga Bogu perporozhaj, sakaj „ne kdor fadi in kdor perij i v a je kaj, temozh Bog, kteri raft daje." i. do Kor. 3, 7.
A   .   .   .