Amerikanski Slovenec List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. 13. ŠTEVILKA. J0L1ET, ILLINOIS, 3. MARCA, 1911. LETNIK XX OSTANE SENATOR. Vkljub podkupovanju pri njegovi vo-litvi, ki baje ni bilo zadostno dokazano. 46 GLASOV ZANJ, 40 PA PROTI. Ime Lorimerjevo vendar omadežano, izjavil senator Owen. Washington, 1. marca. — Senat je s 46. proti 40. glasom vzdržal pravico William Lorimerja do senatskega sedeža za državo Illinois. Rezolucija senatorja Beveridge, ki izjavlja, da Lorimer ni bil zakonito izvoljen, je bila odklonjena. Washington, D. C., marca. — V za-veznem senatu je imel senator Owen iz Oklahome govor proti Lorimerju. Zadnji je bil navzoč in je na videz prav pozorno sledil govoru. Po vnanjem je bil videti zelo miren. Senator Owen je ostal pri tem, ko je zatrdil, da ima sočutje z Lorimerjem, da jc vendar njegovo dobro ime dobilo madež po načinu, kako je bil izvoljen v senat. Pri volitvi da se je podkupovalo, in po njegovih mislih, da je nemogoče, da Lorimer ni ničesar vedel o tem. Potem je pokazal brzojavko guvernerja Deneena, ki pa jo je šele prečital, ko ga je k temu pozval senator Hey burn. V tej brzojavki je guverner odgovoril zelo jasno na vse trditve illinoiškega senatorja, ki so se tikale njega. Obdolžitev, da je bil guverner deležen zarote v svrho, da se doseže objava Whitove izpovedi, je bila kot popolnoma neutemeljena zavrnjena. Glede objave izpovedi da ni vedel ničesar. Defieen je tajil nadalje, da je najprej pritrdil Lorimerjevi kandidaturi, a potem svojo pritrditev umaknil. Svojim prijateljem da je svetoval, naj za Lorimerja kot senatorja ne glasujejo. Nadalje je pisal Deneen, da ni iskal govornika za illi-noiško poslansko zbornico in da ni bil proti Shurtleffu. Deneen je tudi izjavil, da bi bil Lorimerjev predlog, izvoliti guvernerja za senatorja, zahteval polovico demokratskih glasov, m obenem je izrazil svoj dvom o tem, da li bi se mogel na ta način razpor v republikanski stranki poravnati, kakor je Lorimer mislil. "V resnici,” je rečeno potem dalje v brzojavki, “sta se obe stranki zvezali, da mene porazita.” Gospod Owen je grajal Lorimerja, ker ni prišel pred preiskovalni odbor. Vprašanje ni šlo tako zelo za sedež v senatu, kakor za to, da li naj senat podkupovanje 'in podkupnost zatre ali take spletke podpira. Imenoval je zvezo iz obeh strank “tatinsko in lopovsko”. Nadalje je bil mnenja, da se ima “jackpot”-zadeva še preiskati. Nazadnje je izjavil, da me bo glasoval za doktrino (nauk), ki jo je postavil odsek za predpravice in volitve, ker jo smatra za nemoralno. Glasoval da bo proti, pa najsi da je čisto sam. Za Owenom je imel senator Simmons kratek govor, v katerem je zagovarjal Lorimerjevo pravico do senatorskega sedeža. Rekel je, da so bili dokazi nezadostni, da bi prepričali, da se je volitev izvršila s podkupovanjem. Za njim je senator Lorimer nekoliko pripomnil k Deneenovi brzojavki, ki jo je prečital Owen. Za njim sta še senator La Follette iz Wis-consina in senator Smith iz Michigana govorila proti Lorimerju. Potem je sledilo glasovanje, ki je s 46. glasovi proti 40, odločilo v prid Lorimerju. Trop indijanskih morivcev. Reno, Nev., 28. febr. — Poročilo je dospelo semkaj, da ima še več umorov na vesti trop Indijancev, ki je umoril štiri živinorejce in imel v nedeljo s krdelom sklicanih uradnikov krvav boj, v katerem so bili usmrčeni štirje Indijanci, dve indijanski ženi in dva indijanska otroka. Mlada “squaw” (indijanska žena), ki je bila prijeta, je namreč priznala, da je omenjeni trop Indijancev umoril razun živinorejcev še štiri druge belokožce in enega Kitajca. Nedeljski boj se je vršil 60 milj zapadno od Tuscarore, ob Kelly Creeku v okraju Humboldt. Dvanajst glav broječi indijanski trop je začel boj, ko je trčil skup z državno policijo. Bitka je trajala tri ure. Končala se je šele, ko so bili Ed. Hoyle od državne policije in osmeri Indijanci usmrčeni. Potem šele so se udali preživeli Indijanci. Policija je že teden dni zasledovala Indijance, ker je mislila, da so umorili četvere živinorejce, katerih trupla so bila najdena kacih 10 dni prej v neki samotni globeli na vzhodnem vznožju Sierra Nevade. Moriv-ci so odjezdili na konjih žrtev, pa krdelo sklicanih naseljencev in državnih policistov jih je zasledilo tekom enega tedna, in potem je prišlo do boja. PRISELJEVANJE V ZOR. DRŽAVE. Od julija do februarja dospelo 489,658 priseljencev, samo v januarju pa 36,361. SLOVANOV PRIHAJA MNOGO. Za utrdbo Panamskega kanala. Washington, 25. febr. — Po skoro peturni razpravi se je poslanska zbornica malo pred 10. uro zvečer z veliko večino glasov odločila v prid utrdbi Panamskega kanala in je dovolila $3,-000,000, da se s tem prične delo, čegar dovršitev ima stati kacih $12,000,000. Ta čin poslanske zbornice odločuje vprašanje o utrdbi, kajti v senatu sta v prid utrdbi prekopa dve tretjini senatorjev. Grda beseda. Washington, 23. febr. — V poslanski zbornici je bil prepir, med katerim je bila izgovorjena usodna beseda “lažnik”. Da ni prišlo do pretepa, se je zahvaliti samo hitremu posredovanju več poslancev. Bil je poslanec Mondell iz Wyom-inga, ki je zalučal grdo besedo v brk delegatu Wickershamu iz Alaske in bi bil zato skoro tepen, kajti Wicker-sham je mnogo močnejši od Mondella. Dvakrat je butnila mogočna pest Ala-ščanova proti Mondellovemu obrazu, toda okolistoječi trde, da svojega cilja ni dosegla. Preden je Wickersham spet treščil s pestjo, ga je poslanec Foster iz Vermonta zgrabil za grlo, dočim so se drugi vrgli na Mondella, ki je nameraval zagnati stol proti svojemu nasprotniku. Ta vmesni dogodek je zbornico silno razburil in kmalu je stalo kacih sto poslancev o-krog obeh petelinov, ki sta se zaman poskušala osvoboditi rok, katere so ju krepko držale. Pozneje sta se oba opravičila. Harrison in Merriam. Chicago, 111., 1. marca. — Izid včerajšnjih prvotnih volitev donaša velika presenečenja. Demokrati so dobili 146,000 glasov, republikanci 108,000. Kot županska kandidata sta zmagala republikanec Charles E. Merriam, vse učiliški profesor, in demokrat Carter H. Harrison, bivši župan. Za nominacijo chicaškega župana so dobili glasov: Na republikanskem tiketu: Charles E. Merriam, 54,228; John R. Thompson, 26,108; John F. Smulski (Poljak), 24,167; Tom Murray, 2,823, in John Edward Scully, 1,210 — potemtakem je nominiran Merriam z večino 28,120 glasov. Na demokratskem tiketu: Carter H. Harrison, 55,069; Edward F. Dunne, 53,513, in Andrew J. Graham, 38,541— torej je nominiran Harrison z večino I, 556 glasov. Repub.ikanec Merriam je dobil približno toliko glasov, kakor njegovi protikandidati skupaj. Demokrat Harrison pa je dobil nominacijo s tako pičlo večino, da njegov najbližji tekmec, bivši župan in sodnik E. F. Dunne še vedno upa, da bo uradna določitev volitvenega izida dognala njegovo zmago. Spet nesreča v rudniku. Tonopah, Nev., 24. febr. — Ob dveh davi se je rešilni oddelek, ki išče 6 v goreči jami zajetih rudarjev, približal ognju na 60 korakov. Reševalci so delali celo noč, da preženejo dušljive čade. Ko so se približali ognju na 300 čevljev, so se morali vrniti. Trije izmed njih so bili omamljeni po plinih in prepeljani v bolnišnico radi zdravljenja. Nihče ne smatra za mogoče, da so zajeti rudarji še živi. O sledečih osebah je znano, da so še v jami: Bob Frazier, John Dondero, Frank Burke, Mike Hannison, Jack Mea in Billy Murphy. Tonopah, Nev., 24. febr. — Pomožno moštvo, ki je prodrlo v Belmont-rudnik, je našlo v 1100 čevljev globokem rovu trupla enajsterih rudarjev. Pogrešajo se še nadaljnji rudarji in bati se je, da se najdejo v 1160 čevljev globokem rovu še nadaljnja trupla. Požar, ki je zdaj pogašen, m močno poškodoval rudnika. “Mokri” in “suhi” v Indiani. Indianapolis, Ind., 28. febr. — V 14. okrajih (counties) te države so se vršile volitve po novem zakonu o lokalni opciji in njihov izid je deloma v prid “mokrim”. Po starem zakonu je bil pri teh volitvah okraj (county) enota, po novem zakonu so mesta, kraji in “townshipi” enote. Posledica je bila, da so prohibicionisti pač zmagali na deželi, a “mokri” dobili zmago v največ mestih in večjih krajih Glasovalo se je v skupaj 46. “enotah”. V naslednjih mestih so zmagah “mokri”: Marion, Wabash, Vevay, Rush-ville, Huntington, Oonnersville, Decatur, Kendalville in Kokomo. “Suhi” so pa obdržali vlado v mestih: Delphi, Tipton, Petersburg, Greencastle, Gas City in Noblesville. V zadnjem desetletju jih prišlo 2,000,-000, Hrvatov in Slovencev 209,000. New York, 26. febr. — V mesecu januarju je dospelo v Združene Države, po semkaj iz Washingtona dospeli statistiki, 55,548 prekomorskih potnikov, 37,565 moškega in 17,983 ženskega spola. Od skupnega števila je bilo 36,361 priseljencev, 7243 neprise-ljencev in 9726 državljanov Združenih Držav. Nazaj poslanih je bilo v januarju 2218 priseljencev, od teh 1534 z Ellis Islanda. Od julija do februarja je dospelo v Združene Države 770,119 prekmorskih potnikov, 473,487 moškega in 296,632 ženskega spola. Od skupnega števila je bilo 489,658 priseljencev, 83,325 nepriseljencev in 182,-912 državljanov Združenih Držav. Nazaj poslanih je bilo v sedmih mesecih 14,224 priseljencev. Od 36,361 priseljencev, ki so dospeli v januarju v Združene Države, je bilo 2637 Nemcev. Od 489,658 priseljencev, ki so db-speli izza pričetka fiskalnega leta v Združene Države, jih je prišlo 355,745 v luki newyorški, 21,635 v Bostonu, 23,168 v Philadelphiji in 14,391 v Baltimoru. Nazaj poslanih je bilo v tej dobi 7944 z Ellis Islanda, 333 iz Bostona, 297 iz Philadelphije in 61 iz Baltimora. Statistika o potniškem gibanju iz Združenih Držav je dogotovljena samo za pet mesecev novega fiskalnega leta in ima naslednje podatke: Iz Združenih Držav je odpotovalo od julija do decembra 126,701 izseljenec, 86,473 neizseljencev in 132,946 državljanov Združenih Držav, skupaj 346,-120 oseb. Od 126,701 izseljenca je bil 7101 Nemec in od neizseljencev je bilo 5797 Nemcev, skupaj 12,848 Nemcev. V petih mesecih se je prebivav-stvo Združenih Držav pomnožilo za 27,433 Nemcev. * Leta 1908-1909 se je izselilo v Združene Države iz Italije 182,218 oseb, iz Avstro-Ogrskega 170,191, iz Rusije in Finske 120,460, iz Angleškega in Irskega 71,826, iz Nemčije 25,540, iz Švedskega, 14,474, iz Grškega 14,111, Norveškega 13,627 oseb. * Neki češki ameriški dnevnik prinaša sledečo statistiko. V zadnjem desetletju (do julija lanskega leta) se je naselilo v ameriške Združene Države 97,702 Čeha, 94,603 Bulgari in Srbi, 309,729 Dalmatincev, Bošnjakov in Hercegovcev, dvestodevettisoč Hrvatov m Slovencev, 873,000 Poljakov, 143,000 Ukrajincev, 332,446 Slovakov. Skupaj torej okoli dva milijona Slovanov. Arhitekt Brinkman najden mrtev. Chicago, 111., 26. febr. — Po 12 urnem poizvedovapju o slučaju še ni prišla policija do mkakega zaključka v zvezi s skrivnostno smrtjo arhitekta William J. Brinkmana, 37 let starega, stanujočega pod h. št. 7443 Stewart avenue, čegar truplo je bilo najdeno na progi Rock Island železnice blizu njegovega doma v Mamilton parku včeraj zarana. Troji slučaji so bili možni: nesreča, samomor in umor. Zadnjeimenovana dva sta bila kmalu opuščena v preiskavi radi pomanjkanja razlogov. Truplo je bilo najdeno dva bloka severno od postaje, na kateri je navadno izstopal, dočim je bil njegov dom dva bloka južno od iste. Truplo sta našla strojevodja Brittze in kurjač Dawson od severnovozečega vlaka Rock Island železnice. Obvestila sta policijo Englewood postaje, ki je spoznala mrtveca po listih in papirjih, najdenih v žepih. Gospa Brink-man se je zgrudila, ko so ji povedali o smrti njenega soproga, in je še vedno pod oskrbo zdravnikovo. G. Brinkman je bil slavnoznan kot risar načrtov za cerkve. Pripravil je črteže za mnoge rimsko-katoliške cerkve v Chicagi, ko je bil član tvrdke D. H. Burnham & Co. V zadnjem času je imel urade pod h. št. 17 Van Buren st. (Op. ur. Ponesrečeni arhitekt Brink-man je izdelal osnutke tudi za vse slovenske cerkve v državi Illinois, tako v Jolietu, Chicagi, South Chicagi, Waukeganu itd.) John Mitchell odstopil. New York, 1. marca. — John Mitchell, bivši predsednik premogarske zveze “United Mine Workers of America” in odličen član “National Civic”-federacije, je naznanil svoj izstop iz zadnje združbe, dasi je opravljal važno službo v istej, ki mu je nosila na leto $5,000. Mitchell je bil k temu koraku prisiljen, ker je premogarska zveza v svoji zadnji konvenciji sprejela sklep, po katerem mora član te zveze, ki je obenem član Civic-federacije, ali iz zadnje izstopiti ali pa izgubi članstvo v premogarski zvezi. Mitchell izjavlja v svoji odpovedi, da zelo obžaluje sklep premogarske zveze, katerega smatra za prenagljenega in nespametnega, ampak da hoče ostati zvest premogarski zvezi in da iz Civic-federacije izstopa. Grški parnik-tihotapec. New York, 25. febr. — Zavezni u-radniki so se podali na krov iz Grškega dospelega parnika “Athinai”, bržko je doplul v luko, in so prijeli vsakega moža na krovu, ki ima kaj govoriti na krovu ladje, od kapitana navzdoli. Obtoženi so, da so kršili priselitvene zakone Združenih Držav. Parnik lastuje Helenska prekoatlantska parniška družba, katere tukajšnji generalni a-gent je bil tudi prijet. Vlada trdi, da je družba že dlje nego eno leto na razne načine vtihotapljala inozemce. $130,000 vredni kameni izginili. New York, 26. febr. — Mrs. Maid-win Drummond, bivša Mrs. Marshall Field Jr. iz Chicage, je bila okradena za celo premoženje v dragih kamenih na krovu nečega prekmorskega parnika. Diamanti, biseri in drugi dragi kameni v vrednosti približno $130,000 so izginili na skrivnosten način iz njene kajute na parniku "Amerika” ham-burg-ameriške linije. Izguba dragih kamenov je bila takoj opažena, ko se je parnik vsidral v New Yorku, in policija newyorška in hobokenska poskuša sedaj slučaj pojasniti. Mrs. Drummond se je brž podala v Plaza hotel in noče govoriti o zadevi. Parniška družba odklanja vso odgovornost iz razloga, ker nima skrbeti za povračilo, če izginejo dragocenosti, ki jih potniki pridržujejo v svojih kabinah. Žrtve plamenov. Hazleton, Pa., 27. febr. — Dve hiši sta se užgali v Oneidi, nedaleč od tukaj, bržkone po eksploziji neke svetilke in sta bili upepeljeni. Gabriel Gerotky in njegova žena ter peteri o-troci, ogrska družina, so zgoreli v plamenih ene hiše. Družina Slovak, ki je stanovala v drugi hiši, je bila rešena. Peoria noče novotarije. Peoria, 111., 28. febr. — Z večino 735 glasov je tukajšnje meščanstvo zavrglo predlog, uvesti za mesto Peoria upravo po komisarjih. Črnec imenovan v visoko službo. Washington, 28. febr. — Predsednik Taft je imenoval Wm. H. Lewisa v Bostonu, črnca, za urad pomožnega generalnega pravdnika v pravosodni službi. To je prvikrat, da je bil kak črnec imenovan za tako važen urad v tem departmentu. Lewis, ki je sedaj pomožni zavezni pravdnik v Bostonu, je eden najbolj znanih črnokožnih pravdnikov v Združenih Državah. Z uradom združena letna plača znaša $5,000. Črnca linčana. Augusta, Ga., 25. febr. — Bob Jones in John Veazey, črnca, obtožena umora dveh belokožcev, sta bila ugrabljena iz ječe v Warrentonu, Ga., in linčana. Drhal je črnca obesila ne nekem drevesu kraj mesta ter njuni trupli prevrtala s kroglami. Nadloga vsled lakote. Shangai, 28. febr. — Iz pokrajine, obiskane po lakoti, je dospel semkaj neki misijonar, ki poroča, da tam vsak dan pomira 3,000 oseb in da je 350,000 oseb popolnoma odvisnih od podpore, ki prihaja iz inozemstva. Ponekod se uživajo psi in mačke, in hiše se podirajo, da se materijal zamenjava za živež. Briand odstopih Pariz, 27. febr. -— Prvi minister Ari-stide Briand je podal predsedniku Fal-liersu ostavko ministrstva, češ, da je sit zahrbtnega kovarstva v parlamentu. Predsednik je ostavko sprejel. Pariz, 28. febr. — Predsednik Fal-lieres je pooblastil prejšnjega senatnega predsednika Monisa, sestaviti novo vlado. Strašna žetev črne smrti. Petrograd, 28. febr. — V mestu Pei Chuanlitze, kacih 50 milj severno od Harbina, razsaja kuga grozno. Vsak dan se tamkaj zglaša 2000 smrtnih slučajev. Tudi v Kirinu, nasproti Harbina, in v Bodunu, 100 milj jugovzhod no od glavnega mesta Mandžurije, razsaja kuga. Upori vsled lakote se dogajajo po vsem okuženem okrožju. Inozemski konzuli se pripravljajo na odhod. Čete se upirajo, oditi v prizadete kraje, in proglašeno je vojno pravo. Kitajski cesar je mandžurska o-blastva grajal, ker niso nič primernega ukrenila. Časopisje Daljnega Vzhoda izraža bojazen, da se utegnejo ponoviti boksarski nemiri. IZ DELEGACIJ AVSTRO OGRSKIH. Skupni minister vnanjih zadev, grof Aehrenthal, zagovarja trozvezno politiko. KRVAVE VOLITVE NA OGRSKEM. “Štrajk” uradnikov v Trstu končan, vsaj začasno. Kdo je zmagal? Dunaj, 1. marca. — Veliko pozornost vzbuja izjava ministrskega predsednika barona Bienertha povodom zlatega jubileja februarske ustave. Izjavo je priobčila “Neue Freie Presse”. Glavna točka v njej se glasi, da smatra ministrski predsednik za svojo posebno dolžnost, visoko čislati ustavo in najstrožje izvajati njene določbe. (Schmerling je razglasil dne 26. februarja 1861 novo državno ustavo za celo državo in nove deželne zakone za kronovine.) Budimpešta, 28. febr. — Avstrijska in ogrska delegacija sta sprejeli v polni seji pomorski proračun, vštevši izredno dovolitev $11,000,000 za gradnjo bojnih ladij. Po vladnem pomorskem sporedu se ima v prihodnjih šestih letih izdati $65,000,000 za vojne ladje. Namerava se zgraditi brodov-‘e 16. prvovrstnih bojnih ladij. Budimpešta, 28. febr. — Avstro-ogr-ske delegacije, ki so sprejele proračun vnanjih zadev, so se bavile tudi z vprašanjem o prečrtanju proračuna za poslaništvo pri Vatikanu, kakor je bilo k tej točki predlagano. Prečrtanje te postavke je bilo odklonjeno. Budimpešta, 27. febr. — V seji avstrijske delegacije je imel skupni minister vnanjih zadev, grof Aehrenthal, silno znamenit govor. Minister je zagovarjal trozvezno politiko in poudarjal, kako ista povišuje moč in veljavo dvojne monarhije. Celo prejšnji nasprotniki Nemčije da so priznali to. Zato da je legenda o ob-kroženju Nemčije ali osamljenju obeh zveznih velevlasti mrtva in enkrat za vselej spravljena iz sveta. Avstro-Ogrsko, je nadaljeval grof Aehrenthal, da ni razpenjavo. Biti pa da mora močno, da ostane sposobno za zvezo in da more čuvati mir. Potem je minister govoril o nasvetu, naj se Avstro-Ogrsko in Italija dogovorita o razoroževanju. Ta predlog, je izjavil, da je neizpeljiv, ker sta obe državi odvisni od drugih velevlasti. Dvojna monarhija in Italija da se ne oborožujeta druga proti drugi, češ, da to zabranjujeta obstoječa tro-zveza in medsebojno dobro razmerje. Rekel je, da ne potrebujeta zbližanja in sporazuma vladi obeh dežel, marveč oba naroda sama. “Da počiva jekleno orožje”, je vzkliknil grof Aehrenthal, “se mora jezično orožje previdno rabiti. Sicer se zgo-ščuje ozračje sovraštva in mržnje.” “Štrajk” uradnikov končan. Dunaj, 28. febr. — Ko je trpni odpor tržaških uradnikov začasno ^con-čan, se je vlada odločila za stroge naredbe proti morebitni obnovi gibanja. Trpni odpor (pasivno rezistenco) so nezadovoljni uradniki prenehali pod pridržkom, da se ima spet pričeti s tovrstnim štrajkom, ki zelo škodi trgovini in prometu, če vlada v doglednem času ne najde odpomoči za pritožbe uradnikov. Proti tej nameri uradnikov se je vlftda sedaj zaščitila s tem, da so dobile telegrafske in železniške čete povelje, naj bodo vsak hip pripravljene na odhod v Trst. S temi četami se ima vsako novo gibanje takoj odločno zatreti in obenem nadomestiti uradnike. Vlada je že pred nekaj dnevi ukrenila izpremembo delovnega časa in premestila uporne uradnike v druge kraje. To je vplivalo vtoliko, da je bil "štrajk” začasno proglašen končanim. Ogorčenost zelo oškodovanih trgovskih krogov je bila že silna. ZAKLJUČEK NABIRANJA naročil za Družbo sv. Mohorja. S tem zaključimo nabiranje naročil za knjige družbe sv. Mohorja. Denar z imeni in potrebnim pojasnilom se je poslal v reg. pismu na družbo v Celovec včeraj 2. marca 1911. Končujoči to zadevo za letošnje leto, se najiskreneje zahvaljujemo vsem cenj. naročnikom in naročnicam za skazano prijaznost in zaupanje, da so se naročili na to prekoristno družbo skozi naše poverjeništvo. Le mal čas smo nabirali naročnino, ker smo še le pred kratkem prejeli poverjeništvo, a vpisalo se je dokaj lepo in veliko število imen. Prihodnje leto bomo pa s to stvarjo začeli bolj zgodaj in upamo, da bo vbodoče še večji uspeh, ker je ta družba res čast in ponos našega naroda. Tudi ko knjige dospejo v jeseni, bomo gledali, da bodo točno odposlane naročnikom. I III. in zadnji izkaz. Joliet, 111. Ant. Planinc, s., Marija Tekavčič, n., Mart. Slak, s., Ant. Kostelec, s., Mih. Mačak, s., Louis Sterniša, s., Ant. Li-lek, s., Paul Sila, n., Mat. Benedik, n., Mart. Jurečič, s., Jos. Terlep, s., Jak. Skubic, n., Fr. Korevec, s., Fr. Rus, s., Fr. Kožar, n., Kat. Potsch, s., Jan. Stublar z dr., s., Ig. Kostelec, s., Marko Nemanič, s., Jan. Metež, s., Marija Vertin, n., Jan. Gregorčič, s., Jan. Simonič, s., Fr. Papež, s., Anton Vogrin, s., Jan. Grahek, s., Jurij Stonich, s. Iz drugih krajev. Jan. Kariš, n., Pineville, Minn.; Jak. Kariš, n., Biwabik, Minn.; Mat. Junko z dr., n., Biwabik, Minn.; Fr. Habja-nec, n., Biwabik, Minn.; Mat. Gerde-šič, n., Bradley, 111.; Mat. Cetinski, n., Dayton, Ohio; Pet. Perušek, s., Rib Lake, Wis.; Pet. Černič, n., Reading, Pa.; Jan. Perme, n., Weir, Kans.; Fr. Justin, n., La Salle, 111.; Mart. Plut, n., Roundup, Mont.; Fr. Span, n., Johnstown, Pa.; Jan. Turk, n., Denver, Colo. Dva dosmrtna uda stari kraj. Upravništvo Am. Sl. Drobne vesti. — Francoski vojni minister, general Brun, je umrl. Vsa posadka pariška se je udeležila veličastnega vojaškega pogreba dne 27. februarja. — Avstralska zavezna vlada je dne 27. febr. razglasila, da ne bo trpela v deželi inozemskih trustov. Ta razglas je naperjen v prvi vrsti proti ameriškemu trustu za meso, ki je poskušal raztegniti svoj delokrog tudi na Avstralijo. — Novi parnik “Franconia” Cunard linije je nastopil svojo prvo vožnjo na progi Liverpool-Boston dne 25. februarja. — Tristo koč je zgorelo domačinom v nekem predmestju manilskem na Filipinih zadnjo soboto. — Veliki gozdni požari zadnjo jesen so povzročili zavezni vladi $1,050,000 stroškov za gašenje. —- Proti smrtni kazni se je izrekla poslanska zbornica minnesotskega za-konodajstva v St. Paulu dne 1. marca t. 1., ko je sprejela tozadevno predlogo. Ogrske volitve. Budimpešta, 24. febr. — Do krvavega boja je prišlo v volilnem okraju Gyarmata v komitatu aradskem. Tam so se spopadli Justhovciin Kossuthov-ci z orožniki. Zadnji so rabili orožje in so naposled streljali. Tri osebe so bile na smrt ranjene, a premnoge bolj-alimanj. Razburjenost je še velika, in bati se je nadaljnjih spopadov. Velik požar, ki je napravil škode za milijon kron, je uničil v Szegedinu skladišča, pisarne in delavnice državne železnice. Vsled močnega vetra je bilo gašenje brezuspešno. Slaven slikar utonil. Dunaj, 28. febr. — Kakor poročajo iz Prage, je tamkaj krajinoslikar pro fesor Hampejs storil žalostno smrt. Profesor Hampejs je na poti domov padel v mlinski žleb in utonil. Ker ni nesreče nihče zapazil, ni bilo mogoče pomagati mu. “Glavna posojilnica” v konkurzu. Ljubljanski “Slovenec” z dne 14. fe-> bruarja poroča: Včeraj je bil proglašen konkurz nad “Glavno” posojilnico. Zgodilo se je, kar je bilo pričakovati. Če bi se to zgodilo prej, bi bilo za zadružnike še bolje. Primanjkljaja bo skupno okolu dva milijona kron, ki so ga zakrivili zgolj liberalni upravni svetniki in nadzorniki, ki bodo seve sedaj prišli ob vse in se bodo imeli razun tega še zagovarjati pred kazensko sodnijo. Za konkurznega komisarja je postavljen svetnik deželne sodnije dr. J. Toplak, za začasnega upravnika mase pa dr. J. C. Oblak. Pozor, Waukegancanje! Waukegan, 111., 27. febr. — “Slovenski Politični Klub” bo imel svojo sejo dne 5. marca, to je, v nedeljo zvečer ob 7. uri v šolski dvorani, kamor so vljudno povabljeni vsi rojaki, tudi oni, ki še niso člani tega kluba, naj pridejo; in zlasti pa rojaki volilci iz Wauke-gana pridite vsi, da »e pomenimo, komu bodemo oddali svoje glasove pri prihodnji volitvi. Pri tej seji je še več drugih važnih stvari na dnevnem redu. S pozdravom — Math. Jereb. Jolietska novica. — Te dni se je mudil v Jolietu g. Steve Plut iz Minnesote, uslužben pri družbi “Power-Mining Exploration Company”, kjer ima kot foreman ali delovodja pod svojim vodstvom 80 mož, ki iščejo železno rudo po državi z vrtalnimi stroji in so že na 33 mestih vrtali z uspehom. G. Steve Plut je doma iz Semiča na Dolenjskem, biva v Ameriki trinajst let in je star šele 32 let. Tu je obiskal na povratku z dvomesečnih počitnic svoje sorodnike (trgovca g. Jos. Sitarja in dr.) ter znance, pa si med drugim ogledal tudi našo tiskarno. Joliet, 111., 1. marca. — Pepelnica je danes. Cela dva meseca je trajal letošnji predpust, pa prav nič prevesel ni bil za našo naselbino —- smrt je zahtevala pTeveč žrtev. Skoro ni bilo tedna, da nismo poročali o nesrečah ali pa o slučajih naravne smrti vsled hripe in druzih bolezni. Potemtakem ne bomo žalovali za letošnjim pred-pustom. Odslej pričakujemo lepših dni in več sreče. Bog daj! — Umrl j c mož — g. Jakob Pleše, mesarski mojster in trgovec podli. št. 911 N. Scott st., star 47 let, doma iz Starega Laza na Hrvaškem, odkoder je prišel pred kacimi osemnajstimi leti v Ameriko. Nepričakovano hitro ga je pokosila neizprosna smrt. Za daljšim bolehanjem je bil zadnji četrtek dopoludne operiran na želodcu v bolnišnici sv. Jožefa po nekem specialistu iz Chicage, a brez uspeha. Že naslednjega dne opoludne je po strašnih mukah izdihnil. Tužna vest se je hitro raznesla po vsem severnem delu mesta, kjer bivamo Slovani. Hrvatska naselbina je izgubila vzor-moža in rodoljuba, kakršnih je malo, in hrvat ska cerkev enega svojih največjih dobrotnikov. Pa tudi naša cerkev in naša naselbina žalujeta za pokojni kom, ki je bil rodom Hrvat, a tudi res ničen brat in prijatelj Slovencev jo-lietskih. Zato so tudi zvonovi z naših zvonikov milo in tužno zapeli, ko se je v ponedeljek pomikal pogrebni iz-prevod od hiše žalosti mimo naše cerkve do hrvatskega hrama božjega in potem na hrvatsko pokopališče. Po grebni izprevod — pod vodstvom pogrebne tvrdke Ant. Nemanich & Son — je bil veličasten. Udeležila so se ga tri podporna društva, eno hrvatsko in dve slovenski, katerih član je bil pokojnik, namreč: dr. Zrinjski-Fran-kopan, dr. sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J. in dr. sv. Martina št. 80 Z. K. U., in sicer v številu do 300 mož, z društvenimi zastavami in slovensko godbo. Tudi Hrvatski Sokol je izkazal zadnjo čast svojemu pokojnemu podpornemu članu in korakal v izprevodu koj za godbo; na čelu sokolskega od delka so nosili trije sokoli šop iz svežih cvetic in hrvatsko trobojnico napisom “Hrvatski Sokol u zadnju počast hrvatskome rodoljubu”. Sv. maši zadušnici, katero je daroval hrvatski cerkvi Rev. Violič, je prisostvoval tudi slovenski namestni župnik, Rev. A. M. Kraschowitz. Hrvati in Slovenci so pri tem pogrebu spet pokazali, da so takorekoč en narod.— Nepozabni pokojnik zapušča užalo ščeno soprogo Ano, dva sina, Josipa in Valentina, ki doslej kažeta vse vrline svojega očeta, ter dva brata (ene ga v Gary, Ind. in druzega v St Louisu) in eno sestro (v Gary). So rodnikom izrekamo naše najiskrenejše sožalje, a rajnemu prijatelju slovenskemu svetila večna luč in bodi lahka zemljica v novi domovini! — G. John Poč, star 65 let, rojen v Semiču na Dolenjskem, je umrl zadnjo soboto v svojem domovanju, 412 Pleasant street. Pokojnik, ki je bival v Ameriki že čez 30 let, zapušča so progo Katarino, roj. Ancel istotako v Semiču, dve hčeri, Mrs. M. J. Kelly in Miss Margaret Poč, tri sine in eno sestro, omoženo tukaj. Bil je član društva sv. Cirila in Metoda št. 8 K. S. K. J. Pogreb se je vršil včeraj (v torek) dopoludne, s črno sv. mašo v naši cerkvi sv. Jožefa in potem na slovensko pokopališče, ob mnogobroj ni udeležbi odstrani prijateljev in znan cer. Sorodnikom naše iskreno soža lje, a rajniku svetila večna luč! — Umrla je v bližnjem Rockdalu nedeljo zvečer ga. Marija Anzeljc, stara okoli 29 let, dva dni po porodu. Zapušča soproga, g. Antona Anzeljc, enega sinka, starega 7 let, eno hčerko, staro 4 leta, ter brata g. Ign. Verbič v Turinu, 111. Pogreb se je vršil včeraj ob najštevilnejši udeležbi s sv. mašo zadušnico v naši cerkvi na slovensko pokopališče. Užaloščenim sorodnikom naše sožalje, a pokojnica počivaj v miru! Slučaj John Tijan pride zdaj pred najvišje sodišče v državi. Tijan, rodom Hrvat, je bil leta 1908. hudo poškodovan pri delu v tovarni Illinois Steel-kompanije, tako da je stalno pohabljen. Tožil je kompanijo za od-škodbo, in pri prvi obravnavi januarja meseca 1909 mu je bilo prisojeno $20,-000, a pri drugi obravnavi $18,000. Toda kompanija je vložila priziv na višje sodišče in to ji je dovolilo sredi zadnjega tedna tretjo obravnavo pred najvišjim sodiščem v državi. Slučaj je zelo zanimiv vsled razlogov za odgovornost kompanije, m zato so tudi vsi krajevni pravniki radovedni na končno razsodbo najvišjega sodišča. — Vaje za igro “Sv. Elizabeta”, ki se bo predstavljala na belo nedeljo v korist naši cerkvi, se nadaljujejo po dvakrat v tednu. Vse kaže, da tako dovršene gledališke igre menda še ni bilo na slovenskem odru v Jolietu. Več o priliki. — Vreme imamo suho in mrzlo, zares lepo za to letno dobo. — Eleganca je značila veselico s kotiljončki, ki jo je priredil Slovenski Sokol v Jolietu pustno soboto zvečer v Jednotinej dvorani. Tako izbrane družbe ni videti vsak dan. Posebno naše dame so bile briljantne. — Tudi snočnji maškaradni ples Slovenskega Sokola istotam se je obnesel nad vse pričakovanje zadovoljivo v vsakem nanjkalo. Tukaj pa taka zima in to iko snega! Po nekod ga je burja na-! nosila do 7 čevljev na debelo. Kjer imajo stranišča izven hiše, imajo ponekod tunele od hiše do šende pod debelim snegom, kar se mi je zdelo prav praktično. Tudi jaz sem tu bival cela tri leta, a takrat se mi ni zima tako mrzila, a sedaj bi pa ne mogel ostati pod nobenimi pogoji. Ljubše mi je milo podnebje v osredju Zdr. držav. Koncem dopisa se zahvaljujem vsem prijateljem in znapcem ter sorodni- oziru. Četvere maske, ki so dobile res kom na ca]umetu za prijaznost in na-lepe nagrade, so jih v resnici zas u- klonjenost ob priliki tega mojega ža žile, tako se je splosno govorilo. | ,ostnega oblska. __ Slovenski Sokol vabi svoje člane S pozdravom J. Sitar. na mesečno sejo prihodnjo nedeljo zvečer v Jednotini dvorani. - Slovenski kandidati za nomina- cijo v prvotnih volitvah mestnih, ki naj se na kak nač;n organizirajo in naj bodo dne 14. marca t. 1., so naslednji se vs; korporativno naselijo v Chica gg.: Matthevv Grahek, demokrat, za' mestnega blagajnika; Anton Nemanich ml., republikanec, za aldermana II. vvarde; dr. M. J. Ivec, republika- Chicago, 28. febr. — S tem dopisom prav vljudno vabim vse one rojake v Ameriki, ki izvirajo iz opice, Ely, Minn., 27. febr. — Cenjeni g. urednik! Prosim za mal prostorček v listu A. S. Pretečeni teden smo imeli tukaj prav toplo vreme, sneg se je precej znižal, toda vseeno ga imamo še dovolj za par mesecev. — Z delom gre tudi še precej dobro, priden delavec še zmiram tudi delo dobi; toda vseeno ne svetujem nikomur semkaj za delom hoditi, ker je že tako preveč ljudi in delavskih moči, — Tudi v zakonski jarem se tukaj prav pridno uprezajo, tako da je že precej težko stanovanje dobiti mladim parčkom. Ker pazno prečitam vsak dopis, pri šel sem tudi do tistega, ki ga je pisal poročevalec T. B., Omaha, Neb., v št 12. A. S. Kakor sem bral, piše dotičnik, da je dobil od slovenske koresponden čne šole malo knjižico z 20mi listi in odvračuje druge čitatelje od učenja. Jaz pa svetujem dopisniku iz Omahe, Neb., da se naj tiste male knjižice dobro poprime, in kedar se tisto dodobra nauči, bode dobil drugo in tretjo i. t. d. In kedar se skozi dobro nauči, bo- go. Tukaj bodo našli svoj dom, varno zavetje in od nekaterih bodo čislani kot inteligentni ljudje, od drugih pa prezirani kot neumna teleta. Vi- de znal dobro pisati in brati angleško, nec, za alđermana IV. warde. Razun j prj nas v Chicagi je tole: Včasih Tudi jaz sem se učil s pomočjo slo-teh so naši kandidatje še sledeči gg. : je kak otrok rojen, in kak izobražen venske korespondenčne šole, nekaj Math Nemanich, George Stonich in rojak ga kar doma “krsti" z vinom ali _ mesecev vsak dan le par ur, in sem se John Težak (vsi trije z 22. precinkta) J s jnopsom. Včasih umre kak rojak, ter Alex F. Ross (s 5. precinkta) za1 pa ga pride kak njegov somišljenik pomožne supervisorje na republikan- potopit s šnopsom in zraven ga na skem tiketu, in g. John D. Strutzel s parab ležečega preklinja. In zgodi se 15. precinkta za pom. supervisorja na (Udi, da kak volovsko izobraženi so-demokratskem tiketu. Vsem želimo cialist pride v cerkev s cigaro v roki, ! in jo drži v roki med celo mašo, ki se _. ... , . daruje ob pogrebu za mrtvega, in ko Pisma na posti koncem zadnjega ‘. . . s . , , . .. T , ' . se začuje izpred oltarja nagovor du- tedna so imeli: Abram John, Fovrek . , , hovmkov v prid rajnemu, pa oni volov- Franjo, Grandovec Ana, Kravic Damjan, Kasaj Stevo, Mitrovič Mita, Ra jer Frank, Stimaa Jak. Calumet, Mich., 24. febr. — Slavno uredništvo A. S.! Prosim, da mi uvrstite teh malih par vrstic. Redkokdaj se sliši iz našega okrožja kaj zanimivega, zatorej prosim, da ne prezrete mojih malih podatkov. Prvič naznanjam, da prejmete svoto enega dolarja kot mojo naročnino na A. Sl., katerega težko pričakujem vsaki teden, dokler ne izide. Veseli me vaš list, katerega redno dobivam, priporočajoč se vaši naklonjenosti še za-naprej. Poročati kaj zanimivega nimam iz našega bakrenega okrožja. Z delom se še zadostno izhaja. Zima ni prehuda; snega je sicer mnogo, a pričakujemo, da bo tudi temu kmalu konec. Zanimivosti, katere me vežejo tudi, da jih sporočim, so: Tukaj sta umrli dve soprogi naših velepriljubljenih in hvalevrednih mož, in obeh pokojnic sprevod se je vršil dne 22. febr. ob 9. uri zjutraj, s črno mašo v cerkvi sv. Jožefa v Calumetu. Prva je bila žena našega občepozna-nega rojaka Petra Stefaniča iz Ta-marock No. 5, Marija, katera ga je zapustila v najlepši dobi svojega zakonskega življenja z eno hčerko, katera še ni 3 leta stara. O sprevodu bil je tudi njen brat g. J. Sitar obveščen iz Jolieta, 111., kateri je tudi prišel dne 21. febr. ob eni uri z vlakom na Calumet, spremit svojo pokojno sestro k večnemu počitku. Ostalim izrekam moje največje sožalje. Pokojnici svetila večna luč! — Istega dne pokopana je bila tudi Mrs. John Rom iz Lauriu-ma, katero zadela je srčna kap. V nedeljo večer dne 19. febr. se je obitelj še veselo pozdravila, ko je mož odhajal na delo. V jutro je mož po svo jem povratku našel svojo ženo mrtvo v sobi. Žalost, katera ga je iznenadi la, je prebritka. — Pokojnici sta pri padali k društvu sv. Ane, pod okriljem S. H. Z., katero jima je tudi preskr belo veličasten sprovod do črne matere zemlje. — Ne smemo pozabiti pa tudi našega velečastitega župnika Rev. L. F. Klopčiča, kateri je bil po zvan do Štefaničeve familije in je tudi ob času priskočil in podelil pokojnici, srečno pot s svetimi zakramenti, za kar se mu tudi srčno zahvaljujemo Pokojnici Mariji Rom tega ni dopuščala prerana in prezgodnja smrt, da bi bila previđena s sv. zakramenti. To obžalujemo vsi. Edino, kar izreči moram, je: Svetila jima večna luč in mir jima in pokoj! Pozdravljam rojake širom Amerike in čitatelje A. S.! Naročnik Peter Madronich sko izobraženi socialist zamahne z roko, češ: pojmo ven! In šli so ven štirje, vkljub temu, da so bili poklicani k redu. Sli so iz cerkve ven pit z narodnimi regaliji na prsih v čast rajnemu rojaku! Kadar bo slovenski duhovnik ob pravem času zvedel, kaj se lahko zgodi za njegovim hrbtom, ko on mašuje pri oltarju, bo že preskrbel, da bodo te vrste surovih ljudij prišle v spremstvu policajev tja, kamor spadajo. Vidva pa: Glas Svobode, Proletarec na delo za izobrazbo in maniro volovskih Skubicev in Co. Ant. S°jar, župnik. Calumet, Mich., 22. febr. — Dragi prijatelji pri “A. Sl.”! Kakor sem po ročal, da odidem na Calumet na po greb moje preranoumrle sestre omož Stefanič, sem srečno dospel v to mesto. Danes se je vršil pogreb, ki je bil jako lep in veličasten. Štejem si v dolžnost, se najiskrenej še zahvaliti vsem, ki so skazali sočut je nam vsem ob tej prebridki izgubi Posebno se zahvaljujem onim gospem sosedam moje pokojne sestre, ki so ji stregle in pomagale tekom tridnevnega trpljenja na vročinski bolezni, ka tera jo je spravila v prezgodnji grob Konečno se zahvaljujem tudi vsem prijateljem, znancem in sorodnikom ki so se udeležili pogreba. Pokojnica zapušča žalujočega sopro ga g. Pet. Stefaniča in enega otroka starega le 2 leti, ter dva brata v Jolietu, Johna in Štefana, a v starem kraju pa žalujoče stariše in eno sestro. Stara je bila le 24 let, in je bila v Ameriki le 5 let, ter je bila omožena 3 leta. Naj ji sveti večna luč — naj ji bode mrzla calumetska zemljica lahka! Ob tej priliki pa tudi omenjam, da se mi je čudno zdelo, ko sem prišel po železnici na Calumet, da imajo tu toliko snega, ker v Jolietu je vladalo pravo spomladno vreme, ko se sem podal na pot, le cvetja po drevju je navadil več pisati in brati iz tistih malih knjižic, kakor pa da imam veliko knjigo in da jo pustim v kotu ležati. Sama knjiga še tako velika nič ne nauči, ako jo pri miru pustiš ležati. Torej dopisnik iz Omahe, Neb., svetujem ti, da se dobro poprimi tiste knjižice in ti zagotavljam, da čez par mesecev se ne bodeš kesal za tisto kar si plačal za tisto malo knjižico, in bodeš drugače svetoval dragim čitateljem A. S., ker tudi jaz svetujem in rečem, da se vsaki lahko nauči, ako ima veselje za to. Ker se je že predaleč zavlekel ta moj dopis, naj bo za sedaj končano, in h koncu dopisa pozdravljam vse naročnike A. S. John Grahek, črevljar. a neki hudomušnež omeni, da še za tam ni varen. Ne bil bi si mislil, da se med tukajšnjimi rojaki dobijo taki umazani pisači. Dobre želodce pa morajo imeti naročniki Glas Svobode, ko prežvekujejo tako vsebino. Ali je to kakšen delavski list, kjer ni druzega, kakor obiranje župnikov in kaplanov, tukaj in v stari domovini, in pa preklinjevanje in še celo sakramenti-ranje? Tukaj, če smo ravno bolj na samotnem kraju, vendar nismo še take propalice, da bi si naročili in čitali take liste, kakor je Glas Svobode. Fej Ker se ta teden spominjam obletnice, kar sem se vdrugič podal v novo domovino, opozarjam nanjo vse prijatelje potnike, ki smo skupaj potovali katerih ni bilo prav malo, in jim sporočam mnogo pozdravov! In -Ko sem jemal od doma slovo, pač bilo je rosno vsakogar oko. Prijatelji in znanci so mi roke podali, In klicali: Bog te obvari! Oj z Bogom, vi ljubljeni starši! Naj to Vas preveč ne straši, ker sin se je na tuje podal in drugo si domovino izbral. Oj z Bogom, krasna cerkvica, kjer je sy. Ana patrona Koželjska. Oj z Bogom, tudi veliki zvon, ali še kdaj nate pritrkaval bom? Tam v mestu pa ljubljanskem, za zidom samostanskim, predraga sestrica ždi. “Bog te obvari!” bratec ji veli. Pozdravljeni, prijatelji, Virant, Fajfca in drugi mi, ki skupaj smo popotvali in pesnice prepevali; ko pa semkaj smo došli, se na kraje vse razšli.... Frank Debevc. Geo. Lopartz Grocerijska prodajalna N. W. telefon 808. +02 Ohio Street JOLIET, ILL. N. W. telefon 1257. Jos. Zelnikar gostilničar 200 Jackson St., Joliet, I1L Prijateljem in znancem naznanjam, da sem kupil Mauserjev salun, kjer me lahko najdete vsak čas in se okrepčate. V zalogi imam najboljša vina in druge pijače. VSI DOBRODOŠLI! Chicago, 28. febr. — Da pa iz zgornjega dopisa ne bo kak Slovenec v Ameriki imel naše naselbine za kako menažerijo, z veseljem naznanjam, da je v Chicagi poleg narodnih (oz. nerodnih) surovin večina mož, ki so vredni vsega spoštovanja in časti. Toliko lahko rečemo vsak dan, da najmanj šolani katoliški Slovenec se zna lepše obnašati, kakor najbolj učeni so-cialistovski pek. Da se. bo naša izobrazba še bolj izpopolnjevala, zato bomo uresničili že dolgo nameravani načrt, da bomo prav v kratkem ustanovili svojo farno knjižnico, v pouk in izobrazbo vsem članom naše fare in v kratek čas vsem našim zapuščenim društvenim sobratom, naj si že ležijo bolni doma ali v bolnišnici. Vsak bo dal nekaj nikljev in knjig bomo imeli dosti na razpolago. Rad pa vsak čita, če ima le čas. Razloček med nami v Chicagi in neko bližnjo slovensko naselbino je ta, da iz naše knjižnice se noben rojak ne bo naučil kaj slabega, ker namen knjižnice bo: izobrazba, pouk in zabava. V nekaterih krajih imajo pa s knjigami in listi še druge namene. Saj vemo! Anton Sojar, župnik — nemolčeči faktor. James City, Pa., 26. febr. — Cenjeni g. urednik! Zadnjič sem Vam pisal, da so tukaj delovni čas znižali. Zdaj so ga pa zopet zvišali na 10 ur na dan. Navadnih delavcev so več odpustili, kjer ni dela, le tesarji in strojniki imajo še veliko dela. Zato še delavci vedno prehajajo: eni odidejo, drugi pri dejo. — Snega imamo malo, ker nam ga dež večkrat pobere. — Predkratkim smo bili dobili chica-ški listič “Glas Svobode” na ogled. Hitro pregledamo vsebino, in takoj smo začeli sodbo o njem. Eni so ga obsodili za v peč — a glej ga spaka, za v peč ne bo nič, ker imamo dovolj plinove kurjave; in tudi ne bi bilo varno kuhati pod tako kurjavo, ker bi se gotovo vsa jedila navzela smradu. Slednjič ga obsodimo za na st......... Kansas City, Kans., 21. febr.—Sporočal sem bravcem ljubega nam lista Am. Slov., kako vrlo napredujemo pod vodstvom skrbnega našega g. župnika. Storili smo znaten korak naprej ki nam priča, da nismo zadnji, akorav-no smo maloštevilni. Sporočalo se vam je že, da smo si omislili društveni oder, katerega smo že rabili pri dveh igrah. Ker so se pokazali igralci in igralke spretne, je to dalo g. župniku, ki je duša našega gibanja, poguma, da se je lotil še težje igre, katero smo priredili dne 19. febr, v korist cerkvi. Izbral je g. župnik krasno žaloigro: “Mlinar in njegova hči.” Da se je mogla vršiti ta igra z vsemi spremembami, je bilo treba oder docela izvršiti. Gmotno so priporno gla k temu vsa naša društva. G. žup nik se ni ustrašil ne potov ne hoda, ki je združen s predelovanjem odra in s poukom igralcev v nekaterih pri meroma težkih ulogah. Ker smo večinoma delavci, je bilo treba žrtvovati (Nadaljevanje na 7. strani.) Albert Weiss Land Go. Red Rirer Yalloy Farme. v slavnoznanih Richland Co., North Dakota in Wilkin Co., Minn. fame u stala. In se prideluje vsevrste žito, pšenica, oves, koruza, ječmen, lan, itd., ter imamo farme v Woodsdae, Colo.; Rock Creek, Wyoming in San Anto-nio, Texas in nekatere teh farm so jako pod ugodnimi pogoji Torej rojaki pridite in vprašajte. Tudi lote i» hiše imamo na prodaj v Jolietu. L EBERHART, glav. zastopnik za sev. države Illinois. Sobi 1 in 2, Fargo Bldg^ Joliet, IIL Slovenski zastopnik, Anton Zelnikar. [ŽAL VAM BO ako še danes ne pišete po lep in zelo obširen ilustrovan slovenski cenik, prve in jedine slovenske trgovine te vrste v Ameriki. V njem najde vsak nekaj. Ljubitelji glasbe: grafofone in slovenske plošče, ljubitelji lova: puške, ljubitelji zlatnine in srebrnine: krasne ure, verižice, društvene prstane i. t. d. Pišite po cenik, v njem najdete vse to in še sto druzih stvari; prepričajte se! A. J. TERBOVEC & CO., (nasl. Dergance, Widetich & Co.) 1622 Arapahoe St., Denver, Colo. Če potrebujete zdravila v svoji hiši, bodi samo Severovo Pripogibanje in vzdiganje vam dostikrat pove, ali so vaše obisti oslabele ali obolele. Tako stanje se mora nemudoma zboljšati, ako hočete preprečiti resno in zapleteno bolezen. Chisholm, Minn., 26. febr.—Slovenci v naši naselbini lepo napredujejo. Veliko jih je, ki imajo svoje hiše in se udomačijo, kakor bi hoteli ostati tukaj ša veliko let. Oženijo se in ures ničujejo besede sv. pisma: “Narašajta in množita se, in polnita zemljo.” Z delom še ni tako slabo tukaj. Vsi, ki so pridni, zanesljivi delavci, imajo delo in še precej dobro zaslužijo. Seve da, vse je drago in če kdo redno ne dela, si ne more nič prihraniti. Ampak kdor stalno dela in s svojim zaslužkom pametno in varčno ravna, si lahko lepo vsoto prihrani vsako leto. Naši fantje bi si lahko preskrbeli za prihodnjost neodvisno življenje s tem, da bi si kupili nekaj oralov zemljišča in vsak mesee par dolarjev odplačevali. Glede cerkvenega življenja počasi pa vedno napredujemo. Vsako leto več kot tisoč dolarjev odplačujemo od svojih dolgov. V dokaz bodi tole: Na koncu leta 1907. smo imeli $10, 550.00 dolgov. Na koncu leta 1908 smo imeli $8,- 100.00 dolgov. Na koncu leta 1909 smo imeli $6,- 500.00 dolgov. Na koncu leta 1910 smo imeli $5,300 dolgov. Iz tega se vidi, da je nepravična pri tožba onih, ki pravijo, da ljudje vedno darujejo, vkljub temu pa je zmerom več dolgov. Sploh pa moramo reči, da Slovenci radi podpirajo cerkev, četudi kateri-krat godrnjajo. Zadnjo nedeljo so tukaj pobirali in nabrali v mestu $65.25, na Monroe location $44.25, na Glen location $29.00, na Shenango in St. Clair $21.15. Prihodnjo nedeljo 5. marca bo precej po prvi maši zborovanje, pri katerem se izvoli nov cerkveni odbor. Vsi, kateri se zanimajo za napredek naše cerkve, naj se udeležijo. Dne 14. marca bo sv. maša v novi cerkvi blizu Greaney, kakih 50 milj od Chisholm proti severu, kjer se je naselilo več kot 100 slovenskih družin, ki so začeli zemljo obdelati v sredi gozda. S pozdravom Rev. John Tscholl. i obisti in jetra krepča oslabele obisti, ozdravlja bolne obisti in jih ohranjuje zdrave. Tudi uravnava razne nerednosti mehurja. Zanesljivo zdravilo za osebe obojega spola in vsake starosti. Cena: 50c in $1.00. Kupite ga pri svojem lekarniku. Ne pozabite povedati, da hočete Severovo Zdravilo, in odklonite vsak drugi pripravek, če se vam ponuja. Severova Zdravila imajo navodila tiskana v vašem jeziku. G. Alojzij Gabrijan iz Subleta, Wyo., piše: “Mnogo let sem imel obist-no nepriliko in poskušal vse, česar sem se mogel domisliti, dokler ni eden izmed mojih prijateljev rekel: ‘Zakaj ne kupiš steklenice Severovega Zdravila za obisti in jetra?’ — Poslal sem po steklenico in tako mi je koristilo, da sem kupil še dve steklenici in kmalu sem bil popolnoma zdrav.” Severov Želodčni grenčec vzdržuje pravilno delovanje prebavnih organov, napravlja zdravo slast in u-ravnava neprilike, ki jih povzroča ne-rednost želodca. Cena $1.00. Severov Balzam za pljuča vam prežene kašelj hitreje, nego katerokoli drugo zdravilo. Deluje zaščitno proti pljučnici in drugim resnim pljučnim neprilikam. Prijetno uživanje za otroke in odrasle. Cena 25 in 50c. Ali ste prejeli iztis Severovega Almanaha za letos? Vprašajte svojega lekarnika. Nič ne stane. Zdravniški svet zastonj. W. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS IOWA IZ STARE DOMOVINE. KRANJSKO —V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo dne 7. februarja 24 Slovencev in 18 Hrvatov. — Za belokranjsko železnico je bil za dne 7. febr. napovedani politični obhod preložen na 28. februarja. — Preiskavo v zadevi “Glavne posojilnice” je prevzel g. deželnosodni svetnik Persche. V preiskavi so naslednji: dr. M. Hudnik, Putrich, Turk, Čad, Maček, Meglič, Predovič in po-sojilnična uradnika Rogelj in Knific. Preiskava se vrši zavoljo pregreška po parag. 488. k. z. in zaradi hudodelstva po parag. 197. in 199. f. k. z. — Duhovniki in Zadružna zveza. Škof ljubljanski se je vrnil ondan iz Rima. Govoril je s svetim očetom o slovenski vsestranski organizaciji na katoliški podlagi. Sveti oče naročajo duhovnikom, da vsa potrebna društva ■ustanavljajo, podpirajo in jim po močeh pomagajo. Tudi opravila, v dekretu “Docente Apostolo” z dne 18. novembra duhovnikom prepovedana, morejo duhovniki sprejemati, obdržati in opravljati. Skuša naj se pa, v kolikor je mogoče, polagoma izvežbati in vzgojiti poštenih lajikov, ki bi mogli sčasoma in polagoma taka mesta, na primer tajnika in blagajnika, prevzeti in pošteno, zanesljivo voditi. — Odprava mature. Državna zveza avstrijskih srednješolskih društev, ki je zborovala v Ljubljani, je sprejela predlog, naj se matura opusti. — Dijaki bodo gotovo s tem zadovoljni, — Naraščajoča gimnazija. V šolskem letu 1910-11 je vstopilo v novomeško gimnazijo 28S javnih učencev in 6 privatistinj, skupaj 291. To število nam kaže, da novomeška gimnazija stalno narašča. Toliko učencev še do sedaj ni nikdar imela od njenega ■obstanka. Pa tudi matura zadnjih treh let je jasen dokaz, kako lepi so uspehi. Leta 1910 je napravilo maturo 17 osmošolcev, med temi 4 z odliko; leta 1909. pa 21 osmošolcev, med temi 7 odliko, in leta 1908. pa 24 o-smošolcev, med temi 4 z odliko. Torej je v zadnjih treh letih napravilo maturo 62 osmošolcev, med temi IS z odliko. Revne dijake podpira dijaško podporno društvo z nakupom šolskih knjig in obleke, in dijaška kuhinja, kjer dobiva nad 70 pridnih in revnih dijakov kosilo in večerjo. — Nova šola v Litiji se prične zidati spomladi. — Slovenska tovarna igralnih kart. Kakor se sliši iz zanesljivih virov, se vrše pogajanja med Jadransko banko in prvo slovensko tovarno igralnih kart glede odkupa te novo ustanovljene tovarne v Ljubljani. — Sankcijoniran deželni zakon-.- Cesar je sankcijoniral zakonski načrt, ki ga je sklenil kranjski deželni zbor in ki določa, da se izločiti davčni občini Draga in Sora iz krajevne občine Medvode ter združite v eno krajevno oBčino pod imenom Sora. — Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesecu januarju 1911 je 290 strank vložilo 80,601 K 41 h; 368 strank vzdignilo 108,904 K 31 h; 18 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 53,200; 300 menic se je eskomp-tovalo za 105,638 K. Stanje vlog 3,-544,893 K 91 h. Denarni promet 626,-109 K 2 h. Vseh strank bilo je 1477. — Mesto Postojna je naraslo od zadnjega ljudskega štetja za 265 oseb in sicer na 1984. — Deželni umetniški svet je predlagal deželnemu odboru, da se nabavi deželna potretna galerija, ki obsegaj pred vsem podobe kranjskih deželnih glavarjev. Kranjska ima deželne glavarje od začetka 13. stoletja. Nakupila se bosta po dva portreta na leto. Delo se poveri samo umetnikom-roja-kom. — Na predlog dež. umetniškega sveta da dež. odbor podporo za potovanje v Italijo slikarju Groharju, ki da deželi po dovršenem potovanju na razpolago svojih slik po višini dovoljene podpore. Dež. odbor se obrne v tej zadevi tudi do učnega ministrstva za podporo domači umetnosti iz državnih sredstev. —Z Bleda. Tu se je tekočo zimo napravilo krasno sankališče, ležeče na “Straži” 20 minut od severnega obrežja jezera oddaljeno. Sankališče je za sedaj 600 m dolgo, ne preveč strmo in popolnoma varno. Z zgornega dela uživa sankalec krasen razgled črez okolico do Triglava in Karavank. — Ljubljanske tržnice. Kakor se čuje, so načrti za tržnice že zgotovljeni. Treba je le še denarja, in načrt se bo uresničil. Baje so stroški proračun jeni na 500,000 K. — Posojilo ljubljanske občine. Cesar je sankcioniral sklep deželnega zbora kranjskega, ki je dovolil mestni občini najetje posojila 1,450,000 K. — Iz Vinice. Pri seji cestnega odbora v Črnomlju dne 6. svečana t. 1., bila je tudi točka “Preložitev klancev v Ziljah in Preloki” na dnevnem redu,-Cestni odbor je enoglasno sklenil, preložitev teh klancev slavnemu deželnemu odboru najtopljeje s prošnjo pri- poročati, da se z ozirom na sprejeti cestni program s to preložitvijo takoj potem, ko bodo Poljanske ceste gotove, prične. V to svrlio naj se že letos pošlje inženir, ki naj napravi načrt in troškovnik za to preložitev. Preložitev klancev, bila bi v prometnem ter gospodarskem oziru neizmerno velike važnosti, posebno pa še, ker bili bi z nameravano dolenjsko železnico zvezani ter bi mi Ziljani in Prelovča-ni naše vinske ter druge pridelke tem lažje v denar spravili in tako naši revščini odpomoremo in v gospodarskem oziru povzdignemo. — Viničarski tečaj na Grmu se je pričel 15. februarja. V tečaj je prosilo 23 mladenčev iz raznih krajev dol. vinorodne dežele. Sprejelo se je 6 mladeničev, ki bodo imeli vso potrebno oskrbo v šolski zidanici v Cerovcih, katera se je v ta namen primerno uredila in opravila. — Življenje na Ljubljanici. Parnik, ki ga je spustila v Ljubljanico tvrdka Czeczowiczka, da bodo ž njim dovažali iz Podpeči materijal h Gruberjevemu prekopu, že deloma funkcijoni-ra. Napravili so tudi dva velikanska čolna, na katere nalože materijal in ki plove z njima po vodi parnik. Tudi tretjo “barko” že grade na Prulah ter jo spyste v vodo, kadar bode izgotovljena. — Kemična tovarna v Vodmatu pri Ljubljani namerava sezidati nov oddelek, v katerem bi rada kuhala žvepleno kislino in druge take “duhteče” stvari, ki so zdravju škodljive. Tej “človekoljubni” nakani pa se protivijo občani v Mostah in pa žrebčarna. Zato je napravilo okrajno glavarstvo o-gled na licu mesta in pri tem so vsi prizadeti faktorji in zdravniki odločno protestirali proti temu, da bi kemična tovarna še bolj okuževala zrak in ljudi kakor doslej. — Osebne vesti. Prestavljeni so čč. gg.: Viktor Kragl iz Fare kot kaplan v Sodražico, na Ig Fran Golmajer, do-zdaj v začasnem pokoju. V Leskovec Ant. Kopitar iz Kočevja. Doktor bogoslovja-je postal dobrovski kaplan J. Kotnik. — Odlikovanje. Cesar je imenoval predsednika okrožnega sodišča v Novem Mestu dr. Jakoba Kavčiča za dvornega svetnika povodom njegove vpokojitve. —- Odhod. Primarij dr. Defrance-schi je koncem januarija zapustil Novo mesto in se preselil v Gorico. G. primarij ima velike zasluge za zboljšanje zdravstvenih razmer na Dolenjskem, osobito pa za novomeško zdravstveno okrožje, kje* je obe bolnici povzdignil na zelo častno mesto modernih sanitetnih zavodov. — Poleg primarija dr. Šlajmerja slovi na Kranj skem dr. Defranceschi kot najspret-j nejši kirurg in ob enem ginekolog. | Njegov odhod najbolj obžaljujejo njegovi bivši pacijenti. — V okrajni cestni odbor metliški je imenoval deželni odbor deželnega poslanca Martina Matjašiča in Davorina Vukšiniča, oskrbnika v Metliki.— V črnomeljski zdravstveni svet je imenovan A. Doltar. — Plemstvo. Generalmajor Ivan Lavrič, poveljnik 51. domobranske-brigade je dobil plemstvo s priimkom “Zaplaz”. — Proslava slovenskega profesorja na Ruskem. Nedavno je obhajal naš rojak, gospod Jernej Brezovar, gimnazijski profesor v Kursku na Ruskem 401etnico svojega službovanja na on-dotni gimnaziji. V znak svojega spoštovanja in hvaležne udanosti mu je priredilo ob tej priliki mesto Kursk sijajno slavnost. -— Smrtna kosa. Na Vinigorici pri Trebnjem je umrl višji poštni kontrolor Ferdo Tomažič. — V Zgornji Šiški je umrl posestnik Jakob Hočevar. —Na Mirkah pri Vrhniki je umrla posestnica ga. Frančiška Furlan, roj. Verbič, mati ljubljanskega odvetnika dr. Josipa Furlana. —■ V Novem mestu je umrla ga. Eliza Gandini pl. Li-lienstein, stara 93 let. — Umrl je v Idriji sodnijski sluga g. Fr. Druško-vic. — V Ljubljani je umrl bivši čevljarski mojster Fr. Sedlar, star 72 let; nadalje Josip Bizovičar, mokar, 76 let; Valentin Benda, lajnar, 55 let; Fran Zemljak, zasebnik, 32 let; Terezija Lipovšek, kuharica, 38 let. — U-mrl je tehnik Werner Mahr, mlajši sin ljubljanskega ravnatelja A. Mahra. — Na Bregu v Novem mestu je umrl hišni posestnik in sodarski mojster Ivan Puc, zelo vešč in iskan obrtnik. -— V Grosupljem so našli blizo mlina mrtvega železničnopostajnega načelnika Tomaža Aicholzerja. Pokazalo se je, da je umrl nasilne smrti. Neki ponočnjak Janežič ga je udaril po glavi, vsled česar je umrl za otrp-nenjem možganov. Fant je priznal svoj zločin. — Eksplozija v kočevskem rudniku. Dne 4. februarja zjutraj ob pol 4. uri je razpočila v kočevskem premogoko-pu predčasno dinamitna mina, ki je razletela. Ranjena sta 19-letni Jožef Jelen in 34-letni Frančišek Erbežnik, ki mu je izbilo oko. Ponesrečenca so odpeljali v ljubljansko bolnišnico. —- Vlom v župnišče na Primskovem. Dne 29. jan. je med službo božjo še neznan zločinec brskal po župnišču in dva litra špirita, pomešanega z vodo; odnesel ves denar, vmes tudi cerkveni, drugi dan so ga našli mrtvega.—V Št. ki ga je staknil, in nekatere druge liju v Slovenskih goricah je umrl po- stvari. Le stare krajcarje je pustil. sestnik Jožef Očkerl. — V Bukovju __ pn;,r •T' ,..... „ pri Frankolovem je umrl Tomaž Be- — rozar v dr. iavcarjevi hiši. Dne - , , - T,- , 13. febr. nekoliko pred drugo uro pop. xe%\»° domace Pin «• ^r 85 let. je izbruhnil požar v stanovanju dr. *rm'C\?n Vehkl NcdelJ Tavčarja na Bregu v Ljubljani. O-genj se je jako hitro razširil. Signaliziral je požar čuvaj na Gradu s strelom iz topa. Na lice mesta so došli kmalu ognjegasci, ki so po možnosti ogenj omejili. Kakor se čuje, je na i je umrla Marija Moravec, mati g. Fr. Moravec, kanonika, stolnega župnika in dekana v Mariboru, stara 81 let. — Slovenec in Hrvat. V Varaždinu na Hrvaškem je umrl č. g. P. Ivan Raič, kapucin in zlatomašnik. Rajni stal požar v dr. Tavčarjevi lovski so- til rodom od Sv. Tomaža pri Or-bi, ki je dekorirana z lubjem. Vnelo m°žu- Radi svoje priprostosti in lju-se je vsled prevroče železne peči. O- beznivosti je bil splošno priljubljen, genj se je hitro razširil po ostalih so- P- Pa'č je vedno pospeševal vzajem- bah drugega nadstropja ter uničil skoro vso hišno opravo. Iz drugega nadstropja se je razširil požar tudi v podstrešje, a se ga je posrečilo omejiti, tako da je ostalo podstrešje skoro nepoškodovano. Škoda je kljub temu precejšna ter se ceni na 20,000 do 30,-000 kron. Dohod v Salendrovo ulico z Gosposke ulice je zaprl prihiteli vojaški oddelek 27. pešpolka pod vodstvom stotnika; navzoča je bila tudi, orožniška asistenca. Ognjegasci so ogenj kaj kmalu pogasili in preprečili s tem veliko nesrečo, ker so hiše na Bregu precej tesno skupaj zidane in se je bilo bati nesreče tudi za bližnje hiše, ako bi vsplamtelo tudi podstrešje dr. Tavčarjeve hiše. — Ne hvali dneva pred večerom. Pred kratkim je bil č. g. Anton Lesjak, župnik šentjernejski, pri okrajnem sodišču v Novem mestu obsojen na globo 50 K. češ, da je v neki vlogi na okrožno sodišče lurdskim gorečni-kom očital dobičkaželjnost. Župnik je seve podal dokaz resnice, kateri pa pri sodniku dr. Krašovcu ni obveljal in je župnika obsodil na 50 K, ker je baje razžalil pet oseb. Zoper to razsodbo pa je župnik po dr. Jos. Globev-mku vložil pritožbo na c. kr. okrožno sodišče. To je pa dne 8. febr. razsodbo prve instance popolnoma razveljavilo ter morajo tožniki trpeti vse stroške ! — Kaj se ljubljanskemu policistu lahko pripeti. Zadnji čas je dobila Ljubljana nekaj novih policijskih stražnikov, ki samoobsebi umevno ne morejo nakrat poznati vseh ljubljanskih odličnjakov. Menda za te izpre-membe deželni glavar, katerega kot prvega predstojnika Ljubljane pozdravljati je naročeno policiji, ni vedel in je dne 11. febr. na Dunajski cesti in tudi naslednjega dne v gledališču prijel dva policijska stražnika, zakaj ga ne pozdravljata. Za liberalne liste je to povod napadov na deželnega glavarja, oziroma na stranko, ki pa s takim pozdravljanjem in nepozdravlja-njem nič opraviti nima. Kakor smo na eni strani prepričani, da je gosp. deželni glavar storil ta korak v napačni misli, da se mu hoče od strani policije kljubovati, ravnotako smo pa prepričani, da bodo vsi policijski straž niki gosp. dež. glavarja z največjim veseljem pozdravljali, kadar ga bodo poznali. (“Slovejtec”.) nost med Slovenci in Hrvati. Njegov rek je bil: Jaz sem Slovenec in Hrvat! — Sv. Jurij v Slovenskih goricah. Dne 23. januarja sta bila pokopana Janez in Marija Pavlič, mož in žena, posestnika iz Žic. V starosti 77 let sta umrla oba skoro v isti uri. Zanimiv in redek slučaj pri njuni smrti je ta, da so nesli pogrebci obenem dva mrliča od iste hiše, in to moža in ženo. Navadna smrt povzroči redkokedaj kaj takega. — Umrl je dne 12. febr. vlč. g. Janez Lopič, župnik v Cmureku, rodom Slovenec iz Gomilice. Svoje narodnosti se je povsod zavedal. Velikemu številu Slovencev v obširni župniji je bil pravi oče. Njemu se je zahvaliti, da še Slovenci v bližini Cmureka niso izumrli. On je imel za svoje slovenske župljane v postu redno vsako nedeljo v cerkvici sv. Patricija slovensko propoved. Na znani šulferajnski šoli na Sladkem Vrhu pri Cmureku, v kateri je večina slovenskih otrok, je podučeval krščanski nauk slovenskim otrokom slovenski. A ne dolgo. O-sorna nemškonacionalna nestrpnost ga je preganjala radi tega. prav prišel delavcem v sedanjih časih, ko je vse tako zelo drago. Zvišanje plače se je pričelo s februarjem. PRIMORSKO. —- Dr. Benkovič in tovariši so vložili v državnem zboru več predlogov: 1. za izpopolnitev železnice Celje-Zeltweg in za zgradbo državnega kolodvora v Celju; 2. za železniško zvezo iz Dunaja preko vzhodne Štajerske na Dolenjsko in potem preko Like v Split; 3. za zgradbo železnice Novo mesto-Primorsko. —Vse hočejo imeti od “Suedmarke”. “Suedmarka” je Nemce tako razvadila, da sedaj marsikateri kraj hoče in zahteva izključno pomoč samo od 'Suedmarke”. Tako sedaj kroži po nemških listov poziv na “Suedmarko” iz Slov. Bistrice, naj pride tamošnjim Nemcem takoj na pomoč, ker je bilo v preteklem letu prodanih 17 posestev, med novimi posestniki so pa samo trije Nemci. Dopisnik napada “Suedmarko”, da je v Slov. Bistrici dala podporo samo nekemu “nevrednemu” obrtniku, ki se je z dobljeno podporo —oženil. Kakor se vidi, so Nemci postali jako požrešni in so “Suedmar-ki” zrastli preko glave. Nemce že skrbe prihodnje občinske volitve. — Kako so v Mariboru kovali Nemce. Plemenit gospod ima posebno hišo za najemnike, on je od teh ljudi zahteval, da se dajo vsi pri ljudskem štetju zapisati za Nemce. Med temi je bila tudi kuharica, pogumno slovensko dekle, ki se ni dala premotiti, da bi se izneverila svojemu materinemu jeziku. Gospod ji je pojasnjeval, da se ne gre za narodnost, ampak le za občevalni jezik. Dekle pa je krepko trdila, da se v družini, katero služi, občuje mnogo slovenski in “če me mati obiščejo”, je dostavila, “ž njimi ne morem drugače občevati, kakor le slovenski.” To je izdalo. Plemeniti gospod se je udal, zmagala je slovenska kuharica. — Smrtna kosa. V Mariboru je u-mrla ga. Cecilija Mohor v 84. letu svoje starosti. — V Kamenščaku je umrla bivša posestnica Marija Dolamič, stara 86 let, mati humorista in posestnika Fr. Dolamiča. — V Vitanju je umrl župan in tovarnar Edvard Mulley, steber nemškonacionalne klike tamošnje. •— Na Voseku pri Jare-nini je umrla Jožefa Gornik, rojena Vrblač, bivša veleposestnica. — V Konjicah je umrl 751etni Janez Hrastelj, oče arhidiakona č. g. J. Hrastelja. — V Trbovljah je rudar Martin Uradnik v družbi tovarišev izpil v neki gostilni —Nemška zagrizenost. Deželna vlada je razveljavila naredbo špitalskega okrajnega glavarstva, s katero je no-ložilo železniškim uradnikom Petku, Rožmanu in Jenku globo, ker so se za Slovence zapisali. Zdaj pa špitalski Nemci te ljudi bojkotirajo in ne dobe nikoder razim v kolodvorskem bufettu hrane in pijače. Kaj se hoče, kultura je kultura. — Neki župan v celovški okolici je tako-le ljudi pregovarjal, da se niso za Slovence zapisa vali: “Ragierenga hoče, da bi se skoz to folkszaehlengo najbolj ko mogoče temu nacionalštraj-tu en konc naredo al pa zmenšav, to-raj kontur je kaj na tomu kaj ležeče, bo ja sam vedel, kaj ima storiti...” —- Črna. (Zvišanje šihtne plače.) Našim rudarjem je primaknila rudarska unija k sedanji šihtnini po 30, 20 10 vinarjev, kakor so plačilne stopinje. Ta priboljšek je kaj na mestu in bo J —Trst šteje po novem štetju 224,-465 prebivavčev, ne vštevši garnizije 3052 mož. Leta 1900 je bilo 178,172 prebivavčev, torej znaša absolutni prirastek 46,293, torej 25.99, skoro 26 odstotkov. Prirastek je velik. ■— “Austro-Americana” v Trstu je imela leta 1910 dohodkov 30,541,722 K, 5,192,861 K več kakor leta 1909. Prevozila je pa leta 1910 morskih milj 1 milijon 544,728, 55.020 več kakor leta 1909. — Število udov družbe sv. Mohorja se je v Gorici tudi letos pomnožilo. — Goriški deželni odbor je v svrho pospeševanj?, ribarstva sklenil, letos kupiti 50,000 postrvi, drugo leto pa 100,000 ter jih položiti v goriške reke. — Zadušila se je z ogljikovo kislino sama 18 letna Alojzija Komel, doma iz Solkana, v Poreču, kjer je služila. Vzrok je ta, da se je njen ljubimec z drugo zaročil. — Umrl je pri Sv. Luciji na Goriškem g. Teodor Kovačič v naj lepši moški dobi, star 34 let. — V Bovcu je izvoljen za župana gosp. Leopold Jonko. — Ajdovščina gradi lastno elektrarno. — Družba sv. Mohorja v Ricmanjih. Dolgo vrsto let je bilo v Ricmanjih pretrgano vsako versko in kulturno delo in tudi Mohorjeva družba ni celih osem let dobila od tam nobenih naročnikov. Letos se je pa zopet poživila in pristopilo je 24 novih udov. — Vojaške izpremembe na goriško-laški meji. V Gorici se je mudil začetkom februarja armadni nadzornik fcm. Potiorek in govori se, da je to v zvezi s pomnožerijem obmejnih posadk na goriško-laški meji. Nove posadke pridejo baje v Plave, mal oddelek tudi v Marijacelje in Srednje na Kanalskem. V Tolmin dobe cel bata-Ijan lovcev iz Trsta za stalno, isto-tako v Volče in v Sv. Lucijo. Če so vesti resnične, sezidajo blizu Kobarida trdnjavo. V Gorico pa pride iz Slov. Bistrice cela konjeniška divizija. Deli te divizije se porazdele tudi po raznih krajih Furlanije. V Craulju pri Stassoldu v Furlaniji je kupila vojaška uprava že prostor za en eskadron dragoncev. Obenem s temi iz-premembami se zopet oglašajo vesti, da pride korno poveljstvo v Ljubljano. HRVATSKO. ci tekoče sezone je imelo 183,278 K dohodkov in 21,062 K stroškov, torej 162,216 K čistega dobička! Lani je imelo v istem času 132,251 K čistega dobička. ■— Vodopivcem v Zagrebu se obetajo slabi časi. Občinski zastop je namreč sklenil upeljati vodomere in vsled tega so sklenili kavarnarji in gostilničarji, da bodo odslej dajali le po eno samo čašo vode. Ali bodo na-daljne čaše na željo vsaj za denar dali ali ne — še niso povedali. — Umrl je hrvaški rodoljub odvetnik Ferdinand Ottinger, star 89 let. — Prebivalstvo Reke znaša, kakor smo že kratko poročali, po letošnjem štetju 49,621 civilnih in 1100 vojaških oseb; skupaj torej 50,721. Razmerje narodnosti še ni objavljeno, a v ana-grafskem uradu so rekli poročevalcu Riečkega Glasnika”, da bo Hrvatov in Slovencev najbrže okrog 20,000, Mažarov, Nemcev in Židov 4000, ostali so Italijani. Popravljamo Delo jamčimo. KLOBUKE kupljene pri nas urejujemo brezplačno. NAJBOLJŠI $2.00 KLOBUKI V MESTU. Brennan & Olander 305 Jefferson St., Joliet, Illinoi». I Ustanovljena 1S71. Iti 01 Joliet. Illinois. ^rejema raznovrstne denarne aloga ter pošilja denar na vse dele sveta. Capital in preostanek $300,000.8 C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. M. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kasir. — Zagrebško deželno gledališče naravnost sijajno izhaja. V prvi polovi- Kam pa greš Jože? Drugam ne kot k Mat. Štefaniču čez treko. Tam dobim dobro pivo, žganje, smodke in izvrstno domače vino, ki je rudeče in belo, in bo teklo veselo. Pridite tudi drugi vsi, in prepričajte se sami. — Na svidenje pri Mat. Stefanič-u, 400 Ohio Street Joliet,, lila. SVOJi K SVOJIM! ino za vsacega rojaka! A id ar posujate denarje v staro domovino ali kadar nameravate potovati v staro domovino, ali vzeti sorodnike, ali prijatelje iz stare domovine v to deželo, obrrnte se za parobrodui in železniški listek s popolnim zaupanjem na FRANK SAKSER CO., 82 Cortlandt Street, New York City, ali na podružnico 6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O. Tisoče in tisoče rojakov in rojakinj se je že c brnilo v teh zadevah na to tvrdko, a nikdo ni zgubil centa, in vsakdo je bil uljudno in pošteno postrežen. Kdor Vam drugače svetuje ni Vaš prijatelj in neče Vani dobro. »Vi-JI K ¿sV7i>J.e Vnebovzete 138, Imperial, Pa., 16826 Jožef Sadič, 26. febr. Dr. št. 13 članov. 1911. ODSTOPILI ČLANI. Od društva Marije Pomočnice 17, Jenny Lind, Ark., 2547 Franc Šarc, 20. febr. 1911. Dr. št. 28 članov. Od društva sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 15412 Ignac Čeligoj, 13034 Franc Burja, 13744 Sebastijan Tušar, 25. febr. 1911. Dr. št. 53 članov. Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 3603 Franc Mihelčič, 7560 Ivan Trol, 26. febr. 1911. Dr. št. 235 članov. IZLOČENI ČLANI. Od društva sv. Janeza Krst. 11, Aurora, 111., 15258 Alojzij Šavor, 22. febr. 1911. Dr. št. 36 članov. Od društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 1062 Ivan Flajnik, 20. febr. 1911. Dr. št. 117 članov. Od društva sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 15499 Ivan Gazboda, 25. febr. 1911. Dr. št. 169 članov. Od društva Marije sv. Rožnega Venca 131, Aurora, Minn., 14092 Alojzij Kastelic, 20. febr. 1911. Dr. št. 60 članov. PRISTOPILE ČLANICE. K društvu sv. Barbare 24, Blocton, Ala., 4849' Pavlina Stimec, roj 1892, zav. za $500, 1. razred, spr. 19. febr. 1911. Dr. št. 11 članic. K društvu sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 4850 Marija Jakofčič, roj 1888, zav. za $500, 16. febr. 1911. Dr. št. 33 članic. K društvu sv. Ant. Pa., 72, Ely, Minn., 4851 Marija Šuštaršič, roj 1888, zav. za $500, 2. razred, spr. 28. febr. 1911. Dr. št. 21 članic. K društvu Vit. sv. Martina 75, La Salle, 111., 4852 Johana Jesenšek, roj 1879, zav. za $500, 4. razred, spr. 28. febr. 1911. Dr. št. 13 članic. K društvu Marije Pomagaj 78, Chicago, 111., 4853 Marija Blaj, roj 1894, zav. za $1000, 1. razred; 4854 Neža Ferenčak, roj 1882, zav. za $1000, 3. razred; 4855 Marija Skala, roj 1873, zav. za $1000, 5. razred, spr. 19. febr. 1911. Dr. št. 123 članic. K društvu sv. Barbare 92, Pittsburg, Pa., 4856 Ana Pavlakovič, roj 1889, zav. za $1000, 2. razred, spr. 25. febr. 1911. Dr. št. 44 članic. K društvu Marije Pomagaj 121, Little Falls, N. Y., 4857 Frančiška Istenič, roj 1887, zav. za $1000, 2. razred; 4858 Terezija Masle., roj 1890, zav. za $500, 2. razred, spr. 21. febr. 1911. Dr. št. 56 članic. K društvu Marije Vnebovzete 138, Imperial, Pa., 4859 Alojzija Turnšek, roj 1885, zav. za $500, 3. razred, spr. 26. febr. 1911, Dr. št. 1 članico. PRESTOPILE ČLANICE. Od društva sv. Družine 5, La Salle, 111., k društvu sv. Ane 139, La Salle, 111., 311 Marija Brinovec, 1824 Ana Cunk,'26. febr. 1911. I. dr. št. 33 članic. II. dr. št. 14 članic. Od društva Marije Pomagaj 121, Little Falls, N. Y., k društvu sv. Ane 120, Forest City, Pa., 4013 Frančiška Prims, 19. febr. 1911. I. dr. št. 54 članic. II. dr. št. 38 članic. SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE. K društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 2496 Katarina Jurjevič, 25. febr. 1911. Dr. št. 99 članic. SUSPENDOVANE ČLANICE. Od društva Jezus Dobri Pastir 32, Enumclaw, Wash., 1233 Ana Ocepek, 28. febr. 1911. Dr. št. 23 članic. Od društva sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 3867 Marija Kosmač, 22. febr. 1911. Dr. št. 26 članic. Od društva Marije Vnebovzete 77, Forest City,. Pa., 1713 Marija Ravnikar, 23. febr. 1911. Dr. št. 37 članic. Od društva Marije Pomagaj 78, Chicago, 111., 2905 Katarina Starc, 4418 Ana Hodnik, 20. febr. 1911. Dr. št 122 članic. Od društva sv. Barbare 96, Kaylor, Pa., Mamie Jeloushan, 22. febr. 1911. __j , „ _ Dr. št. 9 članic. Od društva, Marije Čistega Spočetja 80, So. Chicago, 111., 3919 Julija Žakeli 27. febr. 1911. Dr. št 93 članic’ ODSTOPILA ČLANICA. Od društva Marije Pomočnice 17. Jenny Lind, Ark., 3037 Marija Šarc, 20. febr.< 1911. Dr. št. 12 članic. Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 2939 Neža Frol, 26. febr. „ Dr. št. 34 članic. IZLOČENA ČLANICA. Od društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 3050 Terezija Flajnik, 20. febr. 1911. _ Dr. št. 49 članic. IMENA UMRLIH ČLANOV IN ČLANIC. 4808 Rudolf Crnkovič, star 42 let, član društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., umrl 10. febr. 1911. Vzrok smrti: Opečen v tovarni. Zavarovan’ za ’$1000. 4. razred. Pristopil k Jednoti 7. dec. 1902. 1065 Ivan Rudman, star 40 let, član društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa., u-mrl 23. febr. 1911. Vzrok smrti: Vnetje možgan. Zavarovan za $1000, 3. razred. Pristopil k Jednoti 19. okt. 1897. 10091 Josip Bambič, star 34 let, član društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, III., umrl 26. jan. 1911. Vzrok smrti: Ubit na železničnem tiru. Zavarovan za $1000, 3. razred. Pristopil k Jednoti 9. avg. 1906. 1470 Matija Jakovčič, star 41 let, član društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, Ul-, umrl 18- ian- 1911. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $800.00, 3! razred. Pristopil k Jednoti 25. aprila 1896. 13088 Franc Demšar, star 30 let, član društva sv. Jožefa 122, Rocksprings, Wyo„ umrl 31. jan. 1911. Vzrok smrti: Vročinska 'bolezen. Zavarovan $1000, 3. razred. Pristopil k Jednoti 16. avg. 1908. 3088 Cecilija Opeka, stara 48 let, članica društva sv. Srca Marije 111, Barberton, Ohio, umrla 1. febr. 1911. Vzrok smrti: Ponesrečena na’železničnem tiru. Zavarovana za $1000, 6. razred. Pristopila k Jednoti 21. marca 1907. URADNO NAZNANILO. požurili za 'lep pogreb v La Salle, 111. in ker sem bil jaz brzojavno pozvan iz Iowe, tla sem se udeležil pogreba. Zdaj lepo pozdravljam vse člane in članice slavne K. S. K. J. in posebno pa društva sv. Janeza Krstnika v We-noni, 111. Simon Vidmar, brat pokoj. Urha Vidmarja. Oglas. Vsakega poštenega človeka je dolžnost, braniti svoje dobro ime. Zato poživljam odbor Sokolov in Sokolić v Waukeganu, 111., naj povedo svoja imena in imena obdolženih grešnikov, in sicer zato, da bo bluzna nekega petelinovega grebena tem preje visela v špehkamri. Moje ime in naslov je vsak dan: Rev. Anton Sojar, 1853— 22nd Place, Chicago, 111. Joliet, 111, 27. febr. 1911. Kogar se tiče: Smislom provizij postave glede prvotnih volitev, tukaj uradno naznanjam sledeče barve uradnih balot, ki se bodo rabile ob bodoči prvotni vo-litvi v torek dne 14. marca 1911: Demokratične — rumene. Republikanske — višnjeve. Matt. Berscheid, mestni klerk. Kaj imejte doma. Nič vas ne nareja tako popolnoma nesposobnega za vaš vsakdanji poklic — najsi je to kupčija, delo, zabava ali 'družabno opravilo — kakor glavobol. Na tisoče ljudi je spoznalo, da se glavoboli brž olajšajo s Severovimi Praški zoper glavobol. So lahko uživati —prijetni v svojih učinkih. Na prodaj v lekarnah. Škatlica z 12. praški za 25c. W. F. Severa Co, Cedar Rapids, Iowa. 1-3 Milijarder Rockefeller! V Bostonu je izšla brošura z naslovom: “Kako živi milijarder Rockefeller?” V tej brošuri se riše strah amerikanskega milijonarja, ki se boji vsake osebe m celo samega sebe in to samo zaradi denarja. Celo v vodi sluti strup in jo pusti preiskati. No takih skrbi mi nimamo. Turčiji žuga vstaja na več krajih. Nemiri so v Albaniji, Macedoniji, ob bolgarski meji. A najnevarnejša zanjo je vstaja v Arabiji. V pokrajini Jemen se hočejo arabski rodovi osvoboditi, imajo nad 100,000 oboroženih ustašev, kateri si kanijo osvojiti Meko, središče mohamedanske vere. A-rabci sploh Turkov ne marajo. Pretegnjeni. V svojem prizadevanju za gmotno neodvisnost dostikrat pozabljamo, da je določena meja naši moči in vztrajnosti. Bržko prekoračimo to mejo, spoznamo v svoje najneprijetnejše presenečenje, da naša moč peša, da smo se pretegnili prav do onemoglosti. Hitra pomoč je potem neobhod-no potrebna. Na srečo jo imamo blfc-zu. Počitek, svež zrak, dobra hrana in Trinerjevo ameriško zdravilno gren ko vino nam povrnejo zdravje in moč Zdravilo, tu priporočano, je zelo dobra tonika. V prvi vrsti prežene vso obrabljeno tvarino, nakopičeno v telesu, potem očisti kri in uravna njen obtok. Telo potem spet sprejema hrano in jo prebavlja, mišičje in možgani zadobe novo moč in človek se lahko vrne na svoje delo. To zdravilo je dobro, kjerkoli je potrebna slast in moč. V lekarnah. Jos. Tri-ner, 1333-1339 So. Ashland ave, Chicago, 111. Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se imenuje najboljša pijaca Oba telefona 405 Zahvala. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjam tužno vest, da mi j je dne 24. februarija v Gospodu za- j spal moj soprog Alojzij Ručigaj, sta- j nujoč v Chicagi, 1845 Blue Island Ave. Pogreb se je vršil v ponedeljek dne 27. februarija s sveto mašo in pogrebnimi obredi v slovenski cerkvi sv. Štefana. Veže me sveta dolžnost, da se ob tem bridkem udarcu iz dna srca zahvalim vsem, ki so o priliki bolezni in smrti mojega moža kaj dobrega in tolažilnega storili zame in za mojo družino. Naš gospod župnik je rajnega lepo pripravil na .smrt in mu priredil ganljiv cerkveni pogreb. Pokojnega moža je spremljalo zastopstvo društva sv. Štefana št. 1 K. S. K. J, zastopstvo društva Slavija št. 1. S. N. P. J. in nekaj osebnih prijateljev od delavske unije mizarjev, h kateri je pripadal. Vsem tem in še ostalim drugim spremljevalcem se lepo zahvaljujem Asesment štev. 3—11 za mesec marc je reden brez vsake doklade. JOSIP ZALAR, glav. tajnik K. S. K. J. Joliet, 111, 1. marca. — Društvo sv. Jožefa št. 2. K. S. K. J. bo imelo svojo redno sejo v nedeljo, dne 5. marca 1911. Vsi člani. se poživljajo, da se udeležijo seje v kolikor mogoče velikem številu. Z bratskim pozdravom vsem članom in članicam K. S. K. J. A. Korevec, tajnik. La Salle, 111, 27. febr. — Novoustanovljeno žensko društvo sv. Ane št. 139 K. S. K. Jednote je imelo svojo sejo dne 26. februarja in je izvolilo novi odbor za leto 1911. Izvoljene so bile sledeče: Marija Brinovec, predsednica; Ivana Hribernik, podpredsednica; Helena Drganc, tajnica; Uršula Jurešič, p. tajnica; Ivana Bruder, blagajnica; Marija Lušina, Marija Stenko in Marija Stušek, nadzornice; Ančka Kastigar, zastopnica. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu ob pal dveh popoldan v cerkveni dvorani. Helena Drganc, tajnica. La Salle, 111, 27. febr. — Tem potom spodajpodpisani naznanjam, da naj se vsa pisma zadevajoča se društva Vitezov sv. Martina štev. 75 K. S. K. J. blagovolijo pošiljati na naslov: John Novak, Box 173, La Salle, 111. Tajnik dr. Vit. sv. Martina. Joliet, 111, 1. marca. — Naznanja se članom Slovenskega Sokola v Jolietu, da se bo vršila redna mesečna seja v nedeljo dne 5. mar. zvečer ob 8. uri, točno. Naprošeni ste vsi, da se te seje gotovo udeležite, ker je več važnosti na programu. Veseliški odbor bo dal račun o dohodkih in stroških pri veselicah in delovanju, ter več drugih važnosti je na vrsti. Na prih. seji bo tudi nekoliko okrepčila, ki je pripravljeno. Pridite vsi! Štejemo si v dolžnost, se najiskrenejše zahvaliti slavnemu občinstvu, ki nas je počastilo s svojim posetom na plesu s kotiljončki in maškaradi. Smelo trdimo, da tako lepih veselic nismo pričakovali in tako lepega vspeha za našo blagajno tudi ne. Veselici ste uspeli prav izvrstno, za kar gre posebna hvala naši slov. mladini, dekletom in mladeničem. Častno je za naš narod, da ima na svojih veselicah tako ljube goste in tako lep red. Še enkrat vsem najiskrenejša hvala! Na zdar! Odbor. za zadnjo čast, ki so jo skazali mojemu rajnemu možu. Še prav posebno me pa veže dolžnost v glasilu K. S. K. J. se zahvaliti društvu sv. Štefana, št. 1. K. S. K. J. za bolniške obiske in za redno izplačano podporo, katere je pokojnik veliko prejel, ker je bil vedno bolehen in tudi zato, ker so se najbolj potrudili, da se je pogreb izvršil redno in v lepem, katoliškem duhu. K. S. K. J. se pa že naprej zahvaljujem za usmrtnino, ker vem, da je najbolj točna za izplačevanje usmrt n:n. Še enkrat vsem: Lepa hvala! Bog povrni! Mrs. Frančiška Ručigaj, r. Fister, vdova. Frank, Ivana, Frančiška, John, otroci. Zahvala. Povodom prebridke izgube, ki nas je zadela ob priliki prerane smrti naše preljube soproge, matere in sestre, gospe Marije Anzelc ki je previđena s sv. zakramenti za umirajoče v Gospodu zaspala dne 26. febr. 1911, se najiskrenejše zahvaljujemo vsem znancem, prijateljem in sorodnikom, ki so ji stregli v bolezni in nam izkazali sočutje ob nje prerani smrti m pogrebu. Zahvaljujemo se tudi vse prijateljem, ki so darovali cvetice. Vsem še enkrat najiskrenejša zahvala, a blagi pokojnici sveti večna luč! Žalujoči ostali: Anton Anzelc, soprog. Anton in Marica, otroci. Ig. Verbič, brat. Anton Kovačič, bratranec. PRIPOROČAMO VAM DOKTOR IVEC (Water Doctor) kot najboljšega in najizkušenejga zdravnik«. On pozna bolezen na vaši vodi (scalini)! Tora j, kadar pridete k njemu prinesite jedno majhno flaško vaše vode, katero bode on pregledal kemično in mikroskopično za natančno diagsto-so Vaše bolezni, v njegovem kemičnem laboratoriju. Njegovi bolniki, katerih je že mnoga ozdravil, ga imenujejo kot “water doktor”. On je specialist za moške, ženske in otroške bolezni m operacije, ter hitro in zanesljivo o-zdravi vsako bolezen mož in žena, ako je te sploh mogoče. Bolezni na pljučih, prsih, kašelj, glavobol, teško dihanje, prehlajenje, katar, nervozno*!, kilo ali bruh, srbečino (srap), appendicitis, kamenje v žolču in mehurju (gallstones), pijanost, lišaje, oglušenje, bule, hraste in rane, zastrupljeno kri, mrzlico, vročinsko bolezen, bolezen na očeh, želodcu, črevih, ledvicah, jetrih, mehurju, grlu, nosu, glavi, bolezni srca, bolezni na laseh, kožne bolezni, pri-šče, krof, trakulje, madron in vse druge bolezni. Zdravniški svet zastonj in strogo zaupno. Opišite vašo bolezen v svojem materinem jeziku ah pridite k njemu, in o* Vam bo dal najboljša zdravila. Adresirajte pisma tako: DR. MARTIN J. IVEC, Zahvala. Jaz podpisani Simon Vidmar potrjujem, da sem pošteno prejel po mojem umrlem bratu Urhu Vidmarju u-smrtnine $400. Ker je slavna K. S. K. J. tako dobra, da se tako v kratkem času izplača usmrtnina umrlih članov in članic, zatorej hvala ji! Tudi se zahvaljujem društvu sv. Janeza Krstnika v Wenoni, 111., ker so se tako 900 N. CHICAGO STREET JOLIET, ILLINOIS. Edini slovenski samostojni kamnosek v Jolietu. Priporočam cenj. rojakom širom Amerike svojo veliko zalogo krasno izdelanih nagrobnih spomenikov iz graneta in marmorja, kakor tudi najnovejše vrste s trpežnimi zlatobliščečimi porcelanskimi slikami. Izdelujem kamenitne podobe in nimam agentov, zatorej so cene pri meni najnižje. Spomenike pošiljam tudi v druge dele Zjedinjenih držav kakor tudi obrise na izbero. Izdelujem ograjo (fene) za lote, kakop tudi vse druge v mojo stroko spadajoča dela. Kadar nameravate kupiti za vašega nepozabnega pokojnika ali pokojnico trajni spomenik, naročite ga pri rojaku ne pa pri tujcih, ki vas v sili ne poznajo. SVOJI K SVOJIM! Za obila naročila se priporočam, SIMON ŠETINA SLOVENSKI KAMNOSEK 1011 N. CHICAGO ST. JOLIET, ILL. ■00000000000000000000000**000BB0000000000B0- 1000000000000000000"*"* '0000000000000*0*' Oskrbnikova gospa. Ceski spisala V. Lužicka. Prevel Rev. J. C. Smoley. 00000000000000000 000000* *000000000000 (Konec.) Brezdvoma ji je iz tresoče se roke padla skrinjica, kajti nekaj je padlo na tla in zažvenkalo. “'Aha,” mislil sem si, "Rozarka prinesla je očetu denarje.” ‘•Resničen kes je Bogu mil, zakaj jeden spokorni grešnik mu je ljubši kakor deset pravičnih. A to le takrat, kadar se poboljša v resnici, a ne le za trenutek. Rozarka. Te denarje dam cerkvi! Sedaj pa pojdi, da nikdo ne zapazi, da je bdo nekaj med nami. Rozarka je zopet tiho šla iz sobe; a ko je odšla, je rekel oče: “Kaj sem hotel drugega storiti? Obsoditi jo naglo in spoditi od hiše? Dva človeka spraviti v nesrečo? Kaj rečeš žena? Nisem prav storil?” “Dobro si napravil. Fran bi bil obupal, je pošten fant. Boli me le, da smo jo kedaj vzeli v službo. Ona se ne poboljša. Verjemi, to ima v krvi. Danes je jokala, delala obljube; v drugo se nam postavi po robu a v tretje uteče...” “Moramo se z ženitnino podvizati,” menil je oče. “Ah, jaz mislim, da ne bo nikake svatbe,” zdihnila je mati. “A zakaj?” vprašal je oče. “Bojim se, da Franu na uradu ne bodo dali dovoljenja.” Oče na to ni vedel odgovora. Celo noč nisem spal, a kadar sem zadremal, videl sem pred seboj Ro-zarko, kako siplje srebrnike kakor bi šel dež. Ko sem se pa zbudil, bil je mesec, kateri je razlival svojo svetlobo po postelji in po jablani, na kateri sem zvedel take skrivnosti. Drugega dne je Rozarka, ko me je srečala, zarežala nad menoj. “Ti radovednež,” rekla je tiho proti meni. “Bog daj, da bi si zlomil vrat, kadar zopet lezeš na drevo poizveda-vat.” Mislite si, kako mi je bilo po teh besedah, a sedaj sem se Rozarke ogibal. Pozabil sem, kako je bilo na dalje. To vem, da so mati uganili, da Fran ni dobil na uradu dovoljenja za ženitev.. . Rozarka je bila bleda in objokana. Fran je zdihoval a hodil okoli, kakor bi se mu mešalo. Hodila sta skupno večkrat roko ob roci, in večkrat sem proti svoji volji slišal, kako sta si pod lipo zatrjevala, da drug drugega ne zapustita in da si o-staneta zvesta do smrti. “Morda vendar to doseževa,” rekel je enkrat Fran. “Upajva, upajva,” vzdihnila je Rozarka. “A ljubiva se,” pristavil je Fran. “Zvesta ljubezen je Bogu mila in pelje k nebu. Bog nas le skuša, a ne zapusti nas.” “Imava časa dosti," dejala je Rozarka. “V tem času si nekaj prihraniva.” “Na prihranke ne gledam. Revščina ne ovira sreče,” rekel je Fran. “Kaj je vse na svetu, ako ni v njem zveste ljubezni in sreče, katero daje Bog človeku. Jaz nočem ničesar, a to si želim, da bi me ti vedno, vedno ljubila.” “To veš, da te bom,” zatrjevala je Rozarka. “Vem, Rozarka; ko bi ne imel te vere, bi živeti ne mogel. Brez tebe nimam na svetu nobenega veselja; a ko bi se mi ti — česar naju Bog varuj — izneverila,, potem se ukončam; ti bi me imela na vesti, Rozarka!’ “Fran!" je zaklicala Rozarka in mu padla strastno okoli vrata. hran videl je v tem njeno neizmerno ljubezen, nezvestoba bi mu ne prišla na misel. Revež v njenem vzkliku ni slišal oglašajoče se njene vesti — in krivde. Ta dva se imata rada," bil je splošen glas na vasi. h.e mati si je pogosto otrla solzo iz ocij, oče je večkrat nagrbančil čelo, a stara Beta je godrnjala pri pranju: Dobro, dobro; vse bi bilo dobro in lepo, ko bi le tega — le denarnega rodu ne bilo! Fran tega v njej ne pre-naredi z vso svojo zvestobo in ljubeznijo. Oskrbnik bi na Rozarko še pozabil, vsaj je deklet ko cvetk v gaju; toda Rozarko je obsedel vrag bleska in Rozarka nima — stanovitnosti.” Prišli so viharni listopadovi dnevi; Hpa za skednjem se je v burji gibala in žalostno šumela. Bilo je v teh dneh, ko je Beta zašepetala materi: “Rozarka se začenja klatiti okoli! Ko je tema, pa se zgubi.” “Ubogi Fran,” zdihnila je mati. “Jaz se tega že naprej bojim, prodno pride vse na dan.” Ni trajalo dolgo a vse je prišlo na dan poslednji večer pred božičnimi prazniki. Srebrni mesec je to izdal, kateri je posvetil na Rozarkino postavo. Hitela je v grad in gledala okoli sebe. Pri tem ji je ušlo, da se stega za njo senca. Hišna čakala je že pri vratih in jih odprla. Srebrni mesec, kateri je pokazal nesrečnemu Franu pota, po katerih hodi vsaki večer njegova ljubljenka, v zadnjem času tako raztresena, čudna, popolnoma izpre-menjena in trpka, obseval je danes postavo obupanega moža, ki je položil svojo glavo na težka vrata, za katerimi se je skrilo to, kar mu je bilo najdražje na svetu. Rozarka se ni več vrnila na kmetijo. Uradni sluga je prišel z naročilom, da naj se oče za njo več ne briga, češ'da 0000B00000000000000**0000*00000000» služi že v gradu; naj se ogleda po drugi dekli. Fran presedel je praznike kakor bi bil brez uma. Ni imel miru in pokoja. Mati njegova, uboga vdova, ki je živela v kočici, v katerej je bilo več o-trok kakor jesti, katero je Fran s svojim zaslužkom podpiral, je jokala in preklinjala Rozarko. A vse ni-privedlo Frana k razumu. “Ne pomaga nič,” dejala je stara Beta. “Rozaro zmotilo je zlato, a Frana ljubezen! Jednemu bo gotovo v pogubo! A telesna smrt še ni najhujše! Ako pa v človeku umre duša, da se njegovo telo plazi po zemlji kakor senca, ki gleda, kje bi našla počitek in mir, to je veliko hujše! A take smrti pogine Rozarka!” Beta je bila modra žena, bila je sku-šena. Njeno prorokovanje se je spolnilo. Fran begal je vsaki večer okoli grada in stražil, kje bi ugledal Rozarko. A ta je bila kakor v ječi, a ne v službi, ven ni šla nikoli, in ubogi fant je ni mogel videti nikjer. Pravijo, da se mu je posrečilo, videti jo enkrat, vsaj ljudje so videli večkrat stati v grajskih vratih. Fran sam nam o tem ni povedal a tudi povedati ni mogel —• k nam se ni vrnil več. Našli so ga zjutraj za skednjem na lipi — pod katero mu je Rozarka priznala ljubezen in obljubila zvestobo •— obešenega. V obupu končal si je življenje... Ded je obmolknil. “Revež,” vzdihnila je gospodinja, a solza zablesketala je v njenem očesi. Ni pa bila to jedina solza, katera je v krogu dedovih poslušalcev kanila na lica. Ni bilo očesa, katero bi ne bilo zarosilo. Tiho je postalo v krogu, a zdelo se je, kakor bi vsak pomolil očenaš za dušo samomorilčevo iz ljubezni. * * * Ko si je ded oddahnil, pripovedoval je dalje: “Ne bodem vam slikal na dolgo in na široko, kaka zmeda je stala pri nas doma in kaj so vse govorili. Vsa vas prihitela je k nam in plakala nad poštenim fantom. I Rozarka je pritekla, razmršenih las, bleda in se vrgla obupanim vpitjem na mrtvega Frana. Zlate lase si je trgala iz glave, polju-bovala ga, a probudila ga ni. Nikdo si ni upal, da bi jo bil odtrgal od mrtvega trupla, a mati Franova je to storila. Vsa polna obupa potegnila jo je proč in kričala: “Podla stvar, idi proč! Nisi vredna, da bi poljtibovala njegovo glavo, nesramnica! Ti imaš njegovo dušo na vesti, ti boš dajala odgovor za ta njegov greh, zakaj iz ljubezni do tebe, nezvesta, obupal je nad božjim usmiljenjem! Jaz te proklinjam, podla žena! Ne imej pokoja na zemlji, naj bo zemlja tvoja nesreča, brskaj po denarjih celo svoje življenje, a pokoja ne najdi, vlači se po zemlji živa kakor da bi bila mrtva! Ne, ti ne boš mogla mrtveti! Preklinjam te, trikrat te preklinjam !” Rozarka poslušala je materino kletev groze obupanim obrazom. Potem stegnila je roki po zraku in hitela ven. Kletev nesrečne matere jo je spremljala. Frana pokopali smo na pokopališču za zidom, a oče zasadil je na njem dva rožnata grma in postavil križek na grob. Lipo, na katerej je Fran končal svoje življenje, je dal posekati, da bi nas na njega ne spominjala, in zasadil tam kostanj. A sedaj veste, zakaj je oskrbnikova gospa iz Hodovic vedno hodila k tem rožam. Krivda jo je težila a razun tega i ljubezen. Frana je resnično ljubila, a prodala je sebe in njega za .bleščeči denar. Zato je morda tako visela na denarjih, da bi bila dala za nje vse, še to, kar je človeku najdražje na svetu. Denarci so ji uropali ljubezen, denarci so Frana vedli v smrt, zato pa so bili denarci ljubezen njenega življenja. Kolikorkrat je v njih brskala, tolikokrat je znova trpela vse muke, kolikorkrat je denarce sipala, da so padali kakor zlati ali srebrni dež, tolikokrat je videla pred seboj Franov obraz, kolikorkrat so denarci zažvenketali sre-brnočistim glasom, tolikokrat je v njenih ušesih donel glas nesrečne Franove matere, ko jo, je preklinjala. Kletev nesrečne matere je bila uslišana. Vsi znate in veste, da to življenje, katero je ona živela, ni bilo življenje sreče. Nikdo je ni ljubil, vsakdo se je je ogibal in leta 1848 so jo malo da ne kamenjali. Takrat je bežala i z možem med sve.t, a kot vdova vrnila se je zopet sem. Morda jo je vest gnala nazaj h grobu samomorilca? V holovskem gradu za pivovarno ima on svoj grob.” “Kako to, da jo je tak gospod, kakor oskrbnik, vzel za ženo?” čudila se je gospodinja. “To je bilo, kakor je bilo,” dejal je Jaz se na ženske umetnije ne de razumim. Služila je, ali bolje, bila je v gradu druga gospa, a ko je dobra, vedno bolehava oskrbnikova žena u-mrla, pregovorila ga je, da jo je vzel. Na kak način je to dosegla, ne vem. Postala je oskrbnikova gospa, vozila se v kočiji, imela dosti denarja, vsega je bilo dosti, a nikoli se ni nesmejala. Vedla se je, kakor bi bila ob pamet, a včasih je prav zmešana begala po poljih. Večkrat sem jo našel na grobu samomorilca, a vedno je pobesila oči in zbežala, ko me zapazila. “Ni imela nikakih otrok?” vprašala je Anka. “Imela dva sina,” dejal je ded. “Jeden je padel v vojski, drugega je ustre lil lovec v gozdu. A imela je denarce, katere je prebirala, se igrala in tolažila z njimi, denarce, na katerih je tudi umrla.” “Komu je kaj sedaj denar zapustila?' rekla je gospodinja. “To gotovo na nikogar ni mislila,” dejal je ded. “Te misli bi nikdar ne bila prenesla, da bi morala denar komu prepustiti in naj bi si to bilo tudi še le po smrti. A stavil bi, da ni pustila nobene oporoke.” “Bo pač nekdo vesel,” pripomnila je Anka. “Sorodniki se najdejo povsod po svetu.” “Ona je skopušila, prodala za denar svojo ljubezen, celo življenje svoje, živela kakor kaka beračica, naj bi črvi sedaj imeli od nje užitek,” rekel je gospodar. “Zato, kaj na vsem?” dejal je ded. “Umremo in v grob ne vzamemo drugega seboj kakor dobro ime. A nam ne pristoji nikaka sodba. Ona je trpela dovolj za svojo krivdo in sedaj je pred Bogom na sodbi, a mi molimo za njo, da bi ji Bog dal večni pokoj.” Mesec razlivajoč svoje srebrne žarke po okolici, posrebril je svojo svetlobo krog poslušalcev, ki so bili pred hišo zbrani. Ta žar mesečne svetlobe razlil se je i po mrtvem truplu nesrečne ženske. Osrebril jo je mesec po noči svojo svetlobo, zlatilo jo bode tudi še rano jutranje solnce, a potem bode ostanke nekdanjega krasnega telesa zakrila črna zemlja! Uboga žena! Za blesk zlata m srebra prodala si dušo, zvesto, udano ljubezen, mir in pokoj življenja! A kaj ti je od vsega ostalo? Srebrni križ z blestečimi dragimi kamni, s katerimi so zaprli tvoji križem zloženi roki v rakvi, in zlati, katere ti je smrt krčevito stisnila v tvojo dlan. S temi pojdeš na večnost. Bode-li zlato, katero si na poti proti večnosti nabirala, tebe tožilo ali bo za tebe prosilo? Bo-do-li zlati, katere si v smrtnem boji vzela seboj, tvoji tožniki ali bodo tvoji zagovorniki?.... ¥ Z a kratek č as^. \ &Q*0*0«©*©»©*0«©>C*©*©e Času primerno. “Kako si pa pravzaprav svojega drugega soproga spoznala, Emilija?” “O, na prav romantičen način, ljuba Karolina. Šla sem s. svojim prvim možem na izprehod, ko je prišel moj poznejši drugi mož v avtu in ga povozil. — Tako se je začelo najino prijateljstvo!” Veselje za praznike. Kuharica: “Milostiva gospa, sedaj prideta dva praznika in jaz pojdem v bolnico.” Gospa: “Tako, in kaj Vas pa boli?” Kuharica: “Hvala Bogu! — nič. Ampak-zdaj plačujem že sedem let svoj prispevek za bolnišnico, in zato bi rada imela tudi enkrat kaj za svoj denar.” Mati je skrbela zanj. Tonček je bil pri teti na obisku. Zapazila je, da je bil hudo nahoden. Milosrčno je vprašala: “Ali ti tvoja mamka ni dala nobenega pomočka proti tvojemu prehladu?” “O pač,” je odgovoril Tonček, segal po vseh žepih in končno izvlekel rutico, katero je pokazal teti: “Dala mi je čisto žepno rutico.” Nič posebnega. Jože: “Slišim praviti, da je vpoko-jeni stotnik graščino kupil; ali se razume kaj na kmetijstvo?” Martin: “Saj tega ni treba. Bog da, da zraste, vse drugo pa oskrbi valpet!” V šoli. Nadzornik: “Janezek, ko bi tvoj rajni oče to vedel, bi se v grobu obrnil!” Janezek: “Pa moj oče še živi!” Nadzornik (nevoljen): “No, pa tvoj stari oče!” Kratko. Upnik: “Enkrat njega ni doma, enkrat pa nje ne. — Kdo pa plačuje?” Dekla: “Nihče!” Na ljudski veselici. Tujec: “Tolika množica ljudi! Človeka je kar groza in strah!” Oštir: “Zakaj pa?” Tujec: “I, da bi pijače ne zmanjkalo!” Zlobno. Sosed: “Torej sod vina so vam ponoči ukradli?” Vinotržec: “Ja, pa sem že razglasil oo časopisih, da svarim pred nakupom.” Sosed: “Ali je tako za nič?” Pri naboru. Vojaški zdravnik: “Imate kako na-oako?” Tanez: “Jezik se mi zapleta!” Zdravnik: “To nič ne de, pri vojakih hote morali tako ali tako mulo držati!”- National Studio (R. PAWLOVSKI.) 515-517 N. Chicago Street, Joliet, 111. Edina slovanske fotografija v Jolietu. Zmerne cene. Najboljše delo. Ko se mudite v So. Chicagi, ne pozabite se oglasiti pri meni. JOS. ANSIK slovenska gostilna mesarija in grocerija. 8911 Greenbay Ave., So. Chicago, 111. Pri meni dobite vse kar želite. Postrežba točna, blago najbolje, a cene najnižje. in več stalnega dnevnega dobička jamčimo našim agentom z im-portiranimiavstrijskimi slikami. Brez opozicije ali nevarnosti. Vprašaj za podrobnosti.. .A. S. Silberman, 352 Pleasant Ave., St. Paul, Minnesota. $3 Popolnoma varno naložen denar ---JE PRI-- Hranilnici in posojilnici za Kandijo in okolico. REG. ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAZVEZO. Za varnost denarja jamči poleg rezervnega zaklada čez 2200 zadružnikov z vsem svojim premoženjem. Hranilne vloge se sprejemajo od vsacega če je njen ud ali ne, ter se obre. stujejo po odstotke na leto brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje sama iz svojega ne da bi istega odtegovala vlagateljem. Hranilnica in posojilnica ima svoj lastni “Dom” v Kandiji pri Novem mestu. — Naslov: HRANILNICA IN POSOJILNICA V KANDIJI, KRANJSKO, AVSTRIJA R. Pilcher, predsednik. Fred Bennitt, podpredsednik. George Erb, kasir. F. VV. Woodruff, ass’t kasir. i’ Natioaai Bil Kapital $100,000.00. Barber Building Joliet, IH. TA BANKA vam plača enako-visoke obresti kakor banke v stari domovini. 3% O OBRESTI OD VLOG. Edina hranilna banka v Jolieta. J. C. Adler & Co. priporoča rojakom svojo Mesnica Tel. 101 Joliet, 111. SLAVNOZNANI SLOVENSKI POP proti žeji - najlolje sredstvo. Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi. Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo. To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovenic Bottling Co. 913 N. Scott St. Joliet, 111. Telefoni Clii. 227b N. W. ISO, ob nedeljah N. W. 344 rlS S|7 # c±i AÎ7 rlS fis € cis sl? é- é- é- riS tf? fis sf? fis sf? fis SJ? cis sî? fis sï? Ako je vaš obraz bled ali rumenkast, je to znamenje pomanjkanja krvi, ker ista ne vsebuje dovolj rudeče in krepčilne vsebine, zato je slabotna in polna nečistobe. Tako pomanjkanje zdrave krvi je povzročeno po nepravilnim prebavljanjem hrane. Znaki takega pomanjkanja so: Riimenkasto bledo obličje, neprestani glavobol, slab okus, odurna sapa, nemir po jedi, zabasanost In izbruhi. Tem neredom se pridružijo še druge težave, ki so različne z ozirom na razmere v kojih se oseba nahaja. Mi vam svetujemo rabiti zanesljivo zdravilo v takem slučaju, ki je sos&PH Tsnras'8 • • rj 1 •« Tnnerjevo Zdravilno Grenko Vino atoit-rest» Opozarjamo, da je format tega znanega zdravila bil zadnje čase mnogo izboljšan, da je sedaj mnogo močneje. Sedaj je doza mnogo manjša, a deluje mnogo bolj očividno. Rabite je kakor sa-mi želite. To zdravilo je najbolj priporočljivo, ker Očisti telo brez da ga oslabi Daje novo moč vsem organom ter dela prebavnost redno in perfektno. Stara in izdelana kri se v kratkem nadomesti z novo in močno krvjo, ki daje vsakemu udu novo življenje in moč. DOBI SE V VSEH LEKARNAH. 1333-9 S. Ashland Ave. CHICAGO. ILL. ft? ? ft? vt? rt? đi ÆÆA Æ dr tli ćt? rfr A ÆÆ vfo ¿fo Æ 4> A A A s|? tj? *3? *3? \?7 tj? *JJ? *3? *4? *3? m?*4? tf? s|? tip tf? *3? *3? tf? t$? t$? JOSIP KLEPEC JAVNI NOTAR Izdeluje vso v notarskodelo spadajoče listme| 1-000 N. CHICAGO ST, .TOLI ET Največje in obenem slovansko pod jetje v Jolietu za barvanje in čistenj» moških in ženskih oblek. Uposlujemc le izkušene delavce. Joliit Steam Dye House (Straka & Co.) 842-644 Cass St, - Joliet, Illinois Oba telefona 48*. Branch office N. W. Cor. Ottawa and Van Buren Stf. Bray-eva Lekarna Sepriporsča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu mosta, Joliet John Stefanie ■a voglu Scott in Ohio cest, Joliet, IV Slovenska gostilna Kjer se toči vedno sveže pivo, la vrstna vina in žganja ter prodajo pri jetno dišeče smodke. Northwestern Phone 34*. JOLIET Pozor Rojaki! Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neod-v .m v par letih. Pridite k nam, da se pomenimo. M. B. Schuster Young Building. FRANK ŽAGAR, KROJAČ, 703 N. Ottawa St., Joliet, 111. N. W. telephone 962. Šivam, popravljam in čistim obleke. O. W. MOONEY PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet. Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni. ROJAKOM priporočam svojo Gostilno, *p£g¡ kjer se toči vedno sveže pivo, žga» ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke Ant. Sk-ofT N. W. Phone šot, (i3? N. Hickorv St. JoU» Frank Terlep NOVA GOSTILNA 1134 N. Hickory St., Joliet, III Chicago tel. 1387 R Svojim mnogim znancem in prijateljem naznanjam, da sem otvoril lep moderen salun na vogalu N. Hickory in Ross ulic, kjer me lahko posetite. Postrežem vam z najboljšimi pijačami in smodkami. Vsi dobrodošli 1 Tk0 Joliet National M Na voglu Chicago in Clinton «lit RAZPOŠILJA DENAR NA V** KRAJE SVETA. Kapital in prebitni sklad $100,000.00. ROBT. T. KELLY, predsednik. G. M. CAMPBELL, podpredsednik C. G. PEARCE, kasir. (Nadaljevanje z 2. strani.) /ečere in noči. Za prireditev odra gre posebna zahvala tudi g. Jos. Vovku in Johnu Bižalu. Velik trud, katerega e imel ljubljeni naš g. župnik, mu je bil poplačan s krasnim vspehom, ki ga je imela igra. Gosp. župniku in gralcem lahko častitam, kajti po sodri veščakov se je igralo mojstrsko, in sam domači župnik se je opetovano izrazil pohvalno: “Z vami, ljubi noji, si upam na vsak oder v “Mis-souri’.” Vsaka sprememba je imela lepo izdelano ozadje in kulise. Nad odrom imamo električne svetilke v treh barkah. Zagrinjalo sta kaj lepo g. župniku v dar poslikala slikarja, ki sta nam slikala cerkev. Glede igre same je težko reči, kateremu izmed igralcev bi prisodili prvenstvo. — Gospodična Mikulič, ki je igrala ulogo Marice, se je popolnoma vglobila v igro in je z občudovanja vredno natančnostjo rešila svojo težko nalogo. — Gospod Marko Guštin, ki je bil z g. Mihaelom Ritmaničem najskrbljivejši kolektor za slikanje cerkve, je igral težko ulogo Konrada vseskozi dobro, na nekaterih par težkih mestih je igral tako mojstrsko, da bi nihče ne verjel, da je igral šele drugič na odru. Kako dobro je pogodil nadarjeni ta igralec razne strasti: ljubezen, sovraštvo, jezo, pijanost, obup! — Gospa Katarina Majerle, v belokranjski noši, je pokazala v ulogi županje tolik napredek, da smo se kar čudili. — Gospoda Vovka, ki je igral težko ulogo mlinarjevo, čislamo že od poprej kot igralca “po poklicu”, in isto velja o g. Antonu Žagarju, ki je kar rojen za bolj šaljive uloge. Tudi zdaj je postavil v ulogi grobokopa Luke celega moža. — Gospa vdova Ferlič je v gorenjski narodni noši istota-ko častno rešila ulogo vdove Koren-ke, in sicer je to tembolj pohvalno, ker ta igralka, akoravno ni več mlada, se tako dobro nauči svojih ulog. — Gospod Mihael Majerle je stopil prvič na oder in je igral kot Pivek tako možato in razločno, da si ga želimo stalno med igralci. — Gospa Marija Guštin se je vrtela ko prava kranjska krčmarica prav tako dobro, kakor zadnjič kot poredna sužnja v igri “Naj dena hči”. — Krajše uloge sta dobro pogodila gospoda John Bizal in Jakob Požek. Tudi otroka Pivkova, Marija Majerle ml. in T. Bižal, sta se nam se svojo neustrašenostjo in ljubkim prepevanjem pri jaslicah jako prikupila. — Ako pomislimo, da so bili, iz-vzemši gg. Vovka in Žagarja, vsi igralci topot vprvič, ali k večemu vdrugič na odri}, tedaj moramo res ča-stitati njim in njih učitelju, č. g. župniku, na tako nepričakovanem uspehu! Akoravno je bilo vreme skrajno neugodno, se je zbralo polno občinstva, ki so se vrnili vsi presenečeni domov. Igra se bo ponavljala na splošno željo dne 12. marca t. 1. Imamo tukaj štiri podporna društva in pa cerkveno društvo. Da bi bilo potrebno tudi izobraževalno društvo, je naš dušni pastir sprevidel takoj: toda, da ne bi bilo preveč društev in da bi se ne cepile ponepotrebnem moči, zato je g. župnik previdno obrnil, da prevzame cerkveno društvo tudi nalogo izobraževalnega društva, to je, g. župnik sam nas zbere ob nedeljah v dvorano k predavanjem. Začel je naš dušni pastir s predavanjem “O starem Egiptu in njegovi kulturi”. Napovedal je predavanja “O sveti deželi” in več predavanj “O lepem vedenju ali oliki”. Daj Bog, da si nas dušni pastir zdaj, ko je skrb glede odra pri kraju, zopet okrepi svoje vsled prevelikega napora oslabele živce, da bi mogel mnogo mnogo let z isto požrtvovalnostjo in vnemo za naš časni in večni blagor delovati, kakor je delal tega prvega pol leta, odkar je med nami! K sklepu mojega dopisa pa želim tebi, ljubi nam list A. S., prav mnogo naročnikov in predplačnikov! Tvoj stari naročnik Jurij Veselič. Leadville, Colo., 22. febr. — Mi Slovenci še precej dobro napredujemo. Z delom gre bolj slabo, pa upamo, da pojde boljše; pa vendar lahko izpijemo še kakšen glažek ječmenovca. — Ravno v nedeljo smo začeli slovenski “show” ali igro, katera se je dobro obnesla, m upamo, da se bode prihodnjič še bolje. To se je vršilo v dvorani Korošca in Hrabček. —■ Imamo tudi slovensko izvrstno bando ali godbo. — Tebi, Amer. Slovenec, pa želim dosti naročnikov. S pozdravom Frank Cerjak. Rib Lake, Wis„ 21. febr. — Amer. Slovenec, Joliet, III. Gosp. urednik! Pred nedavnim časom sem vam obljubil, da Vam kaj sporočim od tukaj; ker pa obljuba dolg dela, Vam bodem sedaj kaj napisal iz tega kraja, v katerem sem že blizu 3 leta. Počutim se še precej dobro, akoravno sem med samimi Nemci in Švedi; smo se sprijaznili tako, da obiskujemo eden dru-zega, se posvetujemo in zabavamo kot bi bili ožji rojaki, to se mi dopade, ker se po zimi tukaj nič ne farmari; torej o tej stvari ne bom pisal. Vreme imamo mrzlo a lepo, snega zadosti, tako da sani prav dobro tečejo čez drn in strn. Sedaj vozimo logse v mesto. Letos imamo malo boljše cene za gozdne izdelke kot prejšni dve zimi. Dela je tudi v mestu in po gozdih še precej, akoravno se bliža spomlad. Lansko leto smo našo katoliško cer-ker; razširili, pridelali smo ji prostornejše svetišče (sanctuarium). Imeli smo več posvetovanj v ta namen, kako bi prišli ceneje ven, pa ker tudi moj predlog ni obveljal (svetoval sem jim, naj tako storijo kot smo svoječasno storili v Ribnici na Kranjskem), so mi torej vse tesarsko delo poverili, katero sem jim izvršil v občno zadovoljnost. Posebno notranjost je res lična. Imamo nove altarje, prižnico, krstni kamen in lepo barvana okna. Dne 4. dec. 1. 1. jo je naš škof iz Superior nanovič posvetil in potem služil pontifikalno sv. mašo. Cerkveno petje imamo pa prav slabo, ker se naši Nemci malo zanimajo za to. Naš novi župnik bi rad napravil tudi katoliško šolo, tako zvano “boarding school”, pa ker se mi farmarji upiramo tej stvari, ne vem, če bo kaj iz tega. Imamo precej dobro urejene di-striktne šole. Kar se pa tiče verskega pouka, imamo tudi dobro urejeno: ako so v katerem distriktu katoličani v večini, si izvolijo tudi katoliški odbor in ta poskrbi tudi za katoliško učiteljico, katera poučuje veronauk ob sobotah dopoldne; iz druzih šol gredo otroci o sobotah pa v mesto, seve, katoličani v cerkveno dvorano, a protestantje k svojim pastorjem. In tako gre vse lepo počasi naprej. Ker je v zadnjem času precej dopisov iz Wis. v Am. Slov. in vsak hvali ta ali oni kraj, dovolite tudi meni, kot izkušenemu farmarju, nekaj izprego-voriti o tem ali onem kraju. Lansko leto sem imel kupca za mojo farmo in ker sem čital vedno toliko lepega iz svetovnoznanega VVillard-a, sem pisal dobroznanemu prijatelju, ako bi se dobila kaka farm» v obližju slov. naselbine, na kar sem dobil povoljen odgovor. In res sem se bil napotil tja doli, ker ni posebno daleč, neko soboto v jutro. Prišedši v Green-vvood, sem bil zvedel od zanesljivih ljudi vse, kar sem želel. Dežela je taka kot tukaj. Kamena in “pine stumps” je toliko kot tukaj. Zemlja se tam prodaja po $17.00 aker, tukaj pa po $10.00. Svoje pridelke morajo daleč v Greenwood voziti ali pa pošiljati po Fosterjevem “logging roadu”, to je tista železnica, ki je silno draga bodisi v osebnem ali v prevoznem prometu. Prišedši na Wil-lard, sem videl, da je bilo vse prazno. Ljudje so imeli službo božjo (protestanti v tamošnji šoli) in ker je kmalu minilo, sem poprašal za g. A. Zupančiča in sem ga kmalu našel. Seveda pogovoru ni bilo ne kraja ne konca. Potem sem si ogledal farme nekaterih ožjih prijateljev, kar mi je še precej ugajalo; ali pota imajo pa še zelo slaba in bo treba še marsikateri dolar plačati, prej ko bodo imeli ceste, kot jih imamo n. pr. tukaj, in zraven pa še delati na cestah, in ako ni cest ne mest ne dela, da bi se dalo kaj zaslužiti vsaj v prvih 10. letih, in so zemljo oziroma gozd, ki ni za drugo kot za drva, tako drago plačali, jim toliko rečem, da so se po mojih mislih malo ukanili. Jaz ne delam reklame ne za Rib Lake, ne za Willard, ne za Phillips, in sploh ne za sev. Wisconsin: tu je takozvana “poorman’s country”. Ako ima kateri Slovenec le par tisoč dolarjev, naj ne kupuje gozda za farmo delati ne tukaj ne drugje, na preriji se da s toliko denarjem več doseči; ako pa ima kateri Slovenec le par sto do tisoč in ga veseli farma, naj le pride v Wisconsin, tukaj je dosti vsakojake zemlje na prodaj po $5, $7 in $10 aker. Potrebno je, da se kje blizu kakega mesta naseli ali pa žage, kjer se gre lahko kak dolar zaslužit, kateri gotovo pride vsakemu prav; tudi pridelke je boljše v mestu prodati, kot pa po dragi železnici pošiljati. V našem mestu se še dobro dela in farmarski pridelki se lahko prodajo po hotelih in privatnih hišah. Dalje tudi, ako bi hotel kateri priti v severni Wis. z več denarjem, se dobe farme s poslopjem in 5—10 akrov čiste zemlje za 2—3 tisoč dolarjev. Tako farmo je tudi dobro kupiti, ker je začetek že storjen ter se lahko bolj hitro napreduje in brez velikega napora, še posebno ker se ni bati suše kot na preriji. S tem pa jaz nikogar ne vabim sem ravno v Rib Lake, tudi ne dam sveta kupovati od agentov, tudi od slovenskih ne, ker vsi gledajo le na lastno korist. Jaz sem prejšnja leta mnogo pisal in vabil ljudi sem ter so nekateri res bili prišli sem in so tudi takoj odšli, ker niso našli, kar so pričakovali in so sedaj ravno na istej stopinji kot so bili takrat. Seve, tudi ne dam sveta se podati na farme s tako malo denarjem kot n. pr. jaz, vendar sem težave srečno premagal in sedaj gledam bolj z veseljem v bodočnost. Ker se je ta dopis malo raztegnil, je treba končati. Rojaki v Willardu in drugod naj mi ne zamerijo, ker sem se pečal z njimi in njihovo naselbino: pretiral nisem nič, saj sem imel oči seboj. Še nekaj polagam na srce posebno Slov. Tisk. Družbi y Jolietu: ali bi ne mogli ustanoviti slov. farmarskega lista? Gotovo bi dobro došel slov. farmarjem sedanjim in prihodnjim po Zdr. državah, ker je tudi po mestih veliko rojakov, ki imajo svoje hiše in lote in te obdelujejo kolikor mogoče lepo, bi tudi tem dobro došel tak list. Seve, začetek bi moral biti skromen, mesečnik bi zadostoval. Vzdrževal bi se lahko ponajveč z oglasi, nekaj bi pa tudi naročniki prispevali. Jaz sem naročen na 2 angleška taka lista, eden je tednik, naročnina je en dolar za tri leta; drugi je mesečnik, toda velik, naročnina je 25c na leto. Taki listi se največ vzdržujejo z oglasi, katerih je vsepolno. In slovenski tak list, upam, da bi tudi dobil dosti oglasov od tvrdk, ki kupčujejo z vsakojako rečjo, kar potrebuje farmar, n. pr. orodje, semena i. t. d. Seveda bi morali dopisi zem- 04<»4OTOTO40»OKIKlT0»OKlf0+OT0>0+OTCf0f04O*O»O?0»OK i Joliet Citizens Brewing Co. ; X North Collins St., Joliet, 111. ¡ ° -t-'ij i e ±Liijs. -trsremcL pinto • I Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. j 0+0+0+0+0+0+0+0+0+0* 0+0+0+0* 0+0* +0+0+0+0+0+0+0+0Î jiških agentov izključeni biti: kdor hoče kaj prodajati, naj plača oglas, a farmarji bi se lahko posvetovali v njem v svojem jeziku. Pomislite, gospodje v Jolietu, ali bi to ne bilo dobro? Ako bi s tem začeli, upam, da bi imeli uspeh in obstanek slov. farmarskega lista ter bi s tem ustregli slov. farmarjem v tej deželi. Mogoče bi kateri rekel: “Kaj je tega zopet treba! Mi (ali jaz) smo bili farmarji v starem kraju in vemo, kako se mora delati na kmetiji.” To je že prav, ali to tukaj ni več v navadi, ves svet napreduje, tako tudi farmarji, posebno v tej deželi. Pa naj bo vendar enkrat konec te moje čenčarije (Oho! Op. ur.), bom pa drugo leto še kaj napisal za Amer. Slov. S pozdravom Peter Perušek. Valley, Stevens Co., Wash., 18. feb. Cenjeni g. urednik! Prosim malo prostora v A. Sl., kjer se malokdaj kateri oglasi iz tega kraja! Zime nimamo prehude, snega pa še zmeraj dosti, da lahko vozijo. — Zdaj pa še nekoliko o verskem oziru, da ne bote mislili, da smo zapuščeni. Imamo vsak mesec dvakrat mašo. Žensko društvo je kupilo svečnike in ravnotako smo dobili večno luč, ki jo je en sam mož kupil, Bog mu povrnil Tukaj je nova fara, še veliko reči manjka, pa bo že sča-som. — Novic ni posebnih. Pust se bliža kraju, "ofceti” ne bo nič. — K sklepu mojega dopisa pozdravljam vse rojake in rojakinje in želim tebi, A. Sl., da bi bil v vsaki katoliški hiši. Mary Swan. (Nadaljevanje na 8. strani.) Pomagaj si sam! Ali ste že pomislili, kako nekateri hitro bogatijo z vašem denarjem? Ob prvi plati začnite vlaganje. Začnite—to je pol napredka. POZOR. ROJAKINJE! Ali vest« kj« j« dobiti aajboljš« au *• po «ajaižji ceni? Gotovo! V mulit J. & A. Pasdertz »• dobijo najbolji« «vež« i« prek« cm« klobase in najokuineji« met* V«« po najnižji ceni. Pridit« toraj it loikusite «ase m«se. Nizke cene in doDrt postrežb« j* uie geslo. Ne pozabite toraj obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets. Plačamo 4% na vlogah. JOS. W. CAMPBELL & CO. Glavnica $50,000. Plačajte elektriko pri nas. Odprto od 8. zj. do 8 zvečer. 120 N. Ottawa St. Joliet, lil. Uric. Phone 4531. N. W. Phone 1113 STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj** in fimežev. Izvršujejo se vsa bar varska dela ter obešanje stenskegt papirja po nizkih cenah. levander nar?s/£ Chi. Phone 376. JL/ N. W. 927. KirinčičBros Cor. Columbia in Chicago Sts. JOLIET, ILl Milič» Jouet, ill. HITO PIVO V STEKLENICAH Bottling Dept Cor. Scott and Clay St Both Telephones 28. Točimo izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Brewery. Rojakom se toplo priporočamo. PREMOG. PRODAJA PREMOGA. Najboljši Lump, Egg in Nut premog po $4.00 tona. NAJBOLJŠI PREMOG ZA GRETJE M. PHILBIN 515 Cass St., JolUt, 111. Oba telef. 5. Chi. tel. stanov. 2191 M4. FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zoper ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicago Street v novi hiši Joliet National Banke. Kadar imate s sodiščem opraviti obrnite se na slovanskega odvetnika JOHN J. WELLNITZ, Cutting Bldg., 2nd floor, Joliet, 111. Z njim se lahko domenite v slovenskem jeziku, ker je Slovan. Geo. Laich GOSTILNIČAR. 3501 — 95 Street, So. Chicago, 111. Tel. So. Chicago 5844. Pošilja denar že več let v staro domovino, a še ni bilo slišati nikake pritožbe. ROJAKI DOBRODOŠLI! Vabim rojake da me obiščete kadar se mudite v našem mestu v moji lepi gostilni, ker imam na razpolago vsakovrstnih dobrih pijač ter najboljše žganje, domača kalifornijska vina in lepo dišeče smotke, ter imam prenočišče. Postrežba dobra, cena zmerna. Se Vam priporočam JOHN GRAHEK GOSTILNIČAR. Točim ve d» o «veže pivo, fino kal: foraijsko vino, dobro žgaaje ia trii« aajboljše smodke. Prodajam tudi trdi ia mekki premo.! TELEFON 7*12. Jos. Bozich 101 Indiana St., JOLIET, ILL. Pojdite ali pišite po pravo zdravilo v pravi prostor in to je le LW. Ftor Drog Go. LEKARNARJI. •i« N. Broadway...JOLIET. IL' POZOR, ROJAKI! Moderno gostilno National Buff«t v katerej bodem točil najboljše po» terjevo pivo, izvrstno žgaaje, domač-vtko ia prodajal dišeče smodke. Prodajam premog. ANTON T. TERDICH, 303 Ruby St N W Phone S25. JoH*t, Cor. Bluff and Exchange Strttts JOLIET. ILL. Mi izpolnimo naročila vseh zdravnikov, na pravi način. Metropolitan Drug Store N. Chicago & Jackson Sts. Joliet, Illinois. ZA NAJBOLJŠI PREMOG po primerni ceni telefonajte do nas: M. Truby & Son. Chicago tel. 241. N. W. tel. 61. Wilmington Lump, tona po $4.00 Pena, tona po..............$3.50 Wash Nut, tona po..........$4.00 Slovanska lekarna Kadar rabite kaj zdravil ali pojasnila v bolezni oglasite se pri nas, kjer se domenite v domačem jeziku. Tom Stefancich N. W. Phone 392. 1000 N. Chicago St., Joliet, Ills. Ana Vogrin Izkušena babica 210 Ruby St., N. W. 1727, Joliet, 111. Gostilno Kadar se želite okrepčati, dojdit* k meni, da vam postrežem a finim? pijačami. lovenec — načelnik & v Aurori, Mii Mr. John (Jerici) J ega šolskega sveta v 'ode oslopjc, a, kojo kupna V-t eselied orku in v Bi i se bodo v ovabil sd -.topni« pa J odo tiska .eškom je Kakor ništva. a ve, na izgrnila svoje mi. kar bode j V cerkvi sv. New Yorku je John Ogrinc First Ave., n dkarjeva trgo du pr Geo. Travnik' z žganjem in debelo 4/tj Co., -jari vin (as ju jo ( , / stavi! dotične pred" bode že te dni razp o» našli v ho iji in 44. ees žensko, ki j{ clveR priš! id. telu vpisala Smilil iz 55 J-a je -stara ,io oblečena, alee jo bi! pril ,ie zapustil hote! o Hotelski ushtžbeuc ova žena spi in je ure zvečer, ko se delo, da se nihče Umorjenka je ime! Ugodna priliku za varčevanje Vzajemno Podporno Društvo 19 Kongresni trg. r Ljub ja ni reg. zadruga z omej. jamstvom. Ustanovljeno 1.1893. Sprejema in obrestuje hranilne vloge PO 41 Denar se zamore pošiljati naravnost, labko ga se vloži tudi pri vsaki večji amerikanski banki PROTI draftu na “Kreditni zavod za trgovino in in obrt” v Ljubljani. Darft naj se potem pošlje NAM, mi pa Vam nato pošljemo hranilno knjižico. Lastno aruštveno nremoženie Koncem L1910 K, 407.520. Stanje hranilnih vlog Koncem 1 1910 oKoli K 300.000. EDINA SLOVENSKA TVRDKA Zastave, regalije, znake, kape, pečate in vse potrebščine z društva in jednote. DELO PRVE VRSTE. CENE NIZKE. F\ KEHŽE CO. 2616 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ J. J. KUKAR Cor. Lade & Utica Sts. Phone 182. WAUKEGAN, ILL. ZASTOPNIK vseh parobrodnih družb. Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu. Priporočam se rojakom. Zastopnik za Besley Brewing Co. Razvažam pivo na dom. Postrežba tečna. Prodajam twdi trd in mehak premog ter ga razvažam. Blago najbolje — po zmerni ceni. (Nadaljevanje s 7. strani.) Waukegan, 111., 27. febr. —• Slavno uredništvo Amer. Slov.! Prosim, sprejmite teh par vrstic v predale nam priljubljenega lista. Z delom gre še precej dobro, a vendar ni rojakom svetovati, semkaj hoditi dela iskat, ker je še vedno dosti ljudi brez dela. Dne 19. februarja smo blagoslovili v tukajšnji slovenski cerkvi še en nov zvon, katerega so postavili slovenski fantje. Slavnostni govor je imel Rev. A. M. Kraschowitz iz Jolieta in nam v lepih, izbranih besedah očrtal glas zvona, za kar mu bodi izrečena srčna hvala! Našim vrlim fantom bo gotovo cela slovenska fara hvaležna, ker so se potrudili, nabaviti še en zvon, kar je v ponos celi naselbini. Vsem slovenskim fantom bodi na tem mestu izrečena srčna hvala! Dasi nas kriza še ni popolnoma zapustila, vendar so razna društva priredila veselice, tako da smo imeli vsako soboto sem od Božiča priložnost se malo razveseliti v prostorni M. Stanovi dvorani. Žal, da zdaj je vse proč, ker pust je tu in nam bo s svojo nevesto pepelnico zaprl vse veselice do Velike noči. Zadnjo veselico pred pustom priredilo nam je društvo Vi tezov sv. Jurija, katera je bila povsem dobro obiskana, da je bila prostorna M. Slanova dvorana nabito-polna s starim in mladim ljudstvom, ki je plesalo in se zabavalo ter se z veselim obrazom razšlo pozno v noč Da se hvaležnost z nehvaležnostjo plačuje, je bilo tudi ta večer videti. Dasi so se nekatera društva korporativno udeležila te veselice, ne da bi goriomenjeno društvo jim storilo bog-ve kakšne usluge, a vendar so pokazala bratsko ljubav bolje, nego neko tukajšnje slov. društvo, ki je pred kratkim časom obhajalo veselico s cestno parado, katere »e je tudi goriomenjeno društvo udeležilo s svojo paradno obleko, akoravao je bil dež, ter približno 3 milje po blatu marširalo in mu pripomoglo k boljšemu uspehu. A na veselici goriomenjenega društva dotičnega društva ni bilo opaziti. To-raj hvaležnost z nehvaležnostjo! Ker se je ta dopis že precej raztegnil, hočem končati, -da se ne bodo čitatelji in g. urednik jezili, da ne znam končati. Pozdrav! Opazovalec. Wenona, 111., 26. febr. — Dragi mi A. S.! Obkratkem naznanjam rojakom po širni Ameriki, da tukaj so v tej o-kolici vkratkem umrli trije naši rojaki, vsi trije so bili doma iz fare Hinje na Dolenjskem. Imena so: Urh Vidmar iz Hinj; Franc Turk iz Ratja, in Anton Gliha iz Lipja. Bodi jim tuja zemljica lahka! Z delom gre prav slabo, samo po tri dni na teden delamo, in še takrat ne zaslužimo dosti. Zdaj lepo pozdravljam vse čitatelje A. S. in temu želim obilo uspeha. Simon Vidmar. zvonenje, sname klobuk z glave in od moli v čast Mariji angelsko češčenje in morebiti še pristavi kakšen očenaš in češčeno Marijo za one trpine v A-meriki, kateri so pripomogli sezidati to kapelo. Gospod urednik, prosim, da mi ne zamerite, ker se je ta/moj skromni dopis preveč raztegnil. Zatorej zdaj sklenem to moje pisanje, pri sklepu pa pozdravljam rojake širom velike Amerike, a posebno pa mojega brata Jožefa Pavlakoviča in njegovo ženo in svaka Mihaela Simčiča in mojo sestro. A tebi, A. Slovenec, veliko število naročnikov in predplačnikov. Jurij Pavlakovič. Japonci zadovoljni. Tokio, 26. febr. — Poslanik O’Brien in grof Komura, japonski tajnik urada vnanjih zadev, sta izmenjala čestitke zaradi potrjene pogodbe med Združenimi Državami in Japonijo. Jasno je, da so najvišji uradniki in vsi časopisi te dežele zelo ganjeni vsled tega, ker so Združene Države tako hitro sprejele zagotovilo Japonije, da želi nadaljevati prijateljsko razmerje, ki da je vedno obstajalo, in da vlada v Wash-ingtonu zaupa v Japonijo glede uvedbe zaželenih naredb, tičočih se priseljevanja. Povsod in med vsemi sloji prebivavstva se izraža toplo zadovolj stvo nad tem m celo hvaležnost. Vlada in trgovske organizacije se že pripravljajo, da se udeleže razstave k otvoritvi Panamskega kanala. ip SliM iMäääik Bodite pozorni in ne opuščajte prilike, ki se vam ponuja, da boste lahko postali sami svoji s tem, da boste z delom svojim rok postali samostojni in ne sužnji kapitala, tako tudi vaši otroci. Pripravite si lastno ognjišče in dom za svojo deco, da bo neodvisna. Tam boste živeli v miru in zadovoljstvu vi m vaši otroci ter otrok deca — na svoji zemlji. Nova občina in fara se organizira še tekom tega leta. Tudi Slovenci lahko dobelepe zemlje za svojo kolonijo v severnem Wisconsin-u, na lahke obroke in po nizki ceni. Za podrobnosti in pojasnila pošite na; F. M. ČMELJA 1827 Blue Island Ave., CHICAGO, ILLS* Compagnfje 9 Generale 9 Transalantieue FRANCOSKA PROGA. Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko i» Hrvatsko. LA PROVENCE 30,000 H. P. LA SAVOIE 32,000 H. P. LA LORRAINE 23,000 H. P. LA TOURAINE 15,000 H. P. CHICAGO (New) 9500 H. P. Potniki tretjega razreda dobivajo Brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano ia razna mesna jedila. Parniki odplujejo vsak četrtek. Pier 57 North River foot 15th St., New York City. Glavni zastop na 19 State St., N. Y. Maurice Kozminski, glavni zastop aik za zapad, 71 Dearborn St., Chicagt Frank Medosh, agent; 9478 Ewing Ave., So. Chicago, III. A. C. Jankovič» agent; 2127 Archer Ave., Chicago, 111. Paul Starič, agent. HO South I7t* St, St Louis, Mo., L. Stem & Son, agents, Joliet, 111. Preloka, Belokrajina, 11. febr. — Slavno mi uredništvo A. Sl.! Prosim da mi dovolite malo prostora v nam priljubljenem listu, da priobčim par vrstic od nas iz Preloke in naznanim rojakom, kako je kaj pri nas bilo pretečeno leto. V pretečenem letu je bila letina bolj slaba, vina ni bilo skoraj nič. V spomladi je bilo lepo pokazalo, potlej je prišla v juniju mesecu huda palež, tako da je vse trtje uničila. Krme se je bilo precej pribralo, ali nima bogve kaj v sebi, ker je zmerom deževalo, pa se ni dobro posušila. In tudi bolezen nas je jako pohajala, kakor ne več dolgo let. Da bi dal ljubi Bog— v novem letu vse bolje, kakor je bilo leta 1910. Nadalje, v pretečenem letu je bilo rojenih v Preloški fari 28, in sicer 11 moških ir, 17 ženskih; umrlo jih je 37; poroka je bila ena v celem letu, zdaj pred pustom bojo 3 poroke in vsi trije pari obojega spola so mladi in krepki, in tudi so vsi trije iz ene vasi, iz Gornjih Zilj. Kakor sem prej omenil, da nas je bolezen pohajala v pretečenem letu, in tudi v novem letu je ravno tako; skoraj ni hiše, v kateri nimajo bolnika in tudi pomira svet jako. Nadalje, zimo imamo od Božiča mrzlo in suho, in skoraj enako drži sneg, ni debel, ampak pota so slaba, ker je skoraj po vsi poti led, tako da mi revni kmeti ne moremo si ni drv pripeljati ali da bi si kaj drugega vo žili. Zdaj pa še nekaj omenim o naši kapeli Kraljice sv. Rožnega Venca v Gerduni. Zdaj imamo vse, kar nam treba, samo nam še plašč za maševa-nje manjka, ali tudi to z velikim trudom bomo dobili, ako bo božja volja. Pred Božičem smo dobili 6 svečnikov in kelih in pateno, stane 156 kron kelih in svečniki so fino izdelani t Ljubljani pri gospodu Kregarju. Nadalje se lepo zahvaljujemo vsi posestniki vasi Gerdune vsem roja kom, kteri so nam kaj darovali na na šo kapelo. Posebno se zahvaljujemo g. Mikotu Rahorju in Francu Starešiniču in Mihaelu Adlešiču, ki so se trudili, da so bili lepo svoto nabrali med rojaki v Pittsburgu in okolici, tako da so nam pomogli dogotoviti našo lično kapelo, ki tako lepe ni skoraj v našem Dolenjskem. Dostikrat se sliši, ko gre čez našo vas kakšen tuj človek in reče: “Odkod tako lepa kapelica tako v kratkem času? Pred 2 letoma sem hodil tod, pa tam na onem prostoru, kjer je zdaj ta lična kapela, je bilo kamenje in še kakšen brin vmes, a zdaj pa tako lepa kapela in okolica.” Posebno pa je lepo slišati zvonenje Ave Marije zjutraj in opoldne in zvečer. Marsikdo, ko sliši Emil BachmaE 1719 South Center Avenue. CHICAGO, ILL. Slovanski tvorničar društvenih *1 makov (badges). regalij, kap baata a zastav. Velika zaloga vsek p* rebščin za društva. Obrnite se name kadar potreb«)«* wtj za društvo. Pišite slovensko. K» «log na zahtevanje zastonj. INFLUENCA Pravi “Pain-Expeller” se je izborno izkazal pri nastopu zavret»« influence. Glavni pogoj je seveda, da se g» rabi pravočasno, predno nastopi}* komplikacije z pojavi vročinske mrzlice. Prva znamenja so navadno boleči«« v glavi, v udih, mrzlica, šumenj« * ušesih, splošn« oslabelost vsega tel«-sa, utrujenost v nogah in stegnih. Ne odlašajte, ampak rabite pri taldfc pojavih takoj pristni “Pain-Expelled,. ker zabranite s tem večtedensko bolehanje. Navodilo za rabljenje je priloženo vsakemu zavitku. Varujte se ponaredb. 25 in 50 centov steklenica. F. AD. RICHTER & CO. 215 Pearl St, New York, N. Y- N. B. — Richterjeve Congo pilule proti zaprtju. KJE JE NAJBOLJ VARNO NALOŽEN DENAR ? Hranilnih ulog je: 38 milijonov kron. Rezervenega zaklada nad Nad milijon kron. »1 Pooblaščeni Agent od vsib Parobrodskih Družb. za So. Chicago in okolico je Frank Medosh 9483-85 Ewing Ave., So. Chicago, ID le en blok od naše cerkve. Če imate opraviti k sodnjo pojdite do Garnsey, Wood & Lennon Advokati. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891. JOLIET, ILL. AVSTRO - AMERIKANSKA ČRTA. Najpripravnejša in najcenejša paro-brodna črta za Slovence in Hrvate. Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reko. Brzi poštni m novi parobrodi na dva vijaka; MARTHA WASHINGTON, LAURA, ALICE, ARGENTINA, IN OCEANIA. Druge nove parobrode kateri čejo vozit 19 mil na uro se gradijo. Parniki odplujejo iz New Yorka ob sredah ob 1. popoldan in Trsta ob sobotah ob 2. popoldan proti New Yorku Vsi parniki imajo brezžični brzojav, električno razsvetljavo in so moderno urejeni. Hrana je domača. Mornarji in lečnik govore Slovensko in Hrvaško. Za nadaljne informacije, cene in vozne listke obrnite se na naše zastopnike ali pa na: PHELPS BROS. & CO. General Agents 2 Washington St., New York. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem. Sprejema uloge in jih obrestuje po 4J4 odstotka. Rentni davek plačuje-hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulof: jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagateljš ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim« zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar maloletnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilarno varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki! _ Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar. Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovi ulici. Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak FRANK SAKSER (2 Courtland Street, New York, in njegova bančna podružnica 6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O- Rojakom priporočam moja izvrstna vina, novo vino muškotel ali črno vino po 30c gal., resling 35c gal., rudeči zin-fandel 35c gal., vino iz šampajn grozdja 40c gal., vino od leta 1909 muškotel ali črno vmo 40c gal., resling 45c gal., staro belo vino 50c gal., drožnik ali tropinovec $2.50 gal. Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Vinograd in klet St. Helena, naslov za naročila: << Hill Grit Vineyard Stefan Jakše, lastnik. << ANGLEŠČINA brez učitelja! Sloven-sko-Angleška Slovnica, Tolmač in Angleški Slovar stane samo $1.00, in je dobiti pri V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St, New York, N. Y. Največja zaloga slov. knjig. Pišite po cenik! Box 657, Crockett, Cal. Frank Opeka gostilničar Corner State and llth Street, NORTH CHICAGO, ILL. Telephone 213. Prodaja na drobno in debelo najboljša californijska vina. Jos. Stebla j PRODAJALNA smodk, duhana, slaščic in mešanega blaga ZAVARUJEM PROTI OGNJU. Tajnik Slovenskega Stavbinskega društva. 1840 W. 22 St., CHICAGO, ILL. POTREBUJEMO LONG WALL COAL MINERS v Wenoni, 111., le 70 milj zapadno od Jolieta. Ni štrajka ali kake sitnosti. Plačamo visoko ceno za delo. Delo vsak dan. Rudarji morajo imeti certifikate. Elektric haulage za odvažanje premoga od rudarjev, ki pospešuje delo in viša zaslužek. Pridite preč. WENONA COAL CO., 11 Wenona, Illinois.