LETO VIII POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI ŠTEV. 11. ZDRAVNIŠKI STROKOVNO GLASILO ZDRAVNIŠTVA V DRAVSKI BANOVINI KEMIKA D. D. - ZA G REB si dovoli priporočati gg. zdravnikom svoje preizkušene domače preparate, predvsem: TONICA IN ROBORANTIA Ferrarsoleolthln Organski preparat lecitina z železom in arzenom v obliki tablet. Zanes-ljivi tonicum in roborans pri vseh oblikah slabokrvnosti in bledice (chlorosis). Zboljša apetit, ojači splošno telesno stanje ter se priporoča tudi pri tuberkulozi, v rekonvalescenci itd. Orig. steklenice s 50 tabletami. Doziranje: Začne se z 1— tabletama dnevno, nakar se doza postopoma poveča na 6—9 tablet na dan Kolalecithin „Kemika“ Tablete, ki vsebujejo delujoče snovi N u x Colaev zvezi z lecitinom. Odličen tonicum, roborans in nervinum. Kolaliquold Nus Colae v zvezi s sperminovo bazo v obliki likerja ugodnega okusa. Izredno ionizirajoče in stimulirajoče delovanje ob odličnem okusu. Kola granulée „Kemika“ Nux Cola e granuliran, topljiv v vodi. Po svoji sestavi in delovanju je enakopraven z najboljšimi inozemskimi preparati, samo da je znatno cenejši. Predpisujte z zaupanjem dobre domače preparate! Naslov uredništva in administracije : Zdravniški Vestnik • Golnik D. R. P., Jugoslov. patent. Elastični brzi povoj za rane v mali kirurgiji Elastični Hansaplast je indiciran pri vseh vrezninah, vtrganinah, odrgninah in opeklinah, pa tudi pri umazanih ranah. V zaščitnem povoju služi kot zdravilni obliž pri furunklih itd. Hidrofilna kompresa je antiseptično impregnirana z YXIN-om. Bakteriološka lastnost Yxina Je utemeljena po oligodinamičnem učinku ionov srebra. Yxin ima močan in trajen učinek tudi v globino in niti najmanj ne draži. Poleg lega dezodorira in je sam popolnoma brez duha. Vpliva dobro granulirajoče in epilelizirajoče. Elastični Hansaplast ne ovira gibanja na noben način. Nekaj kvadr. cm pogostoma zadostuje popolnoma mesto voluminoznih in dragih povojev Kdor radi elastični Masi. znatno prihrani na časa, dela In povojnem materijala ZDRAVILIŠČE TREBUŠNIH ORGANOVIN PREOSNOVE ROGAŠKA SLATINA ima v svojih treh vrelcih „TEMPEL“ „STYRIA“ in „DONAT“ izvanredno lekovito slatino, ki s svojo silno trans-mineralizacijo organizma najugodnejše upliva na organske funkcije, njih vegetativno in hormonalno regulacijo. Indikacije: Vse bolezni želodca, črevesa, jeter, žolčnih kamnov, ledvic. Sladkorna bolezen ingiht. Letna in zimska sezona. Glavna sezona: maj — oktober. — Gospodje zdravniki! Zahtevajte prospekte in vzorce vode pri direkciji zdravilišča ROGAŠKA SLATINA! G A R D A N pri hripi, prehlajenjih, revmatizmu, neuralgiji in VSAKOVRSTNIH BOLEČINAH Odličen antipiretikum, analgetikum in anti-reumatikum; nima škodljivega delovanja za srce, krvni obtok in druge organe ter je radi tega priporočljiv za odrasle in za otroke. Originalni omoti: Cevčice z 10 tabl/ po 0,5 g Stekleničice z 25 tabi. po 0,5 g » föay&i« Leverkusen a. Rh. ZASTOPSTVO ZA JUGOSLAVIJO: JUGEFA“ k. d. BEOGRAD ZAGREB (ardiaiol- Chinin «Knoll» Kod pneumonije, bronhopneumonije, gripozne pneumonije, lobarne pneumonije u početku 1—3 puta na dan intramuskularno po 1 am-pulu, a kasnije se daje 3 puta dnevno po 1 bobica. Kod bronhitisa, gripe 2—3 puta dnevno po 2—3 bobice; a takodjer i za profilaksu. Prema potrebi 1 ampulu. Kod primarne slabosti trudova, osobito u prvom razdoblju (otvorenje), kod preranog puknuća mjehura, febrilnog pometa svakog sata po 1 bobicu, do najviše 4 bobice. Paren-teralno: 3 ampule u razmacima od 20—40 minuta. Kod hiperkineza srca, paroksismalne tahikardije, ekstrasistoličke aritmije, prenadraženosti srca ■3 puta dnevno po 2—3 bobice, odnosno jedan do e puta dnevno po 1 ampulu. Cardiazol-Chinln-Bohnen »Knoll«. Orig. pakovanje sa 20 bobica. Jedna bobica sadržaje 0,03 g Cardiazola + 0,1 g Chinin, hydrochloric. Cardiazol-Chlnin »Ampullen Knoll« po 1,1 ccm. Orig. pakovanje sa 5 ampula. 1 ccm sadržaje 0,1 g Cardiazola -f 0,25 g Chinin, lact. Glavni zastupnik za Jugoslaviju: Mr. DRAŠKO VILFAN, Zagreb, Ilica 204. KNOLL A.-G. Kemičke tvornice, LUDWIGSHAFEN am Rhein. ZDRAVNIŠKI VESTNIK STROKOVNO GLASILO ZDRAVNIŠTVA V DRAVSKI BANOVINI UREDNIŠTVO IN ADMINISTRACIJA: DJL R. NEUBAUER - GOLNIK Štev. 11. 31. novembra 1936. Leto VIII. Obča državna bolnica v Ljubljani (Interni oddelek) Paroksizmalna hemoglobinurija ex frigore Doceni dr. IVAN MATKO, šef oddelka Paroksizmalna mrzla hemoglobinurija spada med one redke interne bolezni, katerih patologija, terapija in tudi klinika niso še povsem razjasnjene kljub temu, da je bila znana že leta 1794. Charlesu Stevartu ter sta še leta 1904. Donath in Landsteiner odkrila izvesten preiskovalni postopek, ki nam znatno olajšuje razumevanje marsikaterih pojavov pri tej zagonetni bolezni. Že naslov sam pove, da nastopa imenovana bolezen v paroksizmih» to je, v obliki napadov, ki se največkrat pojavijo popolnoma nepričakovano (kot strela iz jasnega neba), se hitro razvijejo do vrhunca in minevajo neopaženo prav tako naglo, kakor so nastopili. Nastopajo ali v polni obliki ali pa se le delno razvijajo, t. j. so abortivni ali frustrani. V prvem primeru začuti oboleli po vsem telesu neko čudno neugodje; roke in noge postanejo hladne in cianotične; v obraz pobledi, nos se mu skoniči (zostri). Med tem ga že začne pomalem spreletavati mraz, končno ga strese močna mrzlica, ki lahko traja do 1/i ure. Njej sledi vročina 39° C do 40° C, o-stane pa na tej višini le kratko dobo. Bolezenski znaki, ki se pojavijo med vročinskimi napadi, morejo biti raznovrstni. Pri nekaterih osebah je v ospredju sledeča slika: obče neugodje, splošna slabost in medlost. Semtertja še bruhanje ali pa dražljaji k temu in močno potenje. Drugi bolniki tožijo o bolečinah v posameznih sklepih in v različnih skupinah mišic, zlasti ledij. Redek pojav so izpuščaji na koži, kakor n. pr. urticaria etc. Na vrhuncu vročine je koža suha, prav-taka so usta, tudi jezik je suh, hrapav, ustnice so izsušene ter pokrite s krastami. Po prestanem težkem napadu se bolniki počutijo zbite, utrujene in zaspane. Pri abortivnih napadih sta mrzlica in vročina komaj naznačeni, obče težave so le malo razvite. Tudi v mojem primeru, katerega bolezensko ugotovitev obravnavam malo pozneje, so bili napadi vselej jako lahki in pacijentu razen bolečin v žlički niso povzročali znatnejših težav. Temperatura je največkrat ostala normalna, ali pa se je dvignila kvečjemu za nekaj desetink. Prvi močnejši nepad se je pojavil pri bolniku šele v bolnici, bil je umetno izzvan na ta način, da je bolnik držal noge daljšo dobo v mrzli vodi. V dobi napadov imajo bolniki razne bolezenske znake, n. pr. več ali manj izrazito bledo rumenkasto barvo kože in vidnih sluznic, otečena jetra in otečeno vranico. Anaemia in subicterus sta tem izrazitejša, čim pogostejši in čim jačji so napadi. Glavne patološke izpremembe pa so v barvi seča, ki je v začetku napada temno-rujavo-rdečkast, pozneje pa temnokrvav-kast. Pri prav hudih primerih izgleda seč kot črno bavarsko pivo. Vendar pa ostane kljub vsemu prozoren; ako stoji daljši čas v koničasti čašici, se tvori na dnu posode večji ali manjši sesedek. Bolniki močijo pogosto, a le majhne količine (Glej tabela 1 v drugem delu rarprave). Semtertja peče močenje in reže v zunanjem sečevodu. S popuščanjem napada se podaljšujejo obdobja močenja in posamezne porcije seča postajajo večje. Vsporedno s tem bledi krvavkasta barva seča, ki je tekom 12—24 ur po napadu že normalna. Med in še daljšo dobo po napadu vsebuje seč velike množine urobilina in urobilinogena. Krvavkasto barvo povzroča raztopljen hemoglobin. Ako centrifugiramo seč med napadom, se zbere na dnu cevke večji ali manjši sesedek. Plast nad njim je prosojna, krvavordeče barve in kaže v spektrumu črte, ki so značilne za oksihemoglobin in za methemoglobin. V seču, ki je stal dalje časa prosto na zraku, se izpremeni ves oksihemoglobin v methemoglobin. V takem primeru kaže spektrum le črto poslednje snovi. Pri mikroskopski preiskavi sesedka ne najdemo nič ali pa samo rjavkaste delce in nežne drobce, ki so ostanki hemoglobina in eritrocitov. Včasih tvorijo ti delci in drobci fine valjce. Razen tega lahko vidimo v hemoglobinuričnem seču še prave hialine in granulirane (zrnate) valjce in pa redka bela telesca oz. epi-telije iz sečevodov. Sence izluženih eritrocitov so v mikroskopskih preparatih redka prikazen. Pri našem primeru je bil seč na vrhuncu napada in tudi tekom poznejših ur skoraj brez korpuskularnih elementov. Po Miiller-ju je hemoglobin v seču produkt epitelij v tubulih contorti in v Henle-jevih ledvičnih zavojih, ne pa produkt glomerularnega aparata. Po njegovih preiskavah so pri mrzli hemoglobinuriji izpremembe v ledvicah prej degenerativnega kakor pa vnetljivega značaja. V dobi napada, zlasti na njegovem vrhuncu, se izločajo v seču tudi beljakovine, katerih množina je večja kakor bi odgovarjalo intenziteti he-moglobinurije odn. količini raztopljene krvi v seču. Majhne množine beljakovin najdemo še nekaj ur po napadu (12—14 ur), akoravno je barva seča že normalna. Napade hemoglobinurije morejo izzvati razni inzulti, ki zadenejo naše telo. V poštev prihajajo n. pr. prehlad radi premočenja celega telesa ali posameznih delov, kopanje v mrzli vodi, bivanje v nezakurjenih, mrzlih prostorih, postajanje na mrzlem (kamenitem, betonskem) podu itd. Napadi v tipični obliki se lahko pojavijo tudi po telesnih naporih, po daljši hoji, po težkem delu, po duševnih razburjenjih itd. V takih prilikah igra važno vlogo abnormalna reakcija vazomotornega sistema, na podlagi katere more patološko reagirati telo celo na normalne dražljaje. Hemoglobinurija se lahko razvije iz afekcij poljubnih organov človeškega telesa, n. pr. iz respiratornega trakta, iz digestivnega sistema, s kože, iz maternice, iz ran in tudi iz krvnih ter limfnih obtočil. V A. Hanser-jevem primeru je nastopila hemoglobinurija pri Aneurysma dissecans aortae, ki je povzročila zastoj v velikih limfatičnih kanalih in s tem [otežkočila odstranjevanje hemoglobina in nje govih odpadkov, ki so se vsled osnovnega obolenja primešali vsebini mezgovnih kanalov. Napade hemoglobinurije pa je možno izzvati tudi umetno n. pr. s kopanjem v mrzli vodi itd. Poizkusil sem to pri svojem bolniku in [s tem dosegel dva umetna napada, ki sta bila močnejša kakor vsi prejšnji spontani. Anamneza tega primera je: 37-letni mož, po poklicu trgovski pomočnik, sedaj v samoupravni službi. Oče umrl za starostno onemoglostjo. Mati in en brat sta živa ter zdrava. )e oženjen. Zena je zdrava in je rodila dvakrat. Splavila ni nikoli, en otrok je umrl v starosti 6 mesecev. Vzrok njegove smrti je neznan. 16 letna hčerka je zdrava. Kot otrok je prestal ošpice. Pozneje je bil vedno zdrav. Afekcijo s spolnimi boleznimi negira. Potus: pred leti znatnejši kot danes, ko je zmeren. Kadi v zadnji dobi na dan do 12 cigaret, prej več. V oktobru 1933. se je začel iz neznanega vzroka slabo počutiti in rumeneti v očeh in na koži; na to so ga prvi opozorili njegovi kolegi v uradu. Icterus se je vidno stopnjeval, istoiako obča slabost in splošno neugodje. Tek se je slabšal. Prave vročine ali mrzličnega napada ni imel; pač pa je imel večkrat občutke notranjega mrazenja. Na barvo blata in seča ni pazil. To abnormalno zdravstveno stanje je trajalo do februarja 1934. Ta čas pa je začel vidno hirati in propadati. Koža in oči so mu močno porumenele, vendar ga koža ni srbela. Tek je skoraj popolnoma izgubil, zaradi tega je padal na teži. Meseca februarja istega leta, ko je bil hud mraz, je šel po ulici, nenadoma ga je popadla posebno močna slabost, začelo ga je tresti in mraziti. Neposredno nato je opazil, ko je močil, da je barva seča temno-črnikasto krvava. Seč, ki je bil podoben črnemu pivu, je po dveh urah postal zopet normalno barvan. Zdravnik mu je zapisal zdravila proti zlatenci, ki je tekom enega tedna izginila. Vendar se je zopet povrnila in sicer že po 8 dneh, ko je bolnik nastopil službo in bil ponovno izpostavljen vremenskim neprilikam. Istočasno je bil seč zopet temno-krvave barve. Taki napadi so se tekom tiste zime večkrat ponovili. Preko pomladi, poletja in jeseni 1935. je bil popolnoma zdrav, le barva njegovih oči in kože je bila malce rumenkasta. V jeseni 1935, čim je napočil mraz, so se ponovili napadi in z njimi se je povečal tudi subicterus. Od te dobe dalje se pojavljajo pri bolniku napadi hemoglobinurije takoj, kakor hitro ga malo zazebe. Paroksizmi, ki so bili v početku bolezni kratki in lahki, postajajo daljši in intenzivnejši. Zadnji napad je imel bolnik teden dni pred sprejemom na medicinski oddelek (4. XII. 1935). Očitoval se je s sledečimi kliničnimi znaki: najprvo je bolnika začelo zebsti v noge. Opravljajoč službo v hladnem prostoru, deloma tudi zunaj na prostem, je hodil, da bi si ugrel noge. Šel je tudi k topli peči, da bi se hitreje ogrel. To abnormno stanje je trajalo od 8 ure zjutraj do 10 ure dopoldne, ko ga je začelo boleti v žlički. Bolečine so bile neizrazitega značaja, se niso širile nikamor in so trajale, dokler ni odšel domov, legel in popil čašo toplega mleka. Prave mrzlice in vročine tudi topot ni imel, kakor tudi ne ob prejšnih napadih. Prišedši domov je močil Seč je bil črne barve. Po 3—4krainem močenju pa je dobil seč zopet normalno barvo. Telesno stanje: Srednje velik, dobro rejen. Težak 74 kg. Koža in vidljive sluznice očitno porumenele. Na obeh očeh lahek exophtha!mus. Obe zenici enako široki, okrogli in reagirate sicer malo počasneje, vendar dovolj točno tako na svetlobo kakor ludi na akomodacijo. Zobje defektni; jezik obložen; sluznica žrela prekrvavljena; žrelni refleks živahen. Prsni koš, simetričen. Zadnji doljni pljučni robovi v višini 12. prsnega trna. Perkusijski zvok povsem jasen in čist, morda nad doljnimi pljučnimi odseki malo preglasen. Gibljivost pljučnih robov normalna. Povsod normalno vezikularno dihanje. Velikost srca v normalnih mejah. Udar srčne konice se ne tiplje ne v hrbtni in tudi ne v levi bočni legi. Število pulzov 96. Srčni toni čisti, brez šumov in brez akcentuacije, akcija sicer malo pospešena, vendar ritmična. Trebuh: Sprednja trebušna stena v višini prsne kosti. Trebuh povsod mehak nikjer boleč na pritisk. Prosta tekočina v trebušni votlini se ne da dokazati. Jetra očitno povečana, presegajo s trdim, topim robom desni rebrni lok za 1 prst. Jetra sama niso boleča. Vranica povečana in presega za 2 prsta levi rebrni lok. Vranica je trde konsistence vendar ni boleča. Trebušni refleksi so živahni, na obeh straneh enaki. Okončine: Groba sila zgornjih in spodnjih okončin je neokrnjena. Senzibiliteta intaktna. Kitni in periostalni refleksi so normalni. Tremor prstov manjka, istoiako ataksija. Patoloških refleksov ni. Romb er g negativen. Hoja ravna, brez kolebanja. Na očesnem ozadju obeh oči paramakularne spremembe. Rentgenološka ugotovitev notranjih organov normalna. V seču reakcija na beljakovine in na sladkor negativna. Ob vstopu bolnika v bolnico aldehidova reakcija v seču pozitivna. Tekom oskrbe v bolnici je množina seča stalno majhna, koleba med 600—800 ccm. Specifična teža prvi dan 1020, pozneje med 1012—1015. Sahli prvi dan 57%. Število levkocitov 6.300, eritrocitov 2,800.000. V krvnem razmazu malo krvnih ploščic; njihovo število zaša 120.000. Doba krvavenja 3 min. 45 sekund; doba strjenja krvi 12. min. Rumpel-Leede-jev znak negativen. Po Riva Rocciju krvni pritisk izven napadov 120/90. Sedimentacija krvi po Westergreenu 115. Van den Berghova reakcija v krvi tako direktno kakor tudi indirektno očitno pozitivna. Aldehidova in indikanova reakcija v krvi negativna. Želodčni sok po alkoholovem zajtrku: HC1 22, celotna kislina 38. V stolici ni parazitov. Wassermanova reakcija v krvi, izvedena v tukajšnjem Higi-jenskem zavodu, v vseh oblikah močno pozitivna. Tekom zdravljenja na medicinskem oddelku se izzoveta pri bolniku dva tipična napada mrzle hemoglobinurije in sicer 9. ter 19. XII. 1935. s tem, da si bolnik koplje nogi v mrzli vodi. Glede nadaljnih ugotovitev med temi napadi glej pozneje. Obakrat je bolnika takoj po kopeli stresla močna mrzlica, kateri je sledila vročina preko 38°C. Dne 16.1. 1936. je bil bolnik odpuščen iz oskrbe medicinskega oddelka in se nahaja do danes dne 28. II. t. 1. na bolniškem dopustu. Vso dobo se je počutil izborno, imel je le parkrat lahke napade hemoglobinurije, vsakokrat brez občih simptomov. Tekom te dobe je bil dvakrat malo rumenkast v lice. Pri današnji preiskavi (28. II.) ima bolnik rdeča lica in zdravo barvo kože ter vidljivih sluznic. Kljub temu je dobil bolnik 28. II. zjutraj abortiven hemoglobinuričen napad, ki je trajal par ur in minil brez posledic. Po bolnikovi izjavi je nastopil napad zato, ker je bil tešč in NEOTROPIN pefofačkt defonfajenb odmdruA JačruA p&čt ¿n ¿oičniA poti pfi/ GSTITIS, PYELITISin PYELONEPHRITIS Originalni zavitki z 20 in 50 draieji po 0,1 g SCHERING-KAHLBAUM A.G. BERLIN Radio-Therma, Laško Odprto celo leto Radiotermalne kopeli 57.5° C. Elektroterapija, ogljikokisle in kisikove kopeli, masaža in dietetično zdravljenje. — Najučinkovitejše zdravljenje išijasa, revmatičnih obolenj, ženskih bolezni, re-konvalescenca, znižanje krvnega tlaka i. t. d. Sezona traja od 15. junija do 15. septembra. Izven sezone od 16. septembra do 14. junija se nudi popolnoma oskrba za 20 dni za pavšalno ceno Din 1.100’—, za 10 dni za Din 600’— (štirikrat dnevno hrana, stanovanje, zdravniška preiskava in kopel. Vštete so tudi vse takse). Prospekte in informacije na zahtevo od UPRAVE ZDRAVILIŠČA IIIIII1IIIIIII1II1111I1IIIIIIIIIIIIIIIIII1IHIII1II11IIIIIIII1IIIII1N K A T G U T znamke Dr. RuhlandA. G. Nürnberg popolnoma sterilen, prvovrstne kvalitete s popolnim jamstvom za uspešno uporabo pri operacijah dobavlja glavno skladišče za Jugoslavijo: „SPHYNX“ Mr. Ph. Josip Bernski ZAGREB, Ilica 17. vseh vrst izdeluje po slikah in rizbah JUGOGRAFIKA, d. z o. z. v LJUBLJANI Sv. Petra nasip št. 23 KLIŠEJE je nosil kljub mrazu nizke čevlje. Med napadom je znašal krvni tlak 175/70 RR; seč je vseboval precej detritusa in mikroskopsko vidljivo veliko množino grobih valjcev, nabitih z drobci. Po Essbachu je množina beljakovine v seču 5°/oo- Danes, dne 1. II. je krvni tlak 152,60 RR, v seču nobene beljakovine. V svrho ugotovitve, s kakšno obliko hemoglobinurije imamo opravka pri našem primeru, smo izvedli pri njem celotni Donath-Landsteiner-jev poskus, ki ga je izvršil tukajšnji Higijenski zavod, za kar mu izrekam tudi na tem mestu prisrčno zahvalo. V prvem delu poskusa odvzamemo bolniku iz uhlja par kapljic krvi in jih kanemo v plitko stekleno posodo, ki jo postavimo nato za pol ure v ledenico, nakar jo prenesemo v termostat. V pozitivnem primeru nastopi v kapljici krvi takoj hemoliza. Tako je bilo tudi pri našem bolniku. V drugem delu Donath-Landsteiner-jevega poskusa postopamo sledeče: z venepunkcijo odvzamemo bolniku 10 ccm krvi. Del te krvi zajamemo v centrifugno cevčico (I), ki stoji ves čas v topli vodi 37°C. Drugi, manjši del krvi, pa prestrežemo v majhno posodico (II), s steklenimi kroglicami. Tudi ta posoda je topla 37°C. Kri v cevčici (I) služi za pridobitev seruma, kri v posodici (II) za izolacijo bolnikovih eritrocitov. Cevčico (I) postavimo v termostat, da se odloči serum. Kakor hitro se je odločil, centrifugiramo kri. Po centrifugiranju odvzamemo s pipeto serum in ga hranimo oddvojeno. Le na ta način je možno preprečiti, da se ne spoji hemolizin z eritrociti, kar se more zgoditi ne le že med odvzemom krvi, marveč tudi med centrifugiranjem samim. Kakor hitro je nastopila defibrinacija in smo filtrirali kri, nemudoma centrifugiramo kri v posodi (II). Serum, ki na ta način dobimo, oddvojimo in shranimo za nadaljne poskuse. Eritrocite pa izperemo trikrat s 38° toplo NaCl raztopino, da odstranimo z njih površine vsako sled seruma. V teku vsega poskusa se mora postopati zelo pazljivo in vestno, da se eritrociti ne spoje odn. ne vežejo s hemolizinom. Z izpranimi eritrociti in z NaCl raztopino si pripravimo 10% emulzijo. Nato inaktiviramo del bolnikovega seruma in sicer s tem, da ga za tri ure segrejemo na 50°C. Po tem času ne vsebuje serum več komplementa. Na podlagi praktičnih izkustev je priporočljivo, da se pri izpopolnjevanju tega sistema, kakor tudi pri drugih hemolitičnih poskusih, poslužujemo 10 % nega seruma morskega prašička. Istočasno naj se izvede kontrola s serumom in z eritrociti zdravega človeka. Tekom Donath-Landsteiner-jevega poskusa, kakor tudi pri vseh kontrolah, se mora strogo paziti, da ostanejo vedno iste množinske razmere med serumom in med eritrociti. Dalje preiščemo, da li je serum hemoglobinurika raztopil lastne in tuje eritrocite in sicer potem, ko je mešanica stala 1/a ure v ledeni vodi, nato pa 1—2 uri še v termostatu pri 37°C. Meyer priporoča, naj se odmeri za ohlajenje mešanice čim krajša doba. V ostalem pa naj se ugotovi, pod katerimi časovnimi pogoji se vrši najugodneje vezava amboceptorjev z eritrociti. Pri uporabi tujih, v ostalem pa istovrstnih eritrocitov, moramo ves čas paziti, da se ognemo vplivu izohemolizinov, ki delujejo že na toplem, brez predhodnega ohlajenja. To naj bo nekaj navodil za praktično izvedbo Donath-Landstei-nerjevega poskusa. Z njim se je v tukajšnjem Higijenskem zavodu dognalo sledeče: 1. Aktivni serum bolnika raztopi lastne eritrocite in eritrocite zdravega človeka, potem ko je stal Va ure v ledeni vodi in 2 uri v termostatu pri 37° C. 2. In aktivni serum pacijenta z dodatkom komplementa morskega prašička ne vrši hemolize niti lastnih niti eritrocitov zdravega človeka, ko je stal */a ure v ledeni vodi in 2 uri v termostatu 37° C. 3. Oba prednja poskusa, t. j. z aktivnim serumom, postavljenim samo v termostat 37° C, torej brez ledene faze, sta bila negativna. Z Donath-Landsteinerjevim poskusom smo torej doprinesli dokaz, da ima serum našega bolnika svojstvo, raztopiti ne le svoje, marveč tudi tuje eritrocite. To svojstvo da serumu avtohemolizin, ki je kompleksne narave, kakor tudi sicer ostali hemolizini. Avtohemolizin sestavlja termostabilni amboceptor in termolabilni komplement. Poslednjega uničimo, ako ga segrejemo na 50° C. Komplement hemoglobinurika je identičen s komplementom normalnega seruma. Amboceptor se spoji z eritrociti le na mrzlem, ne pa na toplem in hemoliza eritrocitov nastopi, ako jih prenesemo na toplo odn. v termostat 37° C. Donath-Landsteinerjev poskus je v epruveti naravni posnetek tajinstvenih dogodkov v človeškem organizmu v dobi hemoglobinuričnega napada. Podoben je tudi Ehrlichov poskus, s katerim smo pri hemoglo-binurikih v stanu ugotoviti hemolizo na ta način, da bolnikov prevezan prst vtaknemo v mrzlo vodo. Za Donath-Landsteinerjev poskus lahko porabimo ne le bolnikove eritrocite, marveč tudi eritrocite zdravega človeka. Smemo pa uporabiti le bolnikov serum, kajti le on vsebuje učinkoviti lizin. Mrzli hemolizin je specifična snov. Po Donath-Landsteinerju in po drugih avtorjih najdemo to snov samo pri mrzli hemoglobinuriji, ne pa pri ostalih oblikah hemoglobinurije. Hemolizin ni samo v serumu, marveč tudi v plazmi teh bolnikov. V organizmu se spoji z eritrociti, kadar se v zadostni meri ohladi kakšen del telesa. Takšno spojitev je mogoče dokazati tudi v epruveti, kjer takoj he-molizirajo eritrociti, čim jim dodamo seruma, ki vsebuje komplement. Hemoliza nastopi v tem primeru že pri 37° C, ne da bi bilo potrebno ohladiti poprej mešanico eritrocitov in seruma. Torej mora biti mehanizem hemolize pri hemoglobinuriku odvisen od tega, da pridejo eritrociti, na katere se je obesil pod vplivom ohlajenja nevarni amboceptor, v krvni obtok in tam podležejo ob navzočnosti komplementa hemolizi. Glede svojstev in sestave specifičnih mrzlih amboceptorjev, ki so značilni za mrzlo hemoglobinurijo, smo še povsem na nejasnem. Izgleda, da zagonetna snov ni identična s snovmi, ki povzročajo v serumu n. pr. Wassermannovo reakcijo, kar sta s pomočjo frakcioniranih vezavnih poskusov ugotovila med drugimi tudi Moro in No da. S ponovno vezavo amboceptorja in eritrocitov je mogoče odvzeti serumu mrzlo-hemolitična svojstva. Tako obdelan serum vendar ne izgubi lastnosti za pozitivno Was-sermanovo reakcijo, v primeru da je bil prej pozitiven. Do nasprotnih rezultatov je prišel Burmeister pri preiskavah glede zadržanja mrzlega hemo-lizina napram raznim lipoidom, pri čemer se je posluževal izločka zdravih in sifilitičnih jeter, holesteriniranega srčnega ekstrakta, lecitina in holesterina. Pri teh preiskavah na Wassermannovo reakcijo je včasih izzval mrzli hemolizin pozitivni rezultat tudi brez normalnih sifilitičnih reaginov. Ako je pa odstranil Burmeister iz poprej pozitivne Wassermannove reakcije mrzle amboceptorje, je nato postala ista negativna. Tekom poskusov se je Burmeistru tudi posrečilo izolirati mrzle amboceptorje. Z njimi je dosegel pozitivno Wassermannovo reakcijo, ako jih je vezal najprvo s korpuskularnimi lipoidi, nato pa jih dissociiral z 0,85 j0 NaCl raztopino pri 37° C. Prav zanimivo je tudi vprašanje, zakaj se amboceptor veže z eritrociti le na hladnem, ne pa tudi na toplem. Burmeister, ki je posvetil tudi temu vprašanju niz študij, je mnenja, da leži vzrok za ta pojav v koloidnem svojstvu eritrocitov in v prisotnosti potrebnih lipoidov, v pripravnem koloidnem stanju. Z izvestnimi preiskavami je Burmeister tudi ugotovil, da reagirajo na ohlajenje eritrociti s tvorbo pripravnih receptorjev. Pri človeku se zadrže vsi eritrociti v tem pogledu enako, pri posameznih živalih neenako, ker živali zunanjim vplivom lažje podležejo kakor človek. Pri preiskavah mrzlih hemoglobinurikov se je tekom dobe izkazalo, da so med njimi redki primeri, ki vzlic izrazito kliničnim simptomom ne dajo v krvi pozitivne Donath-Landsteiner-jeve reakcije, akoprav se pri izvedbi poskusa postopa najvestneje in upošteva vse možnosti, ki lahko vplivajo na končni rezultat. Kumagaj in Inone kakor tudi Matsuo so dobili pri svojih primerih (nad 20) pozitivno Donath-Landsteiner jevo reakcijo. Negativna je bila n. pr. v primeru Reissa. Meyer*ju Emme-rich-u se je posrečtlo izzvati umetnim potom težak napad hemoglobinurije neposredno po spontanem napadu, med katerim je izpadla Donath-Land-steinerjeva reakcija negativno, ker je manjkal v serumu potrebni komplement Tudi Pringsheim ni mogel ugotoviti komplementa pri svojem primeru s tipično paroksizmalno mrzlo hemoglobinurijo, akoprav je bolnik pretrpel že več težkih napadov hemolize. Vplivi na končni rezultat Donath-Landsteiner-jevega poskusa so raznovrstni. Ob gotovih dobah, zlasti pa v prvih dneh po napadu, more v krvi hemoglobinurikov manjkati komplement. Radi tega je mrzlo-topli poskus pogostejše pozitiven, ako po Meyer-ju in Emmerich-u prilijemo mešanici, sestoječi iz seruma hemoglobinurika in lastnih odn. tujih eritrocitov, serum zdravega človeka. Reakcija postane pozitivna, ako z normalnim serumom dodamo mešanici komplement v dovoljni meri. GraffeinMiiller sta opazovala negativno Donath-Landsteiner-jevo reakcijo celo na višku težkega napada, in to kljub temu, da je bila vezana zadostna količina amboceptorjev. Poskus pa je izpadel takoj pozitivno, čim sta prilila mešanici normalnega seruma. Pomanjkanje komplementa v krvi takih bolnikov v dobi napadov smatrajo nekateri za obrambo telesa, kajti hemoliza se spontano zavre, kadar ni na razpolago dovoljne množine hemolizina. Iz praktičnega izkustva je znano, da se hemolizin hitro obnovi. V krvi paroksizmalnih hemoglobinurikov obstojajo po preiskavah Meyer-ja in Emmerich-a, Graffe-ja in Miiller-ja itd. podobna kolebanja v količini amboceptorjev kakor v količini komplementov. Dalje je Hymans van der Bergh ugotovil, da je bil pri njegovem primeru mrzlo-topli poskus le tedaj pozitiven, kadar je oddvojil serum pri 37° C. Moro-ju in Noda-ju se je posrečil poskus, ako so bile segrete na 37° C vse snovi in vsi predmeti, potrebni za predpripravo, kakor tudi za izvedbo poskusa. Slično občutljivost glede Donath-Landsteiner-je-vega poskusa je videl tudi Rosin pri svojem primeru. Donath in Landsteiner sta svoje dni že sama ugotovila, da večkrat zadostuje za vezavo amboceptorjev ohladiti mešanico le na 15° C in ne na 0° C. Tudi Czernecki je opazoval, da ni hemoliza nastopila vselej pri ohlajenju na 0° C, temveč že pri 15° C, in nekajkrat celo pri temperaturi 37° C, ne da bi uporabili predhodno ohlajenje. Nadaljni vzrok za negativni Donath-Landsteiner-jev poskus pri sigurni mrzli hemoglobinuriji, so lahko antikomplimentarne snovi, katere sta v serumu uremikov pogosto ugotovila Meyer in Emmerich. Kumagai in Inone sta na 20 primerih mrzle hemoglobinurije opažala, da more izostati pri mrzlotoplem poskusu hemoliza, bodisi ker se ne more hemolitični amboceptor spojiti z eritrociti ali pa, da ne more učinkovati komplement, ker vsebuje serum antikomplementarne snovi, ki ga ovirajo v njegovi vlogi pri hemolizi. V svrho diferencialne diagnoze vežemo najprvo hemolitični amboceptor z eritrociti, nato operemo z mrzlo solno raztopino serum z njih površine, jim dodamo novega, svežega seruma in jih postavimo na toplo. Hemoliza izostane, kadar leži vzrok hemolitične zavore v vezavi sami. Kadar so pa vzrok antikomplementarne snovi v serumu, nastopi hemoliza, ker smo te snovi z izpiranjem odstranili s površine eritrocitov. Po Meye r-ju more izostati hemoliza tudi takrat, kadar inaktiviramo najprvo serum hemoglobinurika s tem, da ga postavimo za 20 min. na toplo (56° C.), nakar ga poskusimo reaktivirati s svežim komplementom,Nasprotno pa se je hemoliza takoj pojavila, čim je Meyer dodal eritrocitom inakti-viran serum ter ga s centrifugiranjem odstranil z njih površine. Eritrocite same je opral najprvo z ledeno mrzlo NaCl raztopino in jim nato dodal svežega komplementa. Hemoliza je torej mogla nastopiti šele potem, ko je Meyer odstranil s površine eritrocitov vse antikomplimentarno delujoče snovi. Prav zanimivo je, da je izpadel negativno pri našem primeru Do-nath-Landsteiner-jev poskus v III. delu in to, ne le pri izvedbi v tukajšnjem Higijenskem zavodu, marveč tudi mesec dni pozneje, ko ga je ponovil g. dr. Meršol, šef infekcijskega oddelka tukajšnje bolnice. Njegova tozadevna ugotovitev se glasi : Inaklivirani serum pacijenta z dodatkom komplementa morskega prašička ne vrši hemolize lastnih eritrocitov, ki so bili spojeni s hemolizinom in oprani z ledeno vodo. Epruveta z zgornjo mešanico je stala 1/i ure v ledeni vodi in 2 uri v termostatu na 37° C. Zakaj je v tem delu Donath-Landsteiner-j evega poskusa izpadla reakcija negativno, je ostalo nerazjasnjeno. Slednjič morejo biti izolizini vzrok, da izostane hemoliza pri Donath-Landsteiner-jevem poskusu. Matsu je zasledil hemolizine te vrste pri 45% od 11 svojih primerov. Tudi množina teh snovi v serumu je podvržena znatnemu kolebanju, ki pa gre po Matsu vsporedno s kolebanjem avto-hemolizina v krvi. Pri diferencialni diagnozi med avto- in izohemolizini je vpoštevati, da je avtohemoliza vedno močnejša, ako prilijemo normalni serum, dočim se le malo ali pa prav nič ne poveča, kedar imamo opravka z izohemolizini. Po Kum a ga-ju in Inone-ju doženemo v serumu avtohe-molizin najlažje, ako s hladno NaCl raztopino operemo eritrocite prej kakor jih vežemo z amboceptorjem in jim šele nato dodamo potrebni komplement. Iz vsega navedenega lahko presodimo, da so pri hemoglobinurikih procesi v krvi zelo zapleteni in da je prav radi tega potrebna pri izvajanju Donath-Landsteiner-jevega poskusa ne samo naj večja pazljivost, temveč moramo vpoštevati tudi vse možnosti, v kolikor so v stanu ovirati ali celo popolnoma zavreti hemolizo in vitro. (Nadaljevanje prihodnjič) Oddelek za notranje bolezni splošne bolnice v Mariboru. Kronično zastrupljenje z bencolom Dr. STANE LUTMAN, v. d. šefa. S porastom industrije in tozadevne obrti v naših krajih opažamo v zadnjih letih vedno večje število obrtnih obolenj, ki so, kakor nam bodo naslednje vrstice pokazale, često toksikološkega značaja. Pri nas smo zaznamovali dosedaj le večje število kroničnih zastrupljenj s svincem in z raznimi plini, sedaj smo pa prvič v večji meri imeli opravka z bencolom, strupom, ki spada po svojem farmakološkem delovanju v vrsto najnevarnejših. Akutna zastrupljenja bržkone tudi niso redka, vendar jih beležimo le malo, ker so večinoma lažjega značaja in se nahajajo v domači negi Kronična zastrupljenja z bencolom najdemo le v obratih, kjer uporabljajo to snov za raztapljanje, torej kot solvens in konstituens, n. pr.: kot nitrobencol v tovarnah eksplozivnih snovi, v parfumerijah, pri izdelovanju masti za čevlje, v industriji anilinskih olj (redukcija mono- in dinitrobencola), v industriji kavčuka, lakov in smol. Enako tudi v tovarnah umetnega usnja, linoleja, barv, čevljev, klobukov, v kemičnih čistilnicah in delavnicah, ki se bavijo z brizganjem laka, (Spritzarbeit), v litografijah in tiskarnah, slednjič v delavnicah in garažah, kjer ga uporabljajo kot čistilno in pogonsko sredstvo. Ker je bencol izredno hlapljiv, ga moramo smatrati za topilo močne toksicitete. Radi te lastnosti in radi dejstva, da je njegova uporaba v industriji in obrti tako mnogostranska, moramo računati z njim kot resnim faktorjem v moderni znanosti o obrtni patologiji in higijeni. Zanimanje inozemstva za ta problem je velikansko, zlasti v Rusiji in Ameriki. V slednji obstojajo celo takozv. bencolske komisije za proučavanje in zdravljenje škodljivih posledic bencola. Naše oblasti so bile opozorjene na ta problem še posebno radi nedavnih dogodkov v Mariboru. Izdale so ukrepe, ki jih pa bodo morale razširiti tudi na vse ostale obrate, ki se poslužujejo tega sredstva. Zal je nevednost ljudi in deloma primitivnost naših obratov zahtevala topot več žrtev. Bile bi najbrž še številnejše, če ne bi zastavili tej katastrofi energični ukrepi poti, kar je deloma tudi zasluga časnikarstva, ki je opozorilo prizadete delavce in merodajne kroge na težke posledice tega zastrupljenja. Ker je tozadevno slovstvo le pičlo in zdravnikom le težko dostopno, sem mnenja, da ne bi bilo odveč spregovoriti par besed o delovanju tega strupa, na kraju pa bi podal izkušnje, ki smo jih imeli pri zdravljenju tega zastrupljenja nedavno na našem oddelku. Bencol je aromatični ogljikovodik z atomnim kompleksom vezanim v obliki znanega prstana. (Benzolring) Najdemo ga v katranu, premogovnem plinu, predvsem pa v koksu, iz katerega ga pridobivamo. Je močno hlapljiv in ugodnega, omamljujočega duha. Njegova glavna lastnost je odlično otapljanje mnogih tvarin, predvsem tolšč in kavčuka. Ta lastnost je vzrok njegove vsestranske uporabljivosti. Nas zdravnike zanima predvsem njegovo farmakodinamsko delovanje. Bencol spada med takozv. modifikatorje belih krvnih telesc in deluje slično kakor rentgenovi žarki, radij, mezotorij in torij X. To lastnost je odkril 1.1910. amerikanec Selling pri zastrupljenih delavcih in jo pozneje tudi eksperimentalno dokazal. V cevki oškoduje zdrave leukocite in krvotvorni aparat. Ravno radi te leukotoksične lastnosti ga je uporabljal Pa p pen-heim za zdravljenje leukemije. Danes, ko poznamo težke posledice teh zastrupljenj, je ta način zdravljenja kot kvaren in nevaren že opuščen. Slično kakor pri ksilolu in toluolu imajo tudi bencolove pare močno afiniteto do centralnega živčevja. Bencol draži kožo, deluje antiseptično in parazitocidno, še bolj pa podražuje sluznice, zlasti ono dihalnega aparata ter povzroča prave astmatične napade. Sluznica želodca in črevesja ga prav lahko rezorbira. Radi izredne hlapljivosti in lastnosti otapljanja tolšče ga organizem kaj lahko sprejema, tako preko dihal, kakor tudi prebavil, da celo skozi zdravo kožo. V organizmu se zadržuje dolgo in se polagoma oksidira v fenole, (fenolo-žveplena kislina v seču!) Izločajo ga pa pljuča in ledvice. 10 mg bencola v enem litru zraka povzroča neugodje, 20 do 30 mg pa že nezavest. Širina toksicitete je torej zelo majhna. Nepravilno bi bilo smatrati bencol za krvni strup v ožjem pomenu besede, vsaj ne po eksperimentih izvršenih na živalih. Sicer pa nam tudi klinika ne more tega potrditi. Ima pač hemolizirajoče lastnosti v manjši meri, v glavnem pa napada krvotvorne organe in sicer še posebno mielo-ični aparat. Ker ne opažamo sideroze, smatramo, da rdeča krvna telesca v obtoku niso oškodovana ali pa le v manjši meri. Tako je prav za prav pogredientna anemija le posledica zmanjšane ozir. nepravilne tvorbe krvi. Sicer Si tudi v tem avtorji niso edini. Nekateri niso našli hemoglobinemije, menijo pa, da postanejo „raztolščeni“ eritrociti prej ali slej žrtve fagocitoze po retikuloendotelijih. Prevladuje slika aplastične anemije, eritro- in levko-penije z manjšim številom ozir. pomanjkanjem elementov s polimorfnim jedrom in trombocitov. Poikilo- in anisocitoze navadno ni, najdemo jo pa tupatam (gl. naše primere). Število enojedrastih (mononukleari), ki jih smatramo za odpornejše elemente, je povečano. Z znižanjem števila belih krvnih telesc gre roko v roki tudi ono rdečih. To okolnost so hoteli izrabiti slično kakor pri leukemiji tudi pri pobijanju polycythaemia rubra, kar pa je danes povsem opuščeno. Bencoli kot zdravilo so po naših dosedanjih izkušnjah kaj dvorezen nož, da spomnim samo na arzenobencole našega antiluetičnega zdravilnega zaklada. Take direktne aplastične anemije brez obnavljanja (aregeneratorične anemije) so po Schilling-u mogoče pri zelo težkih akutnih zastrupljenjih. Mi smo jih videli pri naših slučajih po kroničnem zastrupljenju, ki je vodilo neizbežno do smrti. Zolta, želatinozno-oljnata gmota, ki je nadomeščala kostni mozeg, nam je to le potrdila. Potek teh anemij je dolgotrajen in zlohoten, kar nam dokazujejo ne le zastrupljenja z bencolovimi preparati, marveč tudi intoksikacije z bizmutom, živim srebrom in ksilolom, nadalje malarija, sepsa, dolgotrajna manjša krvavenja po čirih, miomih, črevesnih polipih, itd. Anemije pri naših slučajih spadajo prav za prav v skupino aleukij s simptomatično purpuro Werlhof, ki jo le težko ločimo od prave purpure. Imenujejo jo tudi panmyelophtisis, ki poteka s hipo ali celo aplazijo mielo-poeze, oškodivši tako leuko-, eritro- in trombocitarna tvorna ognjišča. Posledica je zmanjšanje zrelih stanic v periferiji ozir. prenehanje dotoka. Klinično sliko pa obvlada hemoragična diateza s progredientno anemijo. Akutno zastrupljenje s parami bencola vidimo le redko. Mi sami zaznamujemo le en slučaj, ki pa je bil precej nekarakterističen. Bil je šofer, ki je čistil avto v zaprti garaži. Postajal je omotičen, imel pa toliko prisotnosti duha, da se je opotekel do vrat, kjer se je zgrudil. Kmalu nato je bil prepeljan na oddelek. Slika zastrupitve je bila dokaj netipična. Vedno prevladujejo simptomi s strani centralnega živčevja enako pri ben-colu, kakor tudi pri bencinu in ostalih plinih, ki delujejo narkotično. Kašlja ni bilo, dasi je bila pot zastrupitve inhalacija bencolovih par. Bolnik je zelo nemiren, v ušesih mu šumi, loteva se ga slabost, ki se stopnjuje do nezavesti in kome. Precej močno je izražen fibrilarni trepet, mišičja. V krvni sliki ne najdemo nobenih značilnih sprememb. Te so pridržane subakutnemu in kroničnemu zastrupljenju, kakor ga bomo spodaj opisali. Če tak zastrupljenec v komi ne pride pravočasno do zdravniške pomoči (visoke doze analeptičnih sredstev, predvsem coramina, inhalacije kisika, otiranje udov z gorčično moko itd.) nastopi smrt z znaki zadušitve. Tudi patološko - anatomsko najdemo znake sufokacije. Mrliške pege so svetlordeče barve, tupatam najdemo na koži celo nekroze. Subakutno ozir. kronično zastrupljenje je mnogo bolj pogosto. Tudi tu igra vdihavanje bencolovih par veliko vlogo. Sama klinična slika s svojimi pikčastimi in pegastimi, često zelo obsežnimi krvavitvami na koži in sluznicah spominja močno na skorbut, na Frank-ovo hemoragično aleukijo ozir. na Morbus Werlhof, posebno še, ker je združena z močno trombo-penijo. Po vojni je zanimanje za bencol bilo večje, ker je njegova uporaba rasla od dne do dne. Glede okvar organizma po bencolu pa so skoro vsi avtorji in raziskovalci prišli do sličnih sklepov. Med glavnimi simptomi stoji v ospredju predvsem progredientna malokrvnost. Omenjajo še slabost, onemoglost, utrujenost, anoreksijo, glavobol, omotičnost in mnogo drugih takih znakov, ki spremljajo često tudi ostale oblike malokrvnosti. Poleg že omenjenih krvavitev nastopajo tudi take v notranjih organih, v možganih in na vseh seroznih mrenah. V jetrih se pojavljajo degenerativni procesi, v srcu infarkti miokarda. V težkih slučajih se zviša tudi temperatura in sicer je krivulja intermitirajočega tipa. Redki niso tudi ekstravazati, zlasti v seroznih votlinah, v sluznicah, redkeje v mrežnici očesa. Toksična degeneracija perifernega živčevja ni opažena. Pri ženah nastopajo profuzne krvavitve iz ložesne. Diferencialno diagnostično pride v poštev splav ali celo umor iz sladostrastja. Koža sama je bogato torišče za spremembe radi bencola. Ekcemi niso ravno redki. Po otrpljenju površnih plasti z bencolom pride do draženja globokih plasti. Razen krvavitev najdemo še folikulitide, orožnenje lojnic, hiperkeratozo in hiperpigmentacijo. Pod kožo vbrizgan pa povzroči bencol globoke in boleče nekroze. Slično kakor pri fosforni nekrozi, najdemo tudi tu gangrenozne peri-ostitide, osteomielitide, otekanje čeljusti in izpadanje zob. ENERGIN TONICUM ROBORANS (Chininum ferrocitricum, Natri u mgly cerinophos-phoricum, Extr. chinae Nanning) Dosis: Odrasli 3 likerske čašice na dan Otroci 3 male žličke na dan Rešen/em Min. Soc. Pol. i Narodn. Zdravlja Sanitetsko odelenie 5 Br. 2790535 Energin po 250 gr. zavitek za bolniške blagajne 20 Din Proizvaja laboratorij Alga, Sušak Zanesljivi domači standardizirani ekspektorans s 100%-nim delovanjem radix, ipecacuanhae in RADIPON c. codelno tablete Vsebujejo alkaloide rad. ipecacuanhae (emetin), liqu. ammon. anis. v suhi obliki in pri varijanti 0,02 g cod phosphor, po tableti. — Izboljšana forma medikacije, ki se razlikuje od infusum ipecacuanhae po stabilnem delovanju, je neomejeno trajna ter se jemlje v praktični in ugodni obliki in se odlikuje po nizki ceni. — Kot ekspektorans pri tuberkulozi, bronhitidi, pleuriidi bronhopneumoniji, emfizemu, oslovskem kaSlju, influenci in vseh boleznih, pri katerih se pojavlja kašelj. CENA ZA OBČINSTVO: Radipon: cevčica z 10 tabletami Din 15’—■ Radipon c. cod. cevčica z 10 tabletami Din 20’— Vzorce in literaturo A UT H HITI1TD tvornica farmacevtskih in A IŽP Mi9.h-C. pošilja na zahtevo W ¿%INI JL*JCiM dietetskih preparatov RADIPON GOSPOD TOVARIŠ, tvrdke, ki oglašujejo v Zdravn. Vestniku, so v vsakem oziru po sebno priporočljive, zato krijte svojo potrebo pri teh tvrdkah! Vedno pa, kadar kaj naročite pri kaki tvrdki, pa bodisi tudi samo vzorce in literature —se sklicujte, prosim, na Zdravniški Vestnik! S tem koristite sebi in svojemu glasilu.------------- KRONIČNA ARTRITIS Internisti in kirurgi povdarjajo pomen fizikalnih metod pri zdravljenju kronične artritide. V tem območju terapije je Antiphlogistina na odličnem mestu med lokalnimi aplikacijami in sicer radi posebnih njenih lastnosti, ki povzročajo oči-vidno zboljšanje artritičnih procesov. Antiphlogistina ima nesporen učinek na lokalni metabolizem; ojači tako anabolične kot katabo-lične procese, pospeši absorbcijo izlivov v členkih, kakor tudi njihovih toksičnih proizvodov. Antiphlogistina je ena najpreprostejših in obenem najučinkovitejših metod za uporabo dolgotrajne, vlažne toplote. vzorci in literatura brezplačno THE DENVER CHEMICAL MFG.Co.,NEW YORK, U.S.A. BRAČE j. JOVANOVIČA, BEOGRAD KNEZ M1HAJLOVA ULICA BR. 33, Koncem konca pa umira vsak tak bolnik na posledicah pogredientne anemije. Kje pa leži prav za prav vsem tem krvavitvam vzrok? S an te so n, ki je že 1. 1897 podal točno klinično sliko zastrupljenja z bencolom, je mnenja, da deluje bencol v smislu zamaščenja ožiljnega endotela, zlasti kapilarnega. Rumpel-Leed e-jev fenomen je v vseh težkih slučajih pozitiven, nastaja pa sam po sebi na mestih, kjer je koža pod pritiskom ali vsled kake traume inzultirana. Tako nam povzroča že pritisk rokava srajce, nagubana rjuha itd. pri težjem bolniku številne pikčaste krvavitve. Seveda ne smemo pozabiti, da je težki anemiji predvsem iskati vzrok v oškodovanem krvotvornem aparatu. Krvna slika takega bolnika je precej jasna in značilna. V beli krvni sliki vlada predvsem leukopenija na račun neutrofilnih polinuklearov, v zelo težkih slučajih celo agranulocitoza. Pri tem pa je število limfocitov relativno povečano. Vse ostalo, tako število bazo in eozinofilnih ter monocitarnih oblik je neznačilno, število leukocitov znaša v lažjih slučajih 4—5000, v težjih pa samo 700—1000. Rdeča krvna slika je manj značilna. Število rdečih krvnih telesc je v začetku celo nekoliko povečano in to vsled draženja krvotvornega aparata, pada pa sorazmerno z oškodovanjem eritro-blastičnega tkiva celo na 1 milijon. Tudi hemoglobina je odgovarjajoče manj. Redko nastopa hiperhromija. Poikilo ozir. anizocitozo v večji ali manjši meri najdemo skoro pri vsakem bolniku. Pojavi regeneracije so redkejši in še ti le v lahkih slučajih. Pri teh doseže bela krvna slika take regenerativne spremembe, da imamo pred seboj skoro leukemoid. Poleg leukopenije je posebno še izražena trombopenija. Te le ki in Weiner jo smatrata kot zgodnji simptom. Hemoglobin pa doseže večkrat zelo nizke stopnje 8—15%. V ilustracijo dosedaj omenjenega bi podal na tem mestu del naše kazuistike, predvsem takih bolnikov, ki so bili sprejeti v naš zavod v stadiju, ki je kljuboval vsem posegom zdravniške vede, pa tudi onih, kjer zastrupljenje še ni opravilo svojega pogubonosnega dela. (glej tab. 1—3). Posebno poučni so še obdukcijski izvidi, ki so v slovstvu precej redki in ki jih prinašam iz tega razloga v izčrpnejši obliki. Naša kazuistika: (Glej tudi tabelo 1). 1. K. F., 22 let, krojaški pomočnik. Delal je tri mesece v delavnici» kjer so izdelovali dežne plašče s tem, da so blago impregnirali z raztopino kavčuka v bencolu. To raztopino so shranjevali v baje dobro zaprti pločevinasti posodi, iz katere so jo razdeljevali posameznim delavcem, ki so jo nato s čopiči mazali na platno. Pri tem delu se je delavec moral stalno sklanjati nad blagom, ki ga je mazal in pri tem vdihoval bencolove pare, ki so se dvigale iznad delavne mize. To delo je opravljal do deset ur dnevno v precej tesnih, slabo zračenih prostorih. Že v prvem tednu je imel občutek tesnobe v prsih in izgubil tek. Sorodniki so ga opozarjali, da mu to delo sigurno škoduje, ker je postajal vedno bledejše barve in mu svetovali, naj delo opusti, kar pa ni hotel. Hrano je često povračal. Polagoma pa se je na delo privadil, dasi je bil od dne do dne slabejši. Na Štefanovo 1935 se je prvič podal k zdravniku, ker je krvavel iz nosa. To krvavenje se je večkrat ponavljalo, 5.1.1936 je ponovno močno krvavel iz nosa, tako da zdravnik te krvavitve ni mogel zaustaviti in ga je napotil v bolnico. Stat. praes: Srednje visok, lahno zabuhel, koža in vidne sluznice zelo blede barve. Obe nosnici polni strjene krvi in iz njih lahko krvavi. Na ustnicah za lečo veliki mehurji, napolnjeni s krvavo tekočino. Močan foetor ex ore. Na dlesnih, na sluznicah ustne votline, mehkega in trdega neba posamezne parenhimatozne krvavitve. Ob robovih dlesni večja koa-gule. Na koži okončin in trupa nebroj pikčastih in pegastih krvavitev. Pljuča : hrapavo dihanje nad levo konico, drugače b. p. Srce: razen lahkega sisto-ličnega akcidentelnega šuma b. p. Akcija nekoliko pospešena. Trebuh b. p. Refleksi v redu. Na desni sp. okončini pes equinovarus. Seč: beljakovine in sladkorja ni. Krvni izvid: eritroc. 2,080.000, levkoc. 700!, Hb. 21%, ind. 0’9. Diferenc.: segment. 30%, palic. 8%, limfoc. 51%, monoc. 8%, eozinof. 1%, bazof. 2%. Temperature stalno do 38“, ante exi-tum celo do 40°. Lahek delirij. Bilo mehko, slabo polnjeno, vendar ritmično. Po infuzijah nekoliko polnejše. Kljub raznim hemostiptičnim sredstvom (koagulen, želatina, kalcij, styphnon, konjski serum) krvavitve ne prestanejo, zlasti ne one iz nosa. Tudi obsevanje je ostalo neuspešno. Pet dni po sprejemu exitus. Obdukcijski izvid: (dr.Hribar). Haemorrhagiacerebrihaemisphaerae sin. (za malo jabolko velika) in regione corpus striati sin. Oedema cerebri exim. gradus. Haemorrhagiae (H) permultae petechiales et punctatae pari* etis ventriculi, nuclei oliv., cerebelli, durae matris, imprimis ad basim, in fossa cranii post, supra convexitatem haemisphaer. utriusque. H. interme* ningeales ad basim cerebri. H. petech. et punc. cutis corporis totalis, pleu-rarum, gl. thymus, permultae epicardii, mucosae ventriculi, rarae peritonei, pelvis renis sin. Gingivitis haemorrhagica. Haematoma sinuum frontal, utri* usque. Medulla osseum imprimis rubra atque flava atrophica. H. petech. mucosae palati mollis, mucosae laryngis et uvulae. Echinococcus obsol. apicis pulmon. sin. Pleuritis adhaesiva ehr. sin. Atrophia lienis. Pes equinovarus dext. 2. K. S. 33 let, krojaški pomočnik. Oče umrl za jetiko, mati bolna na ledvicah. Vsi ostali člani družine zdravi. On sam se je počutil vedno zdravega. 15. IX. 1935 je začel z delom v isti delavnici kakor prejšnji, toda že čez 10 dni izgubil tek in okus. Lotevala se ga je omotica, ko je stopil iz delavnice na sveži zrak. Sredi novembra mu je naenkrat po jedi postalo slabo, bruhal je. Baje so že tedaj bile v izbruhanem soku krvave krpice. V službi je bil do 18. XII., torej le štiri mesece, ker je bil radi pomanjkanja dela odpuščen. Krvavel pa je najprej iz dlesen, nato so se mu pojavile po koži krvavitve in to ga je privedlo v bolnico. St. pr.: Slabo hranjen, koža in vidne sluznice močno blede, lahko izražen ikterus. Na jeziku, na bukalni sluznici in gingivi krvavitve različne velikosti, zobovje pokrito z rjavkasto umazano prevlako. Na koži celega telesa številne pikčaste in pegaste krvavitve, starejše in sveže. Rumpel-Leede pozitiven. Bilo 80. RR-135/65. Alb.-neg. Sacch.-neg. Sed.-sveži eritrociti, ploščati O) Meta- miel. Delal štev. Ime in starost Eritrociti Leukociti Hb. % g. Ind. Eos. Bas. miel. pal. segm. limf. mon. Opombe z ben-colom 1 K. F. 22 let 2,080.000 700 41 0.9 1 2 — — 8 30 51 8 Sekcija: deloma ru-deči deloma rumeni kos ni mozeg. + 3 mes. 2 V. J. 25 let 1,180.000 1.600 29 1.2 2 — - — 12 45 32 9 Anisocitoza trombopenia 8 mes. 3 M. A. 22 let 2,530,000 4.700 52 2.02 1 — — — 7 50 26 16 1 mes. 4 K. S. 33 let 2,940.000 2.800 58 1.0 8 — — — - 10 54 28 Sekcija : želatinoz-no rumeni kostni mozeg *j* 3 mes. 5 H. F. 27 let 3,940.000 11.200 77 0.9 3 - - - 15 45 2 35 4 mes. 6 F. J. 23 let 3,920.000 7.000 75 0.9 11 — — 8 45 24 12 6 mes. 7 T. V. 28 let 3,700.000 1.400 65 0.8 - — 2 12 16 36 26 Močna regeneracija punktirani eritrociti anizo - poikilocitoza trombopenija 4 mes. 8 G. F. 22 let 3,880.000 4.000 78 1.0 1 — 4 47 47 1 o mes. 9 H. A. p O 1 a t k i n e z n a n i Umrl doma brez obdukcije *{• 3 mes. 10 I. M. 34 let 4,300.000 6.400 68 0.7 4 — 6 54 14 22 še dela, mojster nadzornik 11 H. P d d a t k i r e z n a n i. P r i v o j a k i h. eos. = eozinofilni leukociti metamiel. = metamielociti pal---paličasti limf. — limfociti Hb — hemoglobin Sahli bas, = bazofilni leukociti jniel. = mielociti segni. — segmentirani Mon. — monociti Ind — indeks barve epiteliji. Jetra povečana za dva prsta, vranice ne otipamo. Pljuča in srce b. p. Refleksi okončin so zelo živahni, skoro klonični. Krvna slika: eritr. 2,940.000, levkoc. 2800,-Hb. 8, g-58%, ind. 1. Od teh je: segm. 10, limfoc. 54, monoc. 28, palic, o, eozinof. 8%. Anizocitoza, poikilocitoza, trombopenija. Izrazita euforija in lahki delirij, ki se ad finem vedno bolj stopnjuje do maničnega stanja. Temperatura nekoliko subfebrilna, zadnje tri dni do 38°, ante exitum hiperpiretična. Vsa terapija je ostala brez uspeha. 26. I. exitus. Obdukcijski izvid: (prosektor dr. Hrib ar). Diagn. Intoxicatio chr. cum benzolo. Srednje visoko raščeno, mršavo truplo moškega v starosti ca. 30 let. Na sluznici in kocinah nosnic rjasto-rdeče mrlje in kraste zasušene krvi. Koža bleda z rumenkasto nianso. V koži sprednjih plati krač in stegen brezštevilne, gosto sejane, male pikaste in neredne male pegaste krvavitve od plavo-rdečega preko rjavo-rozardečega do rjavo-rdečega odtenka barve. Na trebuhu so redkejše, v koži koša, obraza, posebno ob lasišču, številnejše, večje, v koži zgornjih udov ob trupu zopet redke. V levi komolčni globeli 4 cm dolga, s šivi stisnjena urezina kože brez reakcije veznih robov, po sredi za moško dlan velika, nepravilna temnomodra lisa. V koži zunanje plati desne podlehti trije ubodi (injekcije) z zamolklo plavo-rdečim okolišem. Velike konfluirajoče, motno rdeče mrliške pege po zadnji plati trupa in udov ob trupu. Diploe široka, rozardeča in rumenopegasta. Dura napela, bledo-ru-mena, v sagitalnem krvovodu dolg, gladek, tenek, vlažen, valjast in temnordeč sesedek krvi. Tekoče krvi v krvovodu malo. Na notranji plati je dura gladka in svetla. Vzdolž sagitalnega krvovoda preko konveksitete pogosto sejane, živo svetlordeče, pikaste in malopegaste krvavitve. Enako v duri na bazi lobanje, predvsem nad koščeno streho oči, srednje in zadnje kotanje obeh strani, pa tudi v sluznicah paranazalnih votlin, izmed katerih je čelnična votlina prav prostorna. V krvovodih redki sesedki, po večini pa v votlinah temnordeča, tekoča kri. Možgani 1620 g težki. Meninge nežne, gladke, prozorne in močno vlažne. Nad parietalno polo desno in levo redki, pegasti, živordeči, sveži krvni izlivi. Ožilje na bazi nežno. Možgani bledi pa močno z vlago prepojeni. Prekati za spoznanje razširjeni, likvor v njih čist, rdečkasto tingiran. V ependimu strehe obeh stranskih, ter lateralnih sten tretjega prekata številne krvave pike in pegice. Celo desno pljučno krilo čvrsto priraslo na steno koša, levo prosto gibljivo. V pleuralnem prostoru te strani pa Vs 1 motne, rjavordečkaste tekočine. Pleura nad zgornjo polo na strani in zadaj hrapava, motna, prekrita z ločljivimi mrenicami fibrinoznega izcedka. V celoti pa posejana z gostimi rjavordečimi pegastimi in okroglimi krvavitvami. Subklavikularno v zg. poli zadaj lobularno omejena, konfluirajoča, zrničasta, brezdušna in krvava zgostja. Pljuča krepko vlažna, umazano sivozelenkasta, jačje desno vzdušna. Sluznica sapnikovih vej rdečkasta, nabrekla in krepko vlažna. V votlinah vlecljiva sivorumena slez. Osrčnik zraščen na desno z robom desnega pljučnega krila. V njem 2 del. čiste krvave tekočine. Na notranji plati je perikard posejan s pegasto-pikčastimi krvavitvami, istotako epikard, zlasti po zadnji plati levega ter sprednji plati desnega srca. Srce za mrličevo pest veliko. Desno oblo. Mišica voljna, vlažna, drobljiva, rjavordečerumenkasta. Pod endokardom levega prekata ob vršičih papil. mišic podolžno pegaste temnordeče krva- Specifična terapija vegetativnih nevroz 1. Simpatikotonija Tahikardija Migrena Urtikarija Hipermenoreja 2. Vagotonija Angina pectoris Krize radi strahu Epilepsia Spazme Hiperemija Dismenoreja 3. Amfotonija 6YNER6 EN BELLADENAL . Labiliteta vegetativnega živčnega sistema Vazonevroze Basedow Nočno znojenje Nevroze v klimakteriju CHEMISCHE FABRIK VORM. BELLERGAL SANDOS- BASEL (SCHWEIZ). JUGOSLOVENSKO TRGOVAČKO A. D. MEDICINSKI ODDELEK Za kratkovalovno terapijo priporočamo aparat THERMIDION A: Velika učinkovitost (200 W pri valovni dolžini 12 m). Enostavna regulacija, ekonomičen obrat. Gibke kondenzatorske elektrode, ki se dobro prilegajo vsakemu delu telesa. Poseben odcep za elektrokirurgijo. Oglejte si in preizkusite aparat v našem lokalu. PODRUŽNICA LJUBLJANA NEBOTIČNIK (GAJEVA UL 1.) - TEL 35-79 ROBOR M. i K. . . . ... za ojač6nje živčne in telesne moči. Jako posrečena kombinacija glicerofosfata, arsena, mangana, oreha Kola in strihninovega oreha. Orig. steki. 130 gr. Sirup prijetnega okusa. SKALIN M. i K. llllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllilUllllllllllUltlllllllllllHIIIIIlll dihalnih organov. Orig. ste REAL M. i K. iiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitifiiiiiiiiiiiiiiiirii organov. Orig. zavitki: skal CAMPHOSOL H. i K. injekcije proti kašlju in prsnim boleznim. Sigurno iiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiii»iiii!ii»iiiiiiii]iiiiniiiiiiiiii!ii|niii»inini«i»iiii«ii in zanesljivo zdravilo za vsa obolenja dihalnih organov. Orig. steklenica 140 gr. Sirup prijetnega okusa. pilule - Kombinirani rastlinski in organski ■ m ii!i:iii!iiiii'iiiii!iiiii:iiiii!nii»iiiii!iiiiiiiEiiiii[iiuiii;iii;iui!iiiiii laksans. Dovršeni regulator prebavnih organov. Orig. zavitki: škatlja z 23 pilulami. i iiii 1111111 ■ 111111 i i i i m i n n 1111 j 11111 i i i 10% - vodena raztopina sulfo* niranega preparata japonske kafre. — Subkutano, intravenozno in intramuskuiarno. V ampulah po 1,1; 2,2; 3 in 10 ccm. CAMPHOSOL M. l K. draZG sulfonirani prepa- II ii !l I :ailli!llliniIilllllllllllllllllll!lllil!lllllllllllIilIlllllillltli!IIIinilll!!llll!llillllli!l)lllllill!IHflllllilllllililllllillllllllfll!>li!ll TSt Il&r&Vne j&a ponske kafre v subst. Orig. zavitki: škatija z 20 dražejami a 0.10. HIDROGEN M. l K. tablete Hydrogenium hyper- iiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiRiiiiiiiiiiiiitiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiRMiiiiiiiiiiiiitiitiii oxidatum v močnem stanju vsebuje 35% H2 0,. Pakirano v cevkah po 10 in 20 tablet a 1 gr. Kemijsko - farmacevtski laboratorij MIŠKOVIĆ in KOMP. Beograd, Sarajevska 84. Kraljevski dvorski dobavitelji najmočnejše prirodne oglj.-kisle (C09) kopelji v Jugoslaviji. Izredni uspehi pri zdravljenju bolezni srca, ledvic, želodca, jeter, protina, kamnov In notranjih žlez Sezona se prične s 1. majem Radenske prirodne mineralneoode Zdravilna, Kraljeva, Gizela, najjačje litijske vode v Jugoslaviji najjačje po ogljikovi kislini v Jugoslaviji edine vode s težkimi minerali v Jugoslaviji Gg. zdravniki imajo 50% popusta na stanovanju, kopelji brezplačno. Mineralna voda ad usum proprium vedno gratisI Prospekti, brošure gratis I vitve. Loputice b. p. V prekatih malo sesedle in tekoče, temno penaste krvi, predvsem desno. Jetra 1600 g povečana, gladka, mehka, rjavordeča in neredno rumeno-pegasta ob robu pa rjavozelena. Na prerezu graja zabrisana, vidni pa številni periholangitični in perivazalni mehurčki. Žolčni mehur od zunaj umazano zelen, napet. Žolč redek, črn, spenjen. Vranica težka 105 g. Ovojnica nagubana, zeleno-plava. Ob gornjem robu prirasla na prepono. Na rezu trabekularna graja še vidna, izgleda pojačena. Pulpa motno rjavočrna, brez vidne graje zmehčana. Obisti gladke, rjavorumene. Skorja široka, rjavorumena, vlažna, njena meja nejasna. Glomerulov ni videti. Piramide rjavordeče. V sluznici obeh mehov goste, male, črnordeče krvave pike in pege. V levem mehu hrapav, suh, ragljast tvorek, ki izpolnjuje popolnoma meh in sestoji iz strjene krvi. Iztrebila na oko b. p. Mehur z ugreznjeno izbuljino ima močno bledo, pa na gosto pikasto in pegasto okrvavljeno sluznico. V mehurju V4 1 rjavorumene scalnice. Spolovilo b. p. Na parietalnem peritoneju redko sejane krvavitve kakor na pleuri in perikardu. Crevje napihnjeno, zelenkasto-plavo. Seroza gladka, vlažna. Sluznica v želodcu ob veliki izbuljim blazinasto nabuhla, mehurčasta, črnozelena, drugje pa sivobela, zamazljiva in slezava. Gube zglajene. Na gubah v sluznici, posebno zadešnje plati črnozelene krvavitve v gosjem redu. Vsebina je črnozelena. Brozge je 2 del. Ozko in široko črevo, posebno na ileju in danki številne krvavitve, na gubah strnjene. Limfatični aparat črevja na oko b. p. Vsebina je močno smrdeča, redko rjava blatna brozga. Trebušna slinavka živo bledorumena, sicer b. p. Nadobisti: skorja svetlorumena, krepka. Sredica pa je zrničasta, rjavočrna, gosta brozga. Rob dlesna zelenočrn, proti koreninam zobovja pa svetlobel. Jezik na hrbtu in ob robu črn. Na korenini več za pšenično zrno velikih prominira-jočih mehurčastih tvorkov v sluznici s čisto rumeno tekočino. Tonzile pomanjšane, trde, zbrazdane. Iz lakun tuintam iztisljivi rumeni, črvasti čepki s črnikasto kapico na vrhu. Na rezu brazgotinaste z maloštevilnimi, a velikimi folikuli. Grlo, sapnik ima redke krvavitve, malopegaste, razen močno blede sluznice b. p. Približno 4 cm od zgornje odprtine se branša Škarij pri poizkusu prerezanja požirala ustavi ob tvorek, ki maši svetlino požirala. Prerežemo ga podolž, zadnjo steno pa raztegnemo. V požiralu od tam, kjer so se škarje ustavile, pa vse do kardije, valjast, na zgoraj nekoliko ošiljen, na steno rahlo prirasel in svetlino tesno mašeč tvorek, suh, hrapav, mešano rjavosiv in temnočrn, drobljiv iz strjene krvi. Sluznica požirala v kolikor smo jo pregledali brez odstranitve valja v svetlini, je zmehčana, zakrvavljena, sivočrna. Od zunaj je ostenje požirala okrog in okrog ter periezo-fagealno tkivo črnoplavo, zdebeljeno, vlažno in vzdolž veliko pegasto. Bezgavke povsodi majhne, čvrste in na rezu umazano rdeče. Kostni mozeg v rebrih in prsnici rjavkasto-rdeč, v desni stegnenici svetlo rumen, želati-nozen, vlažen, na oko atrofiran. 3. V. I., 25 let, krojaški mojster. 10, XII. 1935 nam je premestil oto-rino-Iaringološki oddelek bolnika, ki je bil tamkaj sprejet radi krvavenja iz nosa. Kljub tamponadam in drugim sredstvom ni uspelo popolnoma zaustaviti krvavitev. Po odstranjenju tamponov je vedno na novo krvavelo. Pacijent je bil stalno subfebrilen in zelo bled. Radi točnejše preiskave in zdravljenja anemije je bil predan v oskrbo medicinskemu oddelku. Naša anamneza je bila v kratkem sledeča: Starši so mu bili popolnoma zdravi. Pacijent do 1. 1928 vedno zdrav. Tedaj je prebolel hripo. Od srede marca 1935 delal v prej omenjeni delavnici, in to deset ur dnevno. Sredi avgusta je opazil, da mu slabi apetit in večkrat je krvavel iz nosa. Te krvavitve so postajale vedno trdovralnejše in pogostejše. 19. XI. so ga morali prepeljati v bolnico. Kratek status: Seč: b. p. Hemokultura sterilna. RR. 115/70. WaR-negat. Srce: hrapav prvi ton, sledi sistoličen krescendo, najbolj glasen nad konico. Na dlesnih drobne krvavitve. Na koži nobenih znakov. Nobenih bolečin. Krvni izvid: Eritroc. 1,180.000, leukoc. 1600, Hb. 4. Ig. Od teh: segm. 45%, palic. 12%, limfcc. 32%, monoc. 9%, eozinof. 2%. Anizo-poikilocitoza. Torej spet leukopenija z relativno limfocitozo. Zdravljenje: Hepatopson, ferrum reduct., kalcij, heterohaima, infuzije normosala, tamponade. Na to zdravljenje je reagiral dobro, vendar le počasi. Postal je afebrilen in krvavitev je prenehala. Podal pa se je na lastno željo v Zagreb na kliniko. Krvavitve so se mu tam ponavljale, končno pa je le uspelo z raznimi sredstvi (transfuzije, campolon etc.) zaustaviti krvavenja in zboljšati anemijo. Izvid po povratku iz klinike: Eritroc. 3,540.000, leukoc. 6.400, Hb. 10 g, ind.I. Lahka anizocitoza. Diferencialno: Segment. 70%, palic. 10%, iimfoc 9%‘ monoc. 3 %. Zanimiv in poučen je tudi potek dveh težkih zastrupljenj iz iste delavnice, ki jih hočem očrtati v naslednjih vrsticah. Krvni izvidi so podani v posebnih tabelah, (tab. 2 in 3). Kljub težkim znakom zastrupljenja je uspelo ju ohranili pri življenju. 1. T. V., 28 let, krojaški pomočnik, (glej tab. 2.). Avgusta 1935 je nastopil delo v omenjeni delavnici in delal neprekinjeno do 24.1. 1936. Tedaj je opazil na koži krvave pike in ob kolenu plavkasto liso v velikosti 50-dinarskega novca. Ker je bil medtem tako iz časopisja, kakor tudi od znancev poučen o dogodkih in vedel za katastrofalne posledice tega zastrupljenja, se je bil natančneje opazoval. Podal se je takoj v bolnico. Sluznice so blede barve. Ob zobnih vratovih na gingivi ozkorobne krvavitve. Na spodnjih okončinah, v glutealnem predelu do višine crista ilei poredkoma pegaste in pikčaste krvavitve. Od omejene črte navzgor ni bilo opaziti krvavitev. Seč brez patoloških primesi. Rumpel-Leede-jev fenomen pozitiven. 4. II. na desnih prsih se je pojavila za otroško dlan velika pete-hijalna krvavitev. Transfuzija krvi od brata. Krvavitve spodnjih okončin so obledele. 6. II. Hematom okoli opera-racijske rane močno izražen, boleč. Otečena cela podleht do tri prste nad zapestjem. 9. II. Nove petehijalne krvavitve v višini levega rebernega loka. 10. II. Sivi ex. Rana b. p. Hematom žolte barve in v tem za dva dinarja velika sveža krvavitev. Druge krvavitve bledijo. 25.11. Nikjer več znakov krvavenj. Krvna slika se vidno popravlja, (gl. tab. 2) 4. III. Odpust iz bolnice. Zdrav, vendar ga pozivamo na redno mesečno kontrolo, ker nam je znana zahrbtnost te bolezni. O kakem nadaljnem delu v tej delavnici z bencolom seveda ne more biti govora. Kontrole so pokazale, da se je bolnik res popolnoma pozdravil in ni pričakovati nadaljnih recidiv. Precej podoben in mogoče še težji je drugi slučaj: 2. G. F„ 22 let, krojaški pomočnik (gl. tab. 3.) Nastopil je službo v omenjeni delavnici dne 14. X. 1935. in delal v njej pod opisanimi pogoji do 24. I. 1936. Že pred božičem je krvavel iz dlesen. Podal se je k zobo- Tabela 2 — T. V. 28. let Da- tum Erilrociti Leu- kočili Hb. % Ind. eos. miel. me. pal. limf. segm. mono Opombe Močna 28. I. 3,700.000 1.400 65 0.8 - 2 8 12 36 16 26 krvavenja 4. II. Transfuzija krvi. 10. 11. 3,760.000 2.800 68 0.9 2 - 7 11 43 24 13 Krvavenja vedno slabejša 24. 11. 3,340.000 3.800 68 1 2 — 8 — 18 52 20 Krvavenja prenehala 4. lil. 3,060,000 5.000 74 1.02 3 — 25 - 19 40 13 Odpust iz bolnice 6. IV. 3,600,000 5.400 85 1.01 2 — 9 10 19 65 4 Kontrola 1 mesec po odpustu iz bolnice zdravniku, ki mu je izčistil baje zobni kamen. Ker je kljub temu krvavel še dalje, je prišel v bolnico, zlasti ker je slišal nekaj zvoniti o zastruplje-nju z bencolom, ki ga je sam uporabljal pri delu. Stat, praes.: Precej bled. Čuti se slabega in utrujenega. Gingiva li-vidno zamazane barve, precej krvavi, zlasti ob zobnih vratovih. Na bukalni sluznici za dinar velika krvavitev, na mehkem nebu nekoliko manjša. Pete-hijalne krvavitve v skupinah na desnih prsih in hrbtu leve noge. 2. II. Vsled gub rjuh in odeje krvave lise na levi podlehti, dasi je Rumpel-Leede-jev fenomen še negativen, 6. II. Krvavi iz desne nosnice. 9. II. krvavi iz obeh nosnic. 11. II. kakor tudi naslednje dni gingiva difuzno krvavi. 15. II. Transfuzija 180 ccm bratove krvi (Kirurg, odd. prim. dr. Černič). 17. II. gingiva še krvavi. Razvila se je alveolarna piorea. Heterohaima. 24. II. vsled pritiska gub na srajci nove podkožne petehijalne krvavitve, desno pod ključnico, levo pod mamilo. 26. II. Nekroza sluznice vsled škrbine molarov. Otekanje sublingvalne in submaksilarne žleze. Trismus. Tabela 3 — G. F. 22 let Dat. Eritrociti Leu- kočiti Hb. °/o Ind. eos. miel. pal. limf. segm. mono bas. Opombe 29. I. 3,880.000 4.000 78 1 i 4 47 47 i Krvavi iz sluznic in podkožno. 14. II. 3,420.000 1.200 68 1 — 2 11 29 48 10 — 15. II. Transfuzija krvi 23. II. 3,000.000 1.200 72 1 2 — 2 57 37 2 — Nova krvavenja 5. III. 2,320.000 3.200 58 1 2 — 12 44 26 15 — Krvavenja iz sluznic in kože 16. 111. prenehala 3,580.000 2.600 57 0.8 2 — 20 34 34 10 - 17. III. odpuščen iz bolnice 16. IV. 3,820.000 4.400 78 1.0 3 14 30 50 3 1 mesec po odpustu doma Po šestdnevnem kavteriziranju z 10% lapisom pacijent zopet odpira usta, le gristi še ne more. Oteklina in bolnost izginja. 4. III. enaka nekroza ob desnih molarih. Zdravljenje isto, nakar tudi to izginja. Novih krvavitev ni več. Pacijent je vedno bolj svež in krepkejši. 17. III. Odpust iz bolnice. Počuti se zdravega. Tudi njemu priporočamo mesečno kontrolo. Krvna slika je tudi tu zelo ugodna. Zdravljenje je bilo v obeh slučajih skoro enako: poleg transfuzij še na vitaminih bogata hrana, vitamin C v obliki Proskorbin „Kemika“, injekcije jetrnih preparatov, železo v najnaravnejši obliki (ferr. reduct.) hetero-haima itd. Marsikdo se bo vprašal, kako je moglo priti v Mariboru do tako velikega števila zastrupljencev? Odgovor na to ni težak. Kakor je znano, se dogaja najmanj zastrupljenj v velikih obratih, ki operirajo naravnost z ogromnimi količinami bencola, na kar je že Koelsch opozoril, največ pa v manjših obratih, posebno zakotnih delavnicah, kakor je to bilo v našem slučaju. Veliki obrati poznajo dobro toksikologijo bencola, so na to pripravljeni in poslujejo z vsemi najmodernejšimi varnostnimi pripomočki, kar navadno malim obratom manjka. Toda še tu pride tupatam do lahkih zastrupljenj, ki se pogosto pravilno ne diagnosticirajo. Najnevarnejše pa je posebno še delo v obratih, kjer uporabljajo bencol kot topilo ozir. kot eksfrakfivno sredstvo, kakor je to bilo v našem slučaju. Največji sovražnik delavcev je in ostane nevednost in neznanje. Naši bolniki so bili zato dovolj zgovoren dokaz. Tako delavci kakor tudi mojster niso imeli pojma, kako nevarno in pogubonosno je ozračje, nasičeno s prostimi parami bencola, v katerem delajo po 10 ur dnevno. Vzrok obolenja in hiranja so iskali povsod drugod, samo ne tam, kjer je zares tičal. Bencol sam kot strup jim je bil neznan. Zato lahko mirno trdim, da je rodilo „mariborsko bencolsko afero“, kakor je javnost označila ta tragičen dogodek, le grobo neznanje in primitivno pojmovanje industrijskega dela. Ta primitivnost je imela za posledico človeške žrtve in prizadjala ogromno škodo gospodarstvu, kakor tudi delavskemu zavarovanju. Bila je to žalostna in draga šola. Kakor je razvidno iz sicer redkega slovstva, je kronično zastrupljenje z bencolom precej pogosta zadeva. Precej lahkih in srednjetežkih slučajev je zabeleženih v Ameriki, Rusiji in na Čehoslovaškem, pa tudi drugod. Smrtni slučaji so sicer bolj osamljeni — Teleky našteva do leta 1924 31 smrtnih žrtev — število pa se je od tedaj sigurno podesetoriio. Kakor sem že omenil, potuje mnogo zastrupljenj pod napačno diagnozo, kar nam z ozirom na prejšna izvajanja ne bo tako nerazumljivo. Znane so nam tudi posledice in bolezni po še tako lahkem zastrup-ljenju, kakor: glavobol, naduha, težave s srcem (mora), predvsem pa motnje v živčnem vstroju (epileptoidni napadi, anestezije, motnje uravnovešenosti itd) Vsi ti pojavi soje posledica prepočasnega izločevanja strupa iz človeškega organizma. Cesto je ta že opravil svoje delo v degenerativnem smislu, ko še ni prav jasnih kliničnih znakov za to. Pravega zdravljenja kroničnega zastrupljenja prav za prav ne poznamo, pomagamo si pač z dosedaj preizkušenimi metodami in zaznamujemo s temi še nekake uspehe. Eliminiranje strupa iz telesa ozir. ugonabljanje istega potom protistrupa nam tu ne uspeva, kar bo vsem, ki so se seznanili z gornjimi vrsticami, prav jasno. Podpreti organizem v boju razstrup-ljevanja je naša glavna naloga. Zatirati in omejevati moramo širjenje hemoragične diateze z vsemi dosedaj razpoložljivimi sredstvi (kalcij, coagulen, clauden, vitaminski preparati in vitaminsko dieto, serumi in pretoki krvi), obnavljati izgubljene krvotvorne substance (jeterni preparati, železo itd.) torej vse več ali manj sredstva simptomatičnega značaja. V kolikor nam je težko zdravljenje, tem uspešnejša je in mora biti profilaksa tega obrtnega zastrupljenja, ker nam le-ta more odvrniti katastrofalne posledice. Profilaksa gre predvsem za tem, da onemogoči nabiranje bencoiovih par v prostorih, kjer ga vskladiščijo, in še posebno, kjer z njim delajo. Predpisi glede prostornine in ventilacije teh delavnic morajo biti dovolj jasni in ne smejo prepuščati delodajalcem prostih rok, da urede to po lastni uvidevnosti, marveč morajo biti strogi in enotni tudi za najmanjše delavne prostore. Ker je bencol specifično težji od zraka in se nabira iznad tal, se mora poleg običajne ventilacije v prostorih nahajati tudi taka tik nad podom. Vrata naj bodo v svojem spodnjem delu izrezana. Poleg te absolutne zahteve, naj se pare bencola po možnosti vsrkajo že na licu mesta, kjer ga uporabljajo, potom primernih ekshaustorjev ali pa da uporabljajo za to nevarno delo stroje z zaprtim mehanizmom. Radi nevarnosti rezorbcije bencola v kožo, moramo ukreniti potrebno, da ne pridejo roke predolgo v dotiko s to snovjo s tem, da se poslužujemo v to svrho posebnih zajemalk in drugega primernega orodja (čopičev, brizgalk itd.) Posebna pozornost pa mora biti posvečena delavcem, ki so zaposleni v takih obratih. Mesečne kontrolne preiskave krvne slike zaposlenih delavcev so zelo priporočljive, ker nas krvne spremembe opozore že v začetku na kvarni upliv bencola v organizmu. Seveda morajo take predpise oblasti energično izvajati, da ne ostanejo, kakor se to često dogaja, le na papirju. Pri sprejemu kakor tudi pri poznejših pregledih je treba izločiti vse one delavce z hibami, ki disponirajo k zastrupljenju in na katere to delo že a priori kvarno upliva. Te hibe so predvsem: malokrvnost, bolezni izločil (ledvic) in skleroza ožilja. Zen naj v takih obratih ne nameščajo, ker so podvržene težkim metroragijam. Prepoved vživanja alkoholnih pijač bi bila za te delavce še posebno na mestu. Osebe, ki so že imele opravka z ben-colom in vsled tega še tako lahko obolele, naj ne sprejemajo ponovno v slično delo, ker je možnost recidiv z event. težkimi posledicami še verjetnejša. Od naših bolnikov se nihče ni javil več za to delo, dasi prinaša večje financijalne ugodnosti kakor vsako drugo. Oblast je v našem slučaju pri izdelovanju dežnih plaščev prepovedala uporabo bencola in pripustila le bencin, ki sicer slabše otaplja kavčuk, je pa ljudskemu zdravju mnogo manj nevaren. Kontrolni pregledi se kljub temu vrše dalje, kar je sicer delodajalcem v veliko breme in jih odvračajo nekoliko od zdravnika, vendar je le na ta način zasigurano, da ne pride ponovno do sličnih žalostnih dogodkov. Zusammenfassung A. berichte! über eine chron. Massenvergiftung mit Benzol in einer Schneiderwerkstätte in Maribor, die sich mit Anfertigung von Regenmänteln befasste. Der im Benzol gelöste Gummi wurde von Gesellen auf den Zeltstoff aufgepinseit. Arbeitszeit 10 stunden täglich. Es erkrankten infolgedessen elf Personen, von denen zwei im vorgeschrittenen Stadium der Vergiftung innerhalb einiger Tage starben. Beigefügt sind zwei detaillierte Sektionsbefunde, welche uns die fürchterlichen Folgen (multiple Blutungen, gelbe gelatinöse Degeneration des Knochenmarkes, Atrophie der Milz usw.) vor Augen halten. Einige Personen konnten trotz schwerer Vergiftungssymptome noch am Leben erhalten und wie die späteren Konirolluntersuchungen bewiesen, dauernd geheilt werden. Bluttransfusionen haben hier rettend eingegriffen, wenn auch die übrigen Massnahmen (Leber-und Vitaminpräparate usw.) das Ihrige beigetragen haban. Detailirte Tabellen mit fortschreitender Genesung im Bluibilde sind beigegeben. Ausser den gewöhlichen klinischen Erscheinungen, die sich in verschiedenen Blutungen mit fortschreitender Anämie zeigten, bestätigte das Blutbild in allen Fällen die bisherigen hämatologischen Ermittlungen, d. i. Leukopenie mit relativer Lymphocytose, Thrombopénie und niedrigen Sahliwert. Grobes Unwissen war die Ursache der Erkrankungen. Amtlicherseits wurden Verfügungen getroffen, das solche tragische Auswirkungen künftighin nicht aufkommen werden. Literatur» Schilling: Blutlehre. 128, 140, 242, 248. Else Petri: Palhol. Anatomie und Histologie d. Vergiftungen. 1930. 305-310. Dr. I. Ivan cevie: Ljecn. Vijesnik 1935.12. E. W. Boader: Gewerbekrankheiten. Neue deutsche Klinik. IV. Dr. FEDOR MIKIC, šef odseka za vitalno statistiko Sole za narodovo zdravje, Zagreb Smer gibanja Pogosto se zgodi, da nas zanima zvedeti, v kateri smeri se giblje kak pojav. Vzroki našega zanimanja so lahko teoretične ali praktične vrste. Takšna raziskavanja so koristna v mnogih področjih javnega življenja. Tako se politiki in socijologi izprašujejo: v katerih smereh se giblje miselnost naše mladine, v katerih smereh miselnost naroda? Literati sledijo svoji intuiciji, morda instinktu, ter slikajo v svoji fantaziji stanje, v katerem bo živelo bodoče človeštvo. Naj spomnim samo na Miinchhausen-ove pretiranosti, na zanimivo Jules Verne-ovo potovanje v 80. dnevih okoli sveta, na Spengler-jev Propast zapada, na Kellermann-ov Tunel. Možne nemožnostil In vendar postane znanost popolna znanost šele takrat, kadar je prišla od zbiranja podatkov, preko konstatiranja nekega stanja od danes in v preteklih dobah, do definiranja gibanja pojavov. Naj navedem samo eno vprašanje, okoli katerega mlatijo toliko prazne slame: vprašanje našega jezikovnega edinstva. Namesto da postavimo jezikoslovcem precizno vprašanje, da kvalitativno in kvantitativno ugotovijo: da li se pismena slovenščina približuje srbohrvaščini, ali se pa od nje oddaljuje — vnašamo v problem naše individualne politične poglede. Se celo čas bi nam umen jezikoslovec napovedal, kedaj bi se to lahko zgodilo, v slučaju, če se približujemo. Tako je tudi v medicini. Prva naša naloga je, da zberemo točne podatke. Nato te podatke pravilno obdelamo, konstatiramo preteklost in sedanjost pojavov, za katere smo zbirali podatke. Nazadnje ugotovimo zakone njihovega dosedanjega gibanja, čim popolnejše se bodo teoretične vrednosti pokrivale s faktičnimi podatki, toliko pravilnejši bo račun bodočega gibanja homolognih pojavov. Takšen način postopka imenujemo ekstrapo-liranje. Naglašam, da je potrebno ekstrapolirane vrednosti korigirati s faktičnimi, čim jih spoznamo. Ekstrapolirane vrednosti se toliko bolj oddalju- jejo od faktičnih, kolikor se bolj oddaljujemo od izhodišča t. j. od skupine realnih podatkov. V pričujočem članku smo si dali nalogo, da razpravljamo o dveh načinih definiranja smeri gibanja in da s konkretnimi zgledi primerjamo njihovo vrednost. Predvsem želimo zvedeti za kvaliteto smeri t. j., dali neki pojav pada ali raste. Kvantiteta smeri nas zanima šele sekundarno. Kadar gre samo za kvaliteto, potem se lahko zadovoljimo z linearnim izrazom gibanja. Enačbe gibanja akutnih nalezljivih bolezni v Jugoslaviji1 sem računal po primeru L. Livi-ja2. Vzemimo za zgled gibanje januarske letalitete pri škrlatinki. I. Škrlatinka v Jugoslaviji v januarju Leto (x) Mesečna letaliteta je znašala °/o* ** (d) Namesto X 1, Šr2 Težina d . Sj Interpolacija M + S