Za poduk in kratek čas. Andreju Šumanu v spomin. IV. Kdor zaa drevesca eojiti ia saditi, zna aavadao tadi z ljadmi ravaati in mladiao go jiti. Imel je aploh kakega mladiča v odgoji, ki mu je bil pozaej pridea hlapec, dokler si ni pripravil avoje lastne hiae. Šumaa je, kakor stari Neator, videl tri človeške rode, dva roda sta se za ajim odgojila. Svojih vrstaikov je imel aže prav malo ia kolikor jih je ostalo, bili ao raztreseai daleč okoli. Vaak atarec je več meaj usamljeB, stoji sam kakor visoki hraat v leaju, kajti kar je okoli njega. vae ma je aižje ia mlajae. Zato ae je vaako leto veselil, ce ao prišli šolaki prazaiki. Takrat aas je prialo iz meata cela dražba mlajšega ia mladega sveta, ki ao prišli obiskat očeta, taata, dedeca ljabega. Zdelo se mi je vsekdar, da so imeli Sumaa veselje a avojim zarodom še bolj aego a avojimi dreveaci. Vaakemu vauku ao vedeli kako veselo ia prijazao beaedo ali aedolžno aalo. Ko je nekdaj mi bila žeaa pri sv. Aai na smrt boleaa, ,,žal bi mi bilo, ao djali, za tako mlado življeaje, ae bi rad doživel take zgube." Ko amo ae tako vaako leto v šolskih prazaikih aa akupao življeaje bili navadili, bila aam je vaekdar ločitev težka. Leta 1873 je umrla našemu Andreju Sumanu tudi žeaa, naaa ljuba mati. Od te dobe bil je ae bolj usamljen. Sreča, da je imel doma ae dve vrli hčeri, ki 8ta mu bili postrežba, pomo6, dražba do zadajega treaotka. Bil je bolea komaj 3(! ur, bil je na amrt pripravljen. Meni je alužilo v pomirjeBJe, da mi je bilo še uaojeao, zatisnoti ma tradae oči. Aadrej Šumaa je bil malobeaedea. Pa kar je povedal, premialjeao je bilo. Učil ae je do zadajega dne, zual je zadosti iz zgodoviao. iz geografije, iz astroaomije. govoril in piaal je aeniaki ia sloveaski. zadaji čas pai": že rajši aloveaaki. Med sosedi je alovel po svoji pravicaoati, zato ao ga radi atavili za varuha. Kot varuhje braaii varovaace ia njih pravice. marsikatero stopiajo je atoril za aje. Krivice ni atoril nikomar, rajši je 8am krivico trpel. Ljadij ai ogovarjal, niti ogovarjaaja poslušal, ampak vsakemu je kazal: pometaj pred svojim pragom! Svojo žeao, našo mater je izgledao ljabil in ji atregel in jo čaatil. bil je jima uzorea zakoa. Ravno tako je ljubil avoje otroke in skrbel za aje, pa to tadi kazal, kedar je treba bilo. Kaj je bil meai, mi je težko izpovedati. Toda kaj mi je treba aramovati se ob zgabi tako častitljive glave? Bilo mi je aa razataaku atanovakem. Pomnim še, kakor da bi bilo včeraj. Bil je pred hramom atal težek voz. Sam aem aedel na ajem. Bil sem v misli vtopljea, akoro vea zlomljen ia tožen. Govoril aiaem aičeaar, ali celo malo že cel čaa. Kateri oče bi ne pozaal za toge avojega siaa? Izvoli si, mi pravi, kar ti je ljabo, jaz te aikamor ae ailim. Samo vedi, da ti, kakor ao zdaj leta, malokaj moremo pomagati. Tedaj aem šel z vaaim dovoljeBjem, ljubi oče, na Duaaj, ia ko sem vam piaal v zadregi, vem, poslali ate mi več, nego aem prosil. — V srenji je bil Šuman že dolgo čaaa prvi avetovalec, pri volitvab za deželni ali državai zbor volilni biož, dokler ga je veaelilo, sedaj je puščal ta posel rad aže mlajšim možem, nekaj da bi se vadili političnega prepričaflja, nekaj pa zato, ker aaš okraj zadnji čaa ai bil v nevarnoati. Srečea mož, da ti avet ai bil brez veselja, življeaje ae brez ploda, mladiaa imeauje a poštovaajem ia čaatjo tvoje ime, vai aoaedi te branijo v blagem apomiau, otroci ia vnaki pa žalajejo ia joi-ejo, ae zato, ker stradajo, ampak zato. ker so zgabili avojega preljubega očeta in dedeca, ki 80 ga ljubili, ia mu hraaijo svojo ljabezea v srcih, Baj ae izcimijo iz nje djaBja ijubezai in pravičnoati od roda do roda! Joaip Šaman. Smešnica. 6. Dva prijatelja aedita v kavarai dobre volje in pogovarjajoč se, v tem zapazi eden bolbo v svoji kavi. „0, tu pa je celo bolha v kavi", pravi vea osupnea, rtega ae gre jesti!" — ,,Je nevarao", odgovori drugi, Bkajti, ako ta atvar obilao črae kave popije, bedi celo noč in grize nepreataao."