* A /
N \ • | > / /
;nu>iiiitmi:[iiiiiiifimiwiiwiiwwiinwm|
the oldest i and most i
popular	§
slovenian	|
newspaper	i
in united	|
| states of	i
america.	i fSjwwiUiiiiiiiimmimiiiuniiMiiiuMmiitimi?


ŠTEV. (No.) 107.
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOI iFTir — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAG1 IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER. COLO
V
mninmminimiinm
1 NAJSTAREJŠI | IN NAJBOLJ i PRILJUBLJEN | SLOVENSKI
LIST V | ZDRUŽENIH |
DRŽAVAH | AMERIŠKIH. | iiumjiiiiwiiiiimumuiimmtunnNUwiaiitt^
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 9. JULIJA — THURSDAY, JULY 9, 1925.
LETNIK XXXIV.
BRUTALEN UMOR V Lfl SALLE
SEDEMNAJSTLETNA DEKLE MARY SECJAK (NAJBRŽE SLOVENKA — SELJAK — MORDA ŠIJAK OP. UR.) JE BILA NA NAJBRUTALNEJŠI NAČIN UMORJENA, KAR POMNI ZGODOVINA LASSALSKE OKOLICE. ZVABILA STA JO DVA PUSTOLOVCA NA AVTOMOBIL, KI STA JO NEKAJ ČASA PREPELJEVALA IN NATO UMORILA.
KITAJSKE ČETE NA VOJNIH VAJAH.
La Salle, IIL — Noč med
zadnjo nedeljo in pondeljkom
5__<>. julija je zopet pustila za
nebo j najgrozovitejši £jn umora, ki se je še dogodil nad ženskim spolom v tej okolici.
Zgodaj zjutraj v pondeljek ; jutro se je raznesla senzaeijo-nalna vest, da je 17-letno dekle! Mary Secjak bilo najdeno u-; morjeno ob cesti v grmovju, kake dve milje južno od mesta La Salle. Pripovedovanje o-tem brutalnem umoru se čuje to le:
BREME FRANCIJE
VEDNO TEŽJE.
1
1
1
?H
a
Abdel Krim se pripravlja na nov napad in zahteva špansko pomoč. — Gen. Guillla-umat ne prevzame poveljstva nad francoskimi četami v Maroko.
Iz Jugoslavije.
POLOŽAJ INDUSTRIJE V SLOVENIJI JE NEPOVOLJEN, BREZPOSELNOST JE VELIKA, A POD SEDANJIM REŽIMOM NI MISLITI NA BOLJE. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
Gospodarstvo.
Na sliki je videti kitajske in-fanteriste, ki se vadijo modernega vojevanja. Kakor pravijo poročila se vse traniranje kitajskih čet vrši pod vodstvom ruskih sovjetskih častnikov.
* *

KRIŽEM SVETA
Pariz. — Vedno težji postaja breme, ki pa mora nositi Pripoveduje Miss Nellie Shabat j Francija. Dolg, financielne in (slovensko: šebat), da je ne-j vojaške težkoče, nemški "der kako ob 11. uri zvečer bila še Tag," vse to da veliko za mis-
skupaj z umorjeno Mary Sec-'liti in pada kakor mora na o-	_
jak. Prišla sta dva mlada mo- ne, ki vladajo v Franciji. Po- _ Waukegan, 111. _Jacson
ška in povabila menda njo in jveljnik španske policije v Tan- Kemper Dering, predsednik ■Mary Secjak v avtomobil, da ji- ffier pasu je brzojavno poročal Dering Coal kompanije je v ni a dasta malo vožnje po mesta j v Madrid« da je Abdel Krim, tukajšni bolnišnici v starosti in okolici. Nekako ob 11. uri je poveljnik upornikov
Nellie Shabat pustila ostale in Uen napasti na celi fronti in (jG tal zgorela njegova vila, šla proti domu. Omenjena mo- zahteva od Španije 7000 mož. škoda je bila cenjena na $100.-ška pa sta izjavila, da bosta j Kako kočljivo je tališče 000. Leta 1921. je bila njegova zapeljala na dom njene sestre Francije v Afriki dokazuje tu- soproga v Mehiki napadena od še Mary Secjak, katera živi di deJstvo> da- na novo imeno. divjega mrjasca, rešil jo je kake 2—3 milje od La Salle v vani poVeljnik francoskih čet v njen sinček, star takrat 12 let. Jonesville mali premogarski Maroko, gen. Guillaumat, po- Mrs. Dering se nahaja sedaj naselbini od Slovencev takoime- veljnik armadi ob Reni se bra. mt parniku proti Ameriki iz I-novani "Ajnzer." Policiji je ba- ni preVzeti poveljstvo maroške talije in o smrti soproga nič ne je Miss Shabat bolj natančno o- operacije, pod nadzorstvom ve.
pisala, kakor govori poročilo o- maršala Lyauteya, temveč zah-| Rin Vladni nosll- v , ba moška, ki sta zvabila dekle- teva a5solutno prosto roko. Ta_	R,n" ~ *	P°sh j
ta v avtomobil.	;ko tudi trfje drugj generali iz
Poročilo govori, da je v pon- istega vzroka
V * '

WM

Tajnik zveze industrijcev v Sloveniji g. Milan Šuklje je u-redniku "Slovenca" dal nekoliko pojasnil o položaju industrije v Sloveniji, ki jih v naslednjem okrajšano prijavimo,
a
čejo. Ko so se slekli so našli pri njih svilo in svilene izdelke. Vsi tihotapci so bili kaznovani z denarno kaznijo. Pravijo, da je nedavno zborovala na Keki neka visoka komisija, in da so se tudi-člani tiste komisije vra-Sušak precej ozirov'* pa'
industrije v Sloveniji.	!je takrat fimm£na straža en0
"V naši industriji je postalo ! oko .Zatisnila' drU^a ni 0(i" mirno. Oe prav so popolne us-
Z da stem seznanimo ameriško i ??»?}dne J slovensko javnost o položaju de,f11K Iz„. Vlsuh
-«• li . , m ..	...	' ie tnkrAt finnnrns
STRAŠNI ČIN
HIPNOBLAZNEGA.
USODEPOLNA VROČINA.
Berlin. — Od tukaj prihaja* pretresljivo poročilo o človeku, priprav- 55 jet preminul. Leta 1922. je tki gaje vse spoštovalo kdor ga
je poznal, a na mah postal morilec in umeril svojo ženo s katero sta živela v slogi voljstvu; življenje je čal svoji tašči, svakinji uradnikoma, služkinji ma dvema vrtnarjema skupno je umoril osem oseb v eni noči.
Angerstein je ime čudaku; tragedija se je odigrala v Lim-burgu. Pri sodniji je izpovedal, da je umoril svojo ženo iz vzroka,- ker je silno trpela in je
deljek jutro nekako ob G. uri nobenega vodstva, je pa tudij člani* kabineta morajo ostati v !vede1' da ne bo nikoli zdrava, bilo najdeno truplo, ko je pri- v zrok ta, ker je za to operaci- mestu in nobenemu ni dovolje-ITaščo Pa Je um°ril ker 3e vi" vozil mimo neki Louis Yeroc jo premalo mož, a kabinet ne no ^i na oddih.	del svojo mrtvo ženo in se
(slovensko: Jeruc) ko je šel na j privoli več je število. Kot zad-.	spomnil, da je večkrat bila
delo. Ležala je mrtva ob cesti v njemu je bila služba ponudena' — Havana, Kuba. — Od tu- kriva prepira, ki je nastal med
_ tavitve obratov samo posamične, je vendar večina tvornic reducirala svoje obratovanje za minimum. Nujna posledica Osem mrtvih je zahtevala ne- te*a ^ naraščanje brezposel-znosna vročina, ki pa je po- "ostK Nemogoče je žal za te nehala pred strašno nevihto, brezposelne najti drugje za-
pri a.
200 hrvatskih družin izdanih tujini.
Splitski "Jadran" poroča o zadnji izselitvi 200 družin iz Veleluke in Blata na Korčuli: J V teh dveh krajih je bila beda !dospela do vrhunca in sestra-
katera je napravila veliko 1 Pos*^nja. Kar se tiče zaposle-
nosti v posameznih strokah in-	ljudje so sklenili,
materialne škode.
Bodite pripravljeni, ker ne 1
dustrije, naj bo v navedeno, da naši
prvi vrsti premogov-
da se izselijo v strašno Brazilijo, kamor je še mogoče potovati brezplačno (že iz tega se
ne
taliji so tako nujni, da je Mussolini bil primoran se odpove-prevzamejo dati počitnicam, tako tudi vsi
in zado-i veste ne ure ne dneva. Kako mki "e mo^jo najti dovolj od-	wi^ mnM1-n hi+i +,m
tudi kon- malo veselih ve«ti je za poroča- Jemalcev. Premogovniki imajo	kaksne m0raj° h\h *am luui KUX1 rnaio \escun \tt,uje za poiota , • , , .. t kaj razmere za uboge izseljen
I, dvema ti. Bodisi delavske kakor vre- za,0fe " bodo najbrze	Vselievmie v Dn
in svoji- menske razmere, vse je le ne- ^ reducirali delavstvo; ta re-i^ . ^^l^^^^edano
Jilnnvnlinn Knmjii rr.innl n,,,- b° "lo občutna, ker	16 SU°S° P^povedano
I
nik, ki je zahteval svoje žrtve, že pride elementarna sila kateri se nihčo ne more ustavljati. V pondeljek je vladala po Chicago in okolici silna vročina, ki je pomaknila živo srebro do točke 97. Kolikor je dosedaj znano, je vsled vročine umrlo v Chicago osem oseb, veliko število pa je bilo tako prevzetih, 'de~javceiru da so morali iskati zdravniške j
je število rudarjev zelo veliko.
Tudi srednji in mali obiti se nahajajo v težki krizi. Tukaj mora pomagati samo 12
carinska zaščita. To ne gre, da je naša država poplavljena z cenenimi in manjvrednemi inozemskimi fabrikati. Ne sme-
Kaj stoi it« ? Tu so nastopili domači radikali — poturice. Obljubili so nesrečnikom, da bo-j^rn	dovoljenje za izseli-
tev, ako bodo pri volitvah v narodno skupščiiio 8. februarja glasovali za radikalno stranko. To seje zgodilo in radikali so držali besedo: vseh 200
grmovju. Na levi strani na pr-jgen. Degouteteju, bivšemu po-
jo
zasledovanjem. Okrajni ser je baje dal pod ključ že dva šeneimenovana moška kot o-sumljenca. Drugih točnejših podrobnosti o tem brutalnem u-moru še ne vemo.	'
le oni, ki so bili zunaj mesta si niso mogli pomagati, bilo jih je nad 100.000, dež se vlije in jih namoči do kože. V mestu še ni bilo tako hudo, ali zunaj mesta
kaj poročajo, da so bile od so-
v	_	_	1 I1J11U XII »tnvi.	CIW 6» » {/1UUU .	,	v . ...
sih je bila vsa preluknjana od veljniku ob Reni, kateri pa je bote na Pondeljek tri osebe u- U zakaj je 'umoril služkinjo, je tema, s strahom smo čakali kaj vilna revolverskih krogel. Po glavi je tudi izjavil, da je ne prevzame.i bite od strele- Nevihta je pov- dejalf da mu je večkrat prismo-^ bo' L^udJe 80 bezah P°d streho,, imela par udarcev, ki zgledajo Končno je prevzel to mesto zr°čila tudi veliko materialne | i kot udarci od steklenice. Tru- ^n. Stanislav Naulin, ki bo i- škode.
plo je bilo prepeljano v mrtva- mel polno oblast in odgovor-, — Chicago, 111. — Tukajšni šnico, kjer je ležalo skoro o- -"ost na bojnem polju. Naulin I bankil*ji so razpisali nagrado sem ur, dokler ni prišla njena .je poveljeval francoskim četam $2500 onemu, ki bi usfnrtil sestra omožena Rose Tribu-[ob plebiscitu v Zg. Šleziji. kakšnega bančnega bandita in
shek,, ki jo je spoznala kot svo- N k d . Doročilo iz ma.	f1000 onemu, ki bi podal in-
sestro Na to se je začelo s * zadnje poročilo iz ma	formacije? katerih bi se Iah-se.no. je ® roškega bojnega polja pravi, da ko aretiralo bančnega tatu.
je mesto Taza padlo v roke __ New York _ gemk Krima. Uradno poročilo pa to doSIo poročiJ da je yeUk de,
vest zanikuje, pac pa se bije	Mn„- ,	..
...	i ,	. mesta Manizales, oddaljeno
vroč boj za mesto, stahsce je im	u j ,
_ J	'	, HO milj severovzhodno od Bo-
gota glavno mesto Columbia
njim in ženo. Ko so ga vpraša-
dila juho. Moža so oddali na o pazovalnico, ker dvomijo, da bi bil pri zdravi pameti.
¥ATIKANŠKI°
ROPAR PRIJET.
mo prezreti, da uvoz tujega
blaga odvzema zaslužek našim družin Je d<>bilo dovoljenje, da ' '	smejo iz domovine v braziljsko
'„	M ^ P . — razvoj industrije v Slo- sHžnost' Za spremstvo jim je
pomoči. Zvečer pa je zatulilo, ^ je danQ dosti p,edpo^ro.'dobra vlada dala policijskega
prah se je dvignil,
nastala je v
Ker so nam imena znana m
tudi slišijo na slovensko, smo pridružilo Krimu. Francosko
za Francoze silno neugodno, kajti 6000 mož plemena Brane je zapustilo Francoze in se
skoro gotovi, da je umorjena Slovenka. Ime mora biti popačeno, ali pa so ga ameriški poročevalci napačno zapisali.
Vsekakor je ta slučaj resen opomin vsem mladim dekletom, zlasti slovenskim', da pazijo in ne sledijo migu vsakega pustolovca, ki ga niti ne poznajo. Malo več pameti in jremisleka! Pa tudi stariše zadene ta slučaj, ki ne pazijo na svojo mladino, še bolj pa radi tega, ker ne vzgojijo* tako kot bi mogli in ne opozarjajo na take morebitnosti, ki se po A-meriki dnevno dogajajo.
-o-
I^SIRITE A. S. & EDINOST.
vojno ministrstvo namerava poslati na pomoč čete, ki so sedaj ob Reni, med temi je tudi veliko Maročanov.
Angleški kabinet je stopil v stik s francoskim in italijan-se skim, razpravljali so o tem kritičnem položaju, Anglija je dala razumeti, da bo dala Francozom pomoč, seveda ker je v interesu Anglije, a tudi Mussolini bi rad poslal tvoje čete "v Tangier, kjer je veliko pristašev Abdel Krima.
-o-
— Jamestown, N. D. — Albert Sellers, star dve leti je u-tonil v koritu kjer napajajo konje v vodi visoki le 8 palcev.
uničil požar.
Rim. — Dragocenosti, ukradene iz basilike sv. Petra v Rimu so zopet na svojem mestu. Italijanska policija je izsledila tatu, in sicer v osebi nekega Skoda je ogrom- bivšega čevljarja, Mariano Stel-
na, in sicer $20,000.000. Nad 30 oseb je prišlo ob življenje.
—	Detroit, Mich. — Na parniku North American je eksplodirala parna cev, štiri uslužbenci parnika so bili tako močno opečeni, da ni upanja, da bi okrevali.
—	Newark, O. —- Na križišču je zadel avto v mimo vozeči vlak, štiri osebe so bile mrtve, voznik, Hary Spragle je pa zadobil poškodbe, ki niso nevarne.
—	Denver, Colo. — Ogenj kateri je izbruhnil v tukajšni Neef pivovarni je napravil $45.000 škode. Trije gasilci so zadobili pri izvrševanju svojega težkega poklica nevarne poškodbe.	,
la. Stella je bil že preje na slabem glasil in tisti dan predno je bil izvršen rop ga je videl neki detektiv postavati v bližini cerkve. Policijski komisar Marotta se je napravil za trgovca s zlatnino in obiskal Stellata v svrho kupčije, Stella mu je pokazal vse dragocenosti, na dano znamenje komisarja vstopijo policisti in aretirajo bandita ter nekega kupca, ki se je istočasno nahajal tam radi kupčije. Poleg omenjenih dveh sta bila aretirana tudi dva slikarja kot sokrivca. Vse dragocenosti so sedaj vrnjene, manjka le nekaj dragih ka-menov.
i^ ŠIRITE A. S. & EDINOST.
, ,	. vzorno redovnico, vestno in
prot. severovzhodu »n pozneje preskrbno samostansko J
tudi jugovzhodno pa je b.lo ne- vlteljico je izgubil plinski kaj strašnega. Strah je se po- samostan v Ljubljanii ko . g
večalo ko je vihar na nekate-j junija zvcčer ob , dev
k,rajlh . p°tr,gal električno dozorela za nebesa m y
napeljavo in del mesta je b.I v, ka Tavčar. Samo teden težke temi. Poruvalo je tudi veliko, bolezni je utliej| k t; .
dreves m strela je udarila v vec to življenje. . . Naj' v radosti poslopij. Avtomobihsti, kateri ne pozab; nas žalostnih ,
so bili tako nesrečni, da jih je	_
zalotilo neurje zunaj mesta so Kako so se čez ^ zdebeliH veliko prestah, a vendar o smrt-1 Med Reko in Sušakom - ti_ mh slučajih se ne^ Poroča. Iz j hotapstvo dolgo časa bujno
cvetelo. 2e zgodaj zjutraj
Potrebna bi bila le pra- komisarja do zadnje evropske gospodarska politika. luke" PliPominjamo, da bi se Krive so današnje krize tudi bili Korčulanci radi naselili v naše banke."	Sremu ali Vojvodini, a ta piod-
-o__na zemlja je seveda pridržana
Smrtna kosa. ;2a druge l>udij Eno najboljših uršulink,)'	-0-
^"ŠIRITE A. S. & EDINOST.
več poslopij so padli dimniki in veliko okenj je razbitih. Po nekaterih kleteh kjer žive ljudje je bilo vse polno vode.
Tri osebe so b.le pepadene od vročine steklih psov, vsi trije so dobili takoj zdravniško pomoč, tako da ni nevarnosti.
Le eno dobro stran je imela nevihta, namreč, živo srebro je padlo za 20 stop., tako se je Chicago nekoliko ohladila.
New York. — Od tukaj poročajo, da sta umrli dve osebi vsled vročine, večje število pa ie iskalo zdravniške pomoči.
ET'SIRITE A. S. & EDINOST.
so
začele odhajati s Sušaka na Reko dolge vrste suhih ljudi, ki so se vračali v poznejših u-rah dobro rejeni in debeli, zredili so se na Reki kar za 15 do 20 kg in to tekom le nekaj ur. Obmejne straže so zgodnje sušce in poznejše debeluharje dolgo mirno puščale prehajati preko meje, dokler ni zloraba suše in debelosti oblasti naravnost prisilila, da poznejše debeluharje nekoliko natančnejše ogleda in otiplje. Finančna o-blast je začela debeluharje pretipavati in jim je ukazala, naj se v posebnem prostoru sle-
DENARNE P0ŠIUATVE
V JUGOSLAVIJO. ITALIJO. AVSTRIJO, ITD.
Naša banka ima svoje lastne zrexs s pošto in zanesljivimi bankami » starem kraju in naše pošiljatre so da stavljene prejemniku na dom aH nt zadnjo pošto točno in brez vsake?« odbitka.
Naie cene ra pošiljke v dinarjih is ft rah »o bile včeraj sledeče: Sk^-no 1 poštnin^ •
500	— Din.....	.... $ 9.40
1.000	— Din.....	.... $ 18.45
2.500	— Din ____	---- $ 46.00
5,000	— Din.....	____ $ 91.50
10,000	— Din.....	
100	— Lir ....	____ $ 4.80
200	— Lir ____	.... $ 9.25
500	— Lir ....	____ $ 22.25
1.000	— Lir ....	.... $ 43.25
Pri pošiljatvah nad 10,000 Din. aB nad 2,000 Lir poseben popust.
Ker se cena denarja čestokrat m*-nja, dostikrat docela nepričakovana« je absolutno nemogoče določiti cen« vnaprej. Zato se pošiljatve nakaz«j« po cenah onega dne, ko mi sprejmi mo denar.
DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POŠTI KAKOR TUDI BRZOJAV-NO.
Vse poš«'ljatve naslovi,e na—SLO VENSKO BANKO
ZAKKAJŠEK a CEŠAREK 70—9th AVE, NEW YORK, CIT*
nr*	"



"AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINOST'
^MEBT
Prvi in najstarejši slovenski katoliški list v ^^^ - Ameriki. Axnerikanski Slovenec ustanovljen fcta 1891. Edinost leta 1914.
The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America. Amerikanski Slovenec established 1891. Edinost 1914. tahaja vsaki torek, aredo, četrtek in petek.
Issued every Tuesday, Wednesdav, Thursday and Friday. — PUBLISHED BY; —
Edinost Publishing Company
1849 — West 22nd Street,	Chicago, DL
Telephone: Canal 0098.
Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on aplication.
NAROČNINA; Za Zedinjene države za cclo leto .................$4.00
Za Zednijene države za pol leta ..................$2.00
Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto.......$4.75
Za Chicago.-Kanado in Evropo za pol leta........$2.50
iUBSCRIPTION: For United States per year.......................$4.0Q
For United States per half year ..................$2.00
For Chicago, Canada and Europe per year........ $475
For Chicago, Canada and Europe per half year ....$2. 50
Entered as second clas matter October 11th 1919. at Post Office at Chicago. III., under the act of March 3rd 1870.
Kdo vlada svet?
V mednarodnih političnih sporih in borbah bi človek mislil. da delujejo le odkrite sile. Diplomatje in državniki sedejo skupaj in se z oči v oči pogajajo in pregovarjajo, dokler ne prineso domov že podpisanih političnih in državnih pogodb. Narodi čutijo tudi, da so taki sklepi dostikrat storjeni, preko ljudstva in proti njegovi volji, a jih morajo prenesti, ker je vsa politična moč v rokah nekaternikov. Vendar se zdi, da teko mednarodni odnosi kolikor toliko očitno. In vendar sta dve sili na svetu, ki vplivata na medsebojno življenje držav in narodov v največji meri. To so prostozidarji in židje.
Oboji imenovani imajo velikanski vpliv. Celo vlade so dostikrat tako vezane na prostozidarske lože, da si morajo večkrat pustiti dopasti nadzorstvo državnega življenja od teh tajnih družb. Tak odločujoč, a skriven vpliv imajo prostozidarske lože po vseh državah; še eelo na Japonskem v deželi budizma.
Poleg te tajne sile obstoja pa še ena, ki sicer ne deluje tako skrivno in podzemno kot ta, a ima že od prvih postankov držav v njih veljavno besedo. To so židje, ki s svojim bogastvom .predstavljajo največjo finančno silo sveta.
Dejali smo že,da je v ložah združen tudi ves bogati svet. To pa zato, ker so judovski bogataši obenem tudi člani prostozidarskih lož. Potemtakem je naravnost grozen pritisk teh mogotcev ,ki imajo v svojih rokah moč in denar, na ubogo delovno ljudstvo.
Ogromno bogastvo, ki ga ima nakopičenega ta brezdomo-vinski židovski narod v svojih rokah izvira Še iz starih časov. Cerkev je nan reč v zgodnjem srednjem veku prepovedala vsem svojim vernikom posojati denar za obresti. Ker so bile pred p isane za tiste, ki bi postavo prelomili, stroge cerkvene kazni, si ni več noben kristjan upal posojevati za obresti. Kar tako iz ljubezni do bližnjega pa tudi ni hotel nič posoditi. V tistih dobah, ko se je začela razvijati trgovina in obrt je bil pa kapital neobhodno potreben. In tedaj je prišel čas žetve za Žide. Njih ni namreč vezala ona cerkvena postava, zato so oni smeli posojati na obresti. Ker "se vsak, ki je rabil denar le k njim zatekel, so obresti navijali in navijali, včasih celo do 40 in 50 od sto, ter še čez, da je ljudstvo odslej smatralo vsakega Žida iza oderuha in pijavko ter jih je kot družbi kvarne ljudi začelo preganjati in pobijati. Nastali so takozvani židovski pogromi, kjer so na stotine in tisoče judov poklali. A vsa ta preganjanja niso Žide prav nič ostrašila, ker so vedeli, da so to le izbruhi onemogle jeze in da jih bo svet še rabil. In res, v prvi vrsti so bili cesarji in papeži, ki so se morali obračati na židovske banke, da so jim posojale denar. Židje so si kmalu znali tem potom pridobiti marsikako pravico. Cesarji srednjeveške Nemčije so jim dali naslov "cesarjevi hlapci" in so jih branili pn?d preganjanji. Zato so pa morali Židje odrajto-vati cesarski kasi visok davek. Roka je roko umivala, a vedno je bila židovska bolj čista.
nes pojavlja v obliki antisemitstva posebno na visokih šolah, kjer določijo v naprej, koliko judovskih slušateljev se sme vpisati. 10 in pol milijonov evropskih Židov in veliko število ameriških Zidov si je znalo odpreti Arata v vsa odločilna mesta. Posebno v časnikarstvu se opaža njih vpliv, ker? dobro vedo, da tisk je danes gospodar sveta. Zadnje čase pa tudi v politiki. Lep primer imamo zadnje čase v slovanski poljski državi.
Menda nima nobena država toliko judov v svojih mejah kot Poljska. Židje imajo v sejmu — to je poslanski poljski zbornici 34. poslancev in v senatu pa 12. svojih ljudi. To je sicer malo število v primeru z drugimi strankami. Toda ti judovski zastopniki imajo za sabo denarne mogotce in vsled tega se morajo Poljaki marsikdaj udati njih željam, čeprav v škodo lastnega naroda.
Pred kratkim je sklenila Poljska vlada, da bo pregledala vse koncesije pri državnih monopolih. Večino monopolov imajo v svojih rokah judovske družbe. Narodni poslanci pa so zahtevali, naj se te monopole izroči v roke invalidom, (pohabljenim vojakom), ki so se bili za svobodo domovine. Vsa ta prizadevanja pa so se razbila, ker židje radi svojih dobičkov tega nočejo. Pa tudi če bi hoteli bi se Poljska ne izvila iz judovskih klešč, za izrabo državnih rudnikov in posestev je pač spet treba kapitala. Tisti, ki bi jim država dala v roke te monopole, nimajo denarja, zatekli bi se k bogatemu judovskemu oderuhu in bili bi spet tam kot prej. Ta vzgled jasno kaže, da so židovski bogataši, žal, le prevečkrat odločujoči činitelji v državi, ki pa ne zastopa ljudskih koristi, ampak gleda le, kdaj bo žep zvrhan.
Kot smo že omenili so Židje ponajveč naseljem med Slovani. V Jugoslaviji ima važno vlogo pri državnih financah guverner Narodne Banke v Beogradu in to je Žid in prostozidar Weifert, večkraten milijonar. V Rusiji je še slabša slika v tem oziru. Vsa prostrana slovanska ruska zemlja je hlapčevala in še hlapčuje priseljenim nemškim Židom.
Ti zajedavci so prava nesreča za te slovanske države. In ta bo tepla slovanske narode dokler ne bodo njih voditelji obrnili
oči od mamona in, se zavzeli za blagor in pravice ljudskih množic.
Inidanapolis, Ind.
Že zopet se ogl šem priljubljenem Ed. ali poročati nimam selega, pač pa žalostne vesti.
dovi, kar je dalo jako lep prizor celi svatbi.
Da^ so ženin in nevesta in njih sorodniki praktični katoličani priča to, da so se večinoma udeležili sv. maše na dan poroke in tudi vsi pristopili h mizi Gospodovi.
Na obed sta bila povabljena tudi Rev. Father Gressel domači župnik in Rev. Father Bol-hart iz Neff, Ohio.
Po obedu smo se medsebojno zabavali, posebno pa smo bili veseli, ker smo imeli med nami duhovnike in subdijako-na fratra Benedikta, brata že-ninovega.
Ob 4 :15 uri popoldne sta se poslovila od nas ženin in nevesta. šla sta na ženitovanjsko potovanje v Cleveland, kjer bosta obiskala več svojih sorodnikov in prijateljev.
Vzrok tega, da se je poroka vršila v ženinovi župniji je to, da ima ženin veliko število sorodnikov in je pritem njim dal lepo priliko se udeležiti ohceti in praznovati ta dan na lep način, kakor so tudi ga.
Koncem mojega dopisa se še lepo zahvalim za uljudno postrežbo vsem Bridgeportskim rojakom in Vama novoporočen-ca pa želim obilo sreče!
Pozdrav!
M i as Frances Mohorich.
Calumet, Mich.
Društvo Corpus Christi Court št. 501, Reda Katoliških Boršt-naric je obhajalo 14. junija svoj
Ream
srebrni jubilej v tukajšni cerk-—'slučaju vidiš sva oba v škrip-
!minul zopet drugi naš "rojak Ju-	T v ... _
ašam v Va- !rij Lambert. Umrl je previden s :»vcn7rf„Č T* listu A. S. & sv. zakramenti za umirajoče t',;'"" V°dtJi
L-.il'	J p- • ••	,	an 2a Žive in mvf*'
fc^J ve- dne i. junija. Vzrok smrti
cmca.
veni dvorani župnije sv. Jožefa na Calumetu.
Naše društvo je bilo ustanovljeno na dan Presv. Rešnjega Telesa, katero se je obhajalo dne 11. junija v četrtek. Rev.
naš dru-a so daro-
nHll i ,	.............e članice
PUU- j društva, slovesno sv. mašo ob
Pogovor zagovornikov evolucije:
Zafrknik: "Veš Molek evolucija je čudna stvar."
Molek: "Vraga ni, meni beli glavo odkar me g. Trunk prijemlje za ušesa s tistih zapad-nih hribov, da že nikamor ne morem."
Zafrknik: "Hm, če nikamor ne moreš s stvarno polemiko, pa začni zmerjati in idi v tem do skrajnosti. Oblati ga in o-"smeši, če moreš."
Molek: "Težka stvar. Včasih skušam, pa g. Trunk mi v vseh ozirih meri nazaj z dvojno mero."	'
Zafrknik : "Bom jaz pomagal, boš videl, če bo šlo ali ne."
Molek: "Ne verjamem, pa tudi v zagati sem že, ker ljudje se mi smejejo. Naši pristaši me pa zbadljivo vprašujejo, če ne znam toliko, da bi te preklicani pisune v klerikalnem listu ugnal v kozji rog."
Zafrknik: "Jaz bi takoj prijel in pomagal. Z mojimi frazami bi vsaj naše pristaše mamil, a kaj zlodja, ko imam dela čez glavo, konvencija je tukaj in zato se nekaj kuha. Slišal sem, da nameravajo nas poklicati na obračun celo naši dosedanji pristaši. V takem
eih. Ti s svojo brezglavno pisarijo jaz pa s svojimi frazami in slepomišenji."
Molek: "Jaz pa tega ne mislim. Koga pa naj postavijo
na tele najine stolčke? Kje pa imajo take strokovnjake kot sva midva?''
Zafrknik (se praska za ušesi in nekoliko muza): "Deloma imaš sicer prav. V domišljijah in zavajanju sva midva ti-ča. A zlodja one, katere far-bava se dvigajo. Ne gre več tako, kot je šlo nekdanje dni. Če le malo nekorektnost naredim ali pa ti, pa ti je že ta preklicani klerikalni list za petami. Potem morava pa tlačiti in z raznimi diktatorskimi sredstvi mašiti usta onim, ki bi radi govorili.
Molek: "Res je čuden ta naš "folk." Pa tudi v katoliško jednoto je začel siliti. Ko je pa enkrat tam, potem pa seveda vidi, da je tam boljši red, ali bolje povedano, tam je vse boljše, potem pa še druge od-vleče v tabor katoliške jedno-te."	r
Zafrknik: "Pustinto ta pogovor, to bomo rešili na konvenciji. A kar je sedaj glavno je to, da uženemo v kozji rog preklicanega fajmoštra Truij-ka, ki nas občutno "trunči."
Molek: "Res je, mene že pošteno "trunči" in nič kaj prijetno ni držati to "trunčenje.r' Zafrknik: "Veš kaj, pusti ga naj "trunči.Ti pa zavze-mi to le taktiko: Samo vprašanja nastavljaj. Če ti odgovori in te "potrunči" v enem, stavi še bolj neumno vprašanje, tako ga boš morda ujel.'' Molek: "Well saj nazadnje imate prav. Tako bo najboljše. Jaz bom samo stavljal vprašanja on naj pa odgovarja. Kar takoj jih grem par napisat za moj žarkomet."
(Dalje prih.)
la jako lepo okrašena za ta slučaj preprežena z vsemi okraski in ozaljšana s zastavami. Na govorniškem odru pa je bil po-
Bolehal je komaj dva o j „ ,, . , — , ..	-----
Dne 24. junija je preminul dni, nakar je podlegel v staro- L,"? dopo!dne Pri kateri so stavljen mali smrekov mlaj o-
rojak Anton Mrvar v starosti sti 62 let. Pokojni je bil rojen [[xno^^ .P!?st®piIe korpora-ikrasen _s cvetlicami. Omizje je
Tekom časa so pa začeli tudi nejudje trgovati z denar- Ju stariše 2 brata in eno sestro
39 let. Zadela ga je kap in mu v vasi Brusnice pri Novem mena mestu pretrgala nit živi je- Rtu na Dolenjskem. V Ameriki nja. Rojen je bil na Škrjančah j0 bival v sedmih presledkih (po domače na hribu), farajskupno 31 let. Tukaj zapušča Smihel na Dolenjskem. V A- žalujočo soprogo, enega brata
meriki je bil 5 let samec in potem se je oženil. Bival je v A-meriki skupaj 21 let. Njegovega pogreba se je udeležilo zelo veliko število ljudi, kar je pokazalo, da je bil priljubljen v naselbini. Pripadal je k društvu sv. Jožefa št. 45. J. S. K. J. ter h samostojnemu društvu Naprednost in h enemu angleškemu društvu znane podporne organizacije Eagle
ter osem otrok. Bodi mu lahka ameriška gruda! Ostali družini izrekam globoko sožalje!
Louis Komlanc. -o-
mizi Gospodovi.
bilo jako lepo prirejer Ser
V nedeljo dne 14. junija pa vir*,e so domače deklet? člani-
pušča žalujočo soprogo ter 6 otrok v starosti od 4 dol6 let ter dva brata in eno sestro in strica v Clevelandu po imenu Loui Šmajdek ter v starem kra
Strabane, Pa. -
Dne 25. junija smo spremili našo sosestro Miss Mary Turk iz naše naselbine v Bridgeport, Ohio, kjer sta si drugi dan obljubila zakonsko zvestobo ona Tukaj za-!kot nevesta, in kot ženin dobro
jem. Ljudje niso več bili navezani na Žida, zato je zdaj v njih vzkipela dolgo zatajevana jeza. Začeli so preganjati Žide ki so se trumoma selili proti vzhodu in se ustavili nekako na meji med vzhodno in zapadno polovico Evrope. Največ jih je v baltiških državah, na Poljskem, Madžarskem in Rumu ni j i Tu so si znali kmalu s svojim denarjem kupiti tak vpliv, da mora-jo td države vedno nanje računati. Odpor proti njim se še da-
Jutranja zvezda.
Napisal H. Rider Haggard.
Iz angleščine prevel Peter M. Černigoj.
znani Ludvig Hoge v cerkvi sv. Antona. Bog naj blagoslovi z o-bilno milostjo ta novi zakonski par!
Poroka se je vršila jako le-. _ v	Po. Lepo je bilo videti, ko so
in se vec drugih sorodnikov, stali pred altarjem kar trije
Bodi mu lahka ameriška žemljica in Bog mu daj večni mir in pokoj! Ostali družini izrekam moje največje sožalje.
Ravno, ko sem pisal te vrstice sem dobil obvestilo, da je pre
bratje. Najstarejši kot subdija-kon, drugi kot ženin in tretji kot masni strežnik. Priči sta bila Miss Veronika Turk, sestra nevestina in William Legan. Vsi so pristopili h mizi Gospo-
do članice priredile banket ob 7. uri zvečer z jako bogatim programom.
Mary Kocjan predsednica društva je predstavljala govornike in govornice. Naj prvo so govorili Rev. Father Klopčič. ki so z lepimi besedami čestitali članicam in društvu na le-' pem vspehu in dobrem delu,, ki ga to društvo vrši. Povedali so marsikaj zanimivega fz I življenja tega društva. Nato so se prečitaIa
ce društva. Jedila pa so pripravile naše članice kuharice, ki so v tem izurjene' mojsterce.' Vse zaslužijo najlepše pohvale ki so se trudile ob tej priliki.
Pozdrav do vseh članic Reda Katol. Borštnaric sirom Amerike !
Mary Kocjan, Chief Ranger.
Catherine Likovic, R. S.
Kratki obiski v Mehiku.
■ Več priseljencev, ki se na pisma kratek čaa, tako rekoč na izlet, m čestitke iz glavnega urada, jodš,i iz zedinjenih Držav kjer. so nam glavni uradniki IMehiko- se ameriške
di druge razloge, na primer padanje na breme javnosti, bolezen in druge.
Vsak priseljenec, ki ni postal ameriški državljan, je v nevarnosti, da ga tako ustavijo in deportirajo, če prestopi mejo, tudi če je bil le za nekoliko minut na drugi strani in če ne more dokazati, da je bil prejr zakonito pripuščen v Zedinjene Države, da se vrača od kratkega obiska, in da razun I tega ustreza vsem predpisom glede na priseljevanje. Kdor noče biti izpostavljen taki slučajnosti, naj ne prestopa meje niti za minuto, ne da bi si prej priskrbel povratniški permit.
v
BHP^B	uradniki	se ameriške oblasti,
čestitali h našemu jubileju. Dve ko so se v™ili, ustavile, in ne naše bivše predsednice Mrs kateri se bili nprifti-livo«; a
-o-
Mary Puhek in Mrs. Plautz so darovale
Frances meriške priseljeniške oblasti
sil
"Gospa," je odgovoril Rames, "jaz sem Egipčan, ki vladam to mesto v imenu egipčanske kraljice. Ali reči bi prav za prav moral, da ga vladam v imenu egipčanskega faraona, ker so mi moji vohuni sporočili, da je Amenova zvezda vzela Abija, princa iz Memfide, za moža, čeprav pravijo tudi, da mu je stroga žena," je rekel in se grenko zasmejal.
"Gospod," je odgovorila Asti, "dolgo je že, kar sva zapustili svete Thebe, že več let je tega in o takih rečeh ne veva ničesar, ker hodiva le po kupčiji iz kraja v kraj. A če si poglavar tega mesta, pokaži nama, prosim, ker sva ti rojakinji, kje bi mogli varno stanovati, in dovoli, da ti popoldne, kadar utegneš, pokažava svoje bisere in da ti potem, ko jih kupiš ali odkloniš, kakor te bo volja, moja tovarišica zapoje kako staro egipčansko pesem."
"Gospe," je odgovoril Rames, "jaz
društvu P°st°Paio s takimi izletniki, če vsaka po lep bouquet iz sve- nimaJ° Pomita za vrnitev, kot zih zelenih cvetlic. Mrs. Puhek z novimi Priseljenci. V nekate-m Mrs. Plautz stanujeta sedaj rih s,učaJih je bila deportacija v Detroitu.	ukazana ^'zaradi ilegalnega
Mrs. Emma Gourd predsed- " ^ "ica od Copper Country Chiefs Rangers je podarila našemu društvu krasen križ v imenu 112 P°dob"ih razlogov. V neka-drugih društev. Dvorana je bi-'terih sIu™jih imajo oblasti tu-
Poljedelski delavci na Kanado.
Kanadski ravnatelji za imi-se bili deportirani. A- jsrarijo iz Evrope v Londonu
je obvestil naš Izseljeniški Ko-misarijat, da je prevozno podjetje Canadian Pacific Railways pooblaščeno pripeljati še 200 poljedelskih delavcev iz Srednje Evrope. Od tega odpada za sedaj 317 na našo državo, ali najbrže se to število pomnoži. Ti delavci morajo dospeti v Kanado med 15. julijem in 15. avgustenr.
ukazana "zaradi vstopa v Zedinjene Države," "zaradi pomanjkanja pravilnega priseljeniškega vizuma" in
sem vojak in bi rajši kupoval mečev nego biserov. Sem slučajno tudi človek, ki živi sam in nima v hiši nobene ženske. A ker sta že iz mojega kraja, ali sam Amen vedi zakaj — ustreči vama hočem. Sedaj jaham ven, da se urim s to stotnijo, toda po soln-čnem zahodu se vrnem v svojo palačo in tedaj hočem pogledati vajino blago in poslušati vajine pesmi. Torej na svidenje. "Častnik," je pristavil kapitanu, ki je bil z njim, "spremi ti dve Egipčanki in njuni kameli ter ju popelji v gostilno, kjer bosta varni, proti večeru pa ju privedi k meni.''
Nato je Rames, še vedno upirajoč oči v ženski, kakor da ne more odtrgati pogleda od njiju, odjahal, častnik pa ju je spremil na stanovanje.
Bila je ura solnčnega zahoda in Tua je čakala, da jo popeljejo pred Ramcsa; opravljena je bila v lepo belo obleko, izvezeno s kraljevskim purpurom, ki jo je i-mela med prtljago na kameli, njeni dolgi lasje so bili počesani in maziljeni, na prsih ji je visela ovratnica iz velikih biserov, z glave ji je valovila tančica in v rokah je imela svojo harfo iz zlata in slonove kosti. Tudi njena mati Asti je čakala, toda ona
je bila oblečena v popolnoma črno obleko in je imela na glavi črn pajčolan. Takoj nato je prišel kapitan, ki jima je bil pokazal stanovanje, in je vprašal, ali sta pripravljeni, da ju odpelje pred podkralja Napate.
"Pred podkralja?" je vprašala Asti. "Mislila sem, da je kralj."
"Saj je dobra žena/' je odgovoril kapitan, "toda ubil si je v glavo, da se imenuje podkralj Neter-Tue^ Amenove zvezde, Abijeve žene, ki se- ie polastil vlade v Egiptu. To so njegove muhe, ker bi sam mogel biti faraon, a> tako je."
"Nama je prav, gospod,'* je rekla Asti, "me trgovke se ne moremo utikati v te visoke reči; pelji naju k temu faraonu ali generalu ali podkralju. Upam, da bo z njim kaj kupčije."
Kapitan ju je torej pripeljal skozi stranska vrata v palačo in potem skozi razne prehode in dvorane, v katerih je Tua videla nekaj svojih lastnih častnikov, ki jih je bila poslala z Ramesom, do neke prevelike sobe, kjer ju je prosil, naj sedeta. Kmalu so se odprla vrata in prišel je Rames, opravljen v egipčansko generalsko
uniformo, na kateri pa ni nosil kačje konice ali kakega drugega kraljevskega znaka. Le na njegovi desni roki, ki ni imela mezinca, je blestel kraljevski prstan, ki ga je Tua poznala. Z njim je prišlo nekaj kapitanov in govoril je z njimi o vojaških zadevah.
Ko je ugledal ženski, se jima je uljudno priklonil in ju prosil odpuščanja, da sta morali čakati nanj. Nato je rekel ;
"Kaj sta mi želeli pokazati, gospe? O, spominjam se, drage kamene. Bojim se, da sta prinesli svoje blago na slab trg; Na-pata se sicer imenuje zlato mesto, a potrebuje svoje bogastvo zase in jaz si jemljem le generalsko plačo in nekaj za vzdrževanje svojega dvora, ki je pa majhen. A poglejmo vendar, kaj imata, in če ne kupim sam ničesar, vama morda najdem drugih odjemalcev."
Ko sta videli plemenito obličje in obnašanje mladega moža ter slišali njegove preproste besede, je jelo Asti in Tui, njegovi materi in njegovi nevesti, srce tako močno biti v prsih, da sta komaj mogli govoriti. Resnično sta bili zadovoljni, da jima je pajčolan zakrival razburjeni obraz pred
njegovim pogledom, ki ju je, kakor davi, radovedno motril.
Slednjič se je Asti z naporom obvladala in je odgovorila:
"Gospod, morda kupi velika gospa, tvoja' žena ali tvoje dvorjanke, če ne kupiš ti."--
"Ali ti nisem- že povedal, trgovka," je odgovoril Rames zlovoljno, "da nimam žene in da so mi le možje tovariši na dvoru?"
"Povedal si, gospod,je odgovorila ponižno in še vedno s spremenjenim glasom, "toda odpusti, nisvarti verjeli, ker sva s hčerjo videli na potovanjih marsikaterega princa in spoznali, da tako življenje ni po njihovi naravi. Pa vendar ti hočeva pokazati svoje blago, ker vsi možje v. Napa-ti menda niso samci."
Nato je brez nadaljnih besed odprla svojo škatljo iz dišečega cedrovega lesa in pokazala biserni diadem v podobi kraljevskega ureja, ki sta ga bili napravili v Tatu, in nekaj svojih največjih posameznih draguljev.
"Res lepo," je dejal Rames, ko si je ogledal "toda to okrasje sme nositi samo božanska kraljica Zgornje in Spodnje dežele." In je vzdihnil.	a-


'-• * j- ■ --

"AMERIKANSKI SEOVENEC" IN "EDINOST"
LJUBIMO MATERNI JEZIK
Rev. Paul Podbregar.
Sicer sem še malo časa v A-meriki, tudi se še nisem v tu-kajšne življenje toliko poglobil, da bi dobil vsestransko sodbo; a nekaj sem opazil, kako gine slovenska govorica zlasti med mladii\o. Resnica je, da manjšina v večini zgine, oziroma, da se nrorajq manjši narodi v živ-ljenskih odnošajih, v čustvovanju, mišljenju, itd.' polagoma prilagoditi večjim narodom.
Kljub temu, da smo odvisni od drugih, bi bilo dovolj žalostno, če bi pozabili na jezik, ki ga je učila in prvo z nami govorila slovenska mati. Človek, ki le rad zataji svoj materni jezik, se mi zdi, da tudi v drugih stvareh (rečem le na splošno) nima globoko izklesanega in utrjenega značaja. Dostikrat se ravna po reku : kot je človek, tako je treba govoriti. Morda v enem dnevu ^desetkrat, ali večkrat spremeni svoja načela obračujoč svoj plašč po vetru.
Da se pa razumemo, nikakor nisem- zoper učenje tujih jezikov; nasprotno učimo se jih radi, porabimo vsako priliko, da se priučimo čimpreje. Toda zanemarjati, podcenjevati svoj lastni jezik, tega ne morem nikakor razumeti.
Ko sem bil še doma v gimnaziji je nas učence glede ameri-kanskih Slovencev profesor o-pozoril, da tretji rod se že po-angleži. Kako'je dobro sodil. Dejansko sedaj vidim, da prvi rod ali tukaj rojeni nočejo veliko slišati o svojem maternem jeziku. Kam jadramo?! Kje je ljubezen do stare domovine? Stariši naj bi poleg cerkve in slovenske šole tudi zato skrbeli, da bodo otroci, ko odrastejo znali slovensko. Izražali se pravilno, ne samo na pol. Vmešavati v govor angleške besede, ali celo stavke, ni prijetno slišati, kot sledeče: "Moj auto ima velik power. . . moram laus pentat . rT sem mogel paj-pe pofiksat. . . itd. itd. In še hujše.
Zavedajte se, da naše leposlovje in znanost, kot smo majhen narod tam v prelepi domovini, se lahko merita z drugimi več mil jonskimi narodi.'Naša slovenska dela prestavljajo Nemci, Italijani, Francozi, ne da bi omenjal še drugih Slovanov. Tujci občudujejo našo literaturo, lepo mehko donečo govorico in pesem. Kdo izmed Vas še ni bil priča, da se kar niso mogli ločiti od slovenske pesmi. Odkod so ti ljudje, ki pojo tako lepo, so povpraševali poslušalci.
Ni čuda, da razne neslovenske univerze ustanavljajo slovenske stolice. Na svoji poti v Ameriko sem nekatere obiskal.
Zato pa ve matere predvsem, rade doma govorite s
svojimi v svojem jeziku in en dan v tednti naj bo res popolnoma slovenski. Večkrat v roke kako slovensko knjigo ali časopis in podpirajte tiste, ki se zato trudijo, da bi tudi v tujini še dolgo časa živela lepa slovenska govorica.
-o-
Vseljevanje v Avstralijo.
V zvezi z vestjo, da zahtevajo avstralske oblasti od vsakega priseljenca, da mora pri izkrcanju imeti 40 funtov šter-lingov, se naznanja, da so od tega izvzeti:
1.	Osebe izpod 18 let, če potujejo s starši;
2.	Potniki, ki morejo dokazati, da so že bili v Avstraliji in da se tja vračajo;
3.	Tisti, ki dobe mesto od "Migration and Settlement Of-ficeea" v Londonu, ali od "Home and Territories Depart-ment-a" ali od "Collector of Customs' 'iz Avstralije;
4.	Tisti, ki potujejo v Novo Zelandijo in imajo pravilen "permit" od "Chief Collector of Customs" v Wallingtonu.
- Če potuje cela družina in ima oče 80 funtov šterlingov, smatrajo avstralske oblasti, da je-to zadostno za njega, za ženo in otroke. Toda če sc med otroki kateri stari čez 18 let, mora tudi vsak tak otrok imeti 40 funtov.
-o-
Nov solkanski most.
Italijanska železniška oblast je začela z deli za obnovo znamenitega solkanskega mostu nad Sočo. Novi most bo zgrajen v enakem drznem loku, vsled katerega je slovel prvotni most sirom sveta. Zanimivo je, da gradi novi most isti inžener, ki je sezidal prvega. Promet se vrši neovirano po začasnem že-I leznem mostu.
-o-
Britanske konzularne vize.
Kakor naznanja britanski konzulat v Zagrebu, je britanska vlada z ozirom na znižanje naših konzularnih taks — resi-pročno znižala takse za vizi-ranje potnih listov naših državljanov na 20 zlatih frankov za navadni letni vizum in na 1 _zlati frank za tranzitni vizum.
-o-
V Rusiji žita v izobilju.
Kiga, Latvia. — Ako ostane vreme še nadalje ugodno bo žita v Rusiji v izobilju, tako u-pajo, da ga bodo izvozili v prihodnji jeseni in zimi kakih pet milijonov ton. Lanska slaba letina je bila hud udarec za ruske revnejše sloje, dasiravno so tam vsi "enaki," a vendar je veliko število revnejših pomrlo od lakote, kar pa ni prišlo v j javnost.
KRITJE STJiEHE.
3 — popravila na sti chi garantirano delo za $4.00. Prcvz imemo dela na
vsakem delu mesta. Obstojimo že 34
let; kot največje to zadevno podjetje
v Chicafji. Unijski delavci.
J. J. DUNNE ROOFING CO.
3411 Ogden Ave. Phone Lawndale 0114.
KORISTNE ZDRAVILNE RASTLINE.
Koprive, lat. urtica urens in urtica dioica je splošno koristna rastlina od korenin do semena. Med vojno so morale koprive celo nadomestovati lan in konopljo, toda obleka iz kopriv se je slabo obnesla, pač zato, ker je bilo predelavanje prehitro in površno. Splošno je znano, da se pripravlja iz mladih kopriv (listja in mehkega ste-
torej je priporočljiv slabokrvnim, bledoličnim, vsem, ki imajo slaba pljuča, ki so hripavi, imajo razne izpuščaje itd. Za slabotne otroke je trpotčev sok boljši kot ribje olje in vsakovrstni dragi preparati. Proti zobobolu priporočajo grgranje ali izpiranje s trpotčevim čajem, bodisi iz svežega ali posušenega listja. Zmečkano sveže listje na svežerane ima podobne vspehe, kakor arnika. Tudi zoper pik čebel, oz. sršenov itd. se priporočajo obkladki iz meč-kanih svežih listov.
blovja) špinače, ki ni samo prav okusna, temvejf tudi zdra- Nagla smrt jetniskega pazni-vilna in redilna, ker vsebujejo j	ka.
koprive mnogo železa. V kisu
prekuhane korenine pospešujejo rast las, kar je znano že kmečkim lepoticam. Iz listja in cele rastline se pripravlja zelo zdravilni čaj zoper gnojitve v želodcu in črevesju. V ta namen se morajo ^koprive prav dolgo kuhati, najbolje obenem s trpotcem, brinjem in timija-nom. Tak čaj naj se pije go-' rak večkrat na dan. Ljudje, ki I trpijo na revmatizmu, zatrjuje- ■ jo, da bolečine ponehajo, ako: bolni ud našeškajo z žgočimi koprivami. Planinski kmetovalci uporabljajo koprive tudi za zdravilo pri živini. Posušene
Chicago, 111. — Maurice Reidy, star 61 let, skozi trideset let v službi kot jetniški paznik v poboljševalnici, je, ko je nameril puško, da bi stre-
Bomba raztrgala pastirja.
V	selu Gradešnica v Srbiji je našel pastir Stoj ko Biševič bombo in nevedoč kaj ima v roki, je s kamnom tolkel po njej. Bomba je eksplodirala in ga popolnoma raztrgala.
-o-
Smrtna nesreča v Dravogradu.
V	Kozjem vrhu pri Dravogradu je posestnik Blazonik na povratku domov pade\ tako nesrečno, da je obležal mrtev na licu mesta.
DRUŠTVO SV. DRUŽINE
(Holy Family Society) it. 1. D. D. D. Joliet, Illinois.
Ustanovljeno 2. nov. 1914. Geslo: "Vse za vero, dom in
narod, vsi za enega, eden. za vse."
Odbor za leto 1925. Predsednik........George Stonič
ljal na ubeglega kaznjenca, se. Podpredsed.....John Kramaric
zgrudil mrtev na tla. Jetniki so delali na železniškem dvorišču 2443 Trumbull ave. ko jetnik Edward Florenz pobegne in
Reidy to videvši nameri puško, a ni mogel sprožiti — dohitela ga je smrt.
Banditi oropali v letu 1924. 73 illinoiških bank.
Tajnik Paul J. Laurich.
Zapisnikar ........ Frank Videč
Blagajnik .............. Jos. Gršič
Reditelj ............ Martin Bluth
Nadzorniki: Frank Vranichar, Joseph An* cel, Jakob Strukel. Društvo šteje 507 članov in članic ter 261 otrok. Za 50c na mesec se plača v slučaju je bilo v državi bolezni $1.00 bolniške podpore
Volk štel denar na preriji in- i valnico, ker so mnenja, da se bil aretiran. je reVežu zmešalo. Chicago, 111. — Frank Volk, -1
star 30 let, Slovenec je bil od policije zasačen ko je na pre-j riji na 91. cesti in Merrill ave. i štel denar. Policist mu pomaga pri štetju, tako sta naštela $1,-546. Odpeljali so ga na opazo-
The Will County National Bank
OF JOLIET, ILLINOIS
Prejema raznovrstne denarne vloge, ter pošilja denar na vse dele sveta.
Kapital in preostanek $300,000.00.
C. E. WILSON, predsed.
JOS. HLAVATY zanesljivi lekarna*
Zdravniške recepte izvršuje točno. Zaloga fotograf »čnih
potrebščin. — Prinesite k nam filme v izdeljavo.
Kodaki in Kamere 1758 W. 21st Street in Wood
CHICAGO, ILL.
Izvrstni sladoled — mize za goste.
LED! LED! LED!
V vročih dneh mora imeti vsaka gospodinja led, da hladi z njim pijače, da meso ne zadiši, mleko ne skisa,
i. t. d.
Chicaike slovenske gospodinje kupujejo led od slovenskega ledarja. Katera ga od slovenskega ledarja še ne kupupe naj to stori: Pokličite na telefon: Canal 2686 in v prašajte za:
JOE P A P E S H 1825 — West 22nd St.
CHICAGO, ILL.
On pripelje led na dom, prodaja in razvaža premog, les in prevaža tudi pohištvo ob času selitev. Rojakom se toplo priporoča.
Leta 1924.
koprive govedo rado žre ter jim Illinois 73 državnih bank oro- na vsak delavni dan. Od usta-čistijo želodec in črevesa v slu- panih, za skupno svoto $352.- novitve do sedaj se je izpla-
čaju zaprtja. Kuhane sveže koprive ohranijo svinje zdrave.
Trpotec, lat. plantago. Trpotca imamo več vrst, ki so vse zdravilne. Najbolj se ceni oz-kolistni trpotec, ki daje pticam priljubljeno seme. Rase ob vseh potih, pašnikih in travnikahJ
000. Pred tem je bilo v 13 letih Pečalo $13,421.00 bolniške le 90 ropov, toraj se vidi, daj pore-
so bili lansko leto bančni ro- Dne Dec.1924. se je na parji zelo aktivni.	j hajalo v blagajni $4922.41.
Rojaki pristopite v naše ve-i liko društvo, kjer se lahko za-
ROJAKOM V CLEVELAIiD'J - p™^,™ in boi-j
niško podporo.
Kako naj se list imenuje v bodoče?
GLASOVNICA
za glasovanje, imena tega lista. Izrežite ta kupon in ga pošljite
na uredništvo.
KAKO HOČETE, DA SE TA LIST IMENUJE?
Da moremo našim naročnikom v Clevelandu bolje postre-ter cvete maja in junija. Trpo- či, smo pooblastili za našega tec je znana zdravilna rastlina, zastopnika posebno priljubljen je trpot- MR. FRANK KURNIKA, čev sok, ki se pripravlja na sle- ki ima svoj stalni lokal na deči način: sveže ali posušeno	6121 St. CI air Ave.
listje se kuha kake 3 ure v vo- V vseh zadevah, tikajočih se di. Dobro je dodatpfudi par pr- našega podjetja in listov A. S. gišč brinovih jagod ali vejic. Edinost, Ave Maria, St. Fran-Nato se rastline odstranijo, so- cis Magazine, se obrnite do ku pa se doda sladkorja ter se njega: Ce želite plačati naroč- v kratkem eden še kuha par ur, da se precej ™no ali premenit naslov, naro- močnejših, zgosti. Tako pripravljen sok se; citi oglase ali tiskovine, bo Mr. shrani v? dobro zaprte stekleni-'Kurnik uredil vse potrebno, ce ali vreče, a se ne drži čez e-	v zalogi tudi naše knji-
no leto. Sok se poljubno pije, melitvenike, devocionalije
i. t. d. Postregel Vas bo pošteno.
Rojakom ga toplo priporočamo.	Upravništvo.
Društvo plača $1.00 nagrade za vsakega novega člana, kakor tudi Družba sv. Družine plača $1.00 nagrade; torej $2.00 za vsakega novega kandidata, ki ga pridobite v društvo.
Naš Mladinski oddelek vam nudi lepo priliko, da zavarujete svoje otroke. Ta oddelek raste od dne do dne in bode izmed naj-
pojasnila
"AMERIKANSKI SLOVENEC" |~~J
AH	_
"EDINOST."
(Naredite križec poleg imena za katerega želite oddati vaš
glas)
Ime
Naslov:
Mesto in država
posebno tešč, ali se daje v čaj. Tudi otroci ga radi pijejo. Tak sok, oziroma čaj je dobro zdravilo za vsakovrstno prehlaje-nje, Čisti kri, pljuča in želodec,
Za vsa nadaljna obrnite se na odbor:
Predsednik: Geo. Stonich! 815 N. Chicago St.; tajnik Paul J. Laurich, 512 N. Broadway; blagajnik: Joseph Ger sich, 101 Hutchinson St. Vsi i Jolietu, 111.
Volite in povejte z glasovnico svoje mnenje!
R. PAWL0SKI
Slovenski fotografist
Se priporoča slovenskemu občinstvu v naklonjenost! 719 No. Chicago St. JOLIET, ILL.
ANTONIJA RIFEL
MIDWIFE
522 Broadway St. Phone: 2380
JOLIET, ILL.
Progres Linoleum & Carpet Store
9x12 kongoleum v enem kosu, $6.85
F. NOVIČKI 1738 West 18th Street,
VELIKA ZALOGA SVILENIH PREPROG
9x12 preje $45.00
— sedaj $27.00
Linoleum z gumi podlapo kvadratni jard preje $1.45 sedaj samo ..............$1.07
V Vašem interesu je. da si pred nakupom ogledate to zaloRO.
Phone: CANAL 1505
CHICAGO. ILL.
ZAKAJ SE NA TISOČE LJUDI
poslužuje našega posredovanja za pošiljanje denarja v staro domovino?
Zato ker so naše cene najnižje in je vsaka pošiljatev izplačana v najkrajšem času, v celem znesku.
prejema prijave za potovanje na VSE-SOKOLSKI ZLET V ZAGREB z velikim parnikom AQUITANIA, ki odpluje iz New Yorka dne 29. julija 1925., dalje s posebnim vlakom iz Pariza v Zagreb.
Naši zastopniki bodo skrbeli za Vas in Vašo prtljago na potovanju. ..Zahtevajte pojasnila.
KASPJIR AMERICAN STATE BANK
$10 do $15
to svoto vam mi prihranimo na moških in dečjih OBLEKAH Z ENIMI ALI DVOJNIMI HLAČAMI
Na stotine oblek sedaj na izbero po
22.50; 24.50; 29.00; 33.00; 37.50
Svetle, temnejši in prav tetaiene barve. Navadne velikosti, kakor tudi za prav debele in suhe.
Imetje $20,000,000.00
1900 Blue Island Avenue,
CHICAGO,
vogal 19-ceste
ILLINOIS
MI KUPUJEMO VAŠE VLOGE V JUGOSLAVNSKIH DINARJIH.
(M-H. JELINEK)
Vogal Blue Island ave. in 18. ulica.
Odprto v torek, četrtek in soboto zvečer, kakor tudi nedeljo dopoldan.
.v H'-'
M0LITVENIK
ZA
AMERIŠKE SLOVENCE
SPISAL REV. P. KAZIMIR ZAKRAJŠEK, O. F. M.
Založila in izdala
KNJI6ARNA EDINOST
1849 W. 22nd St.	Chicago, III.
Vsem onim, ki so povpraševali po tem molitveniku, sporočamo, da ga sedaj lahko dobe v štirih različnih vezavah in sicer:
Navadno črno platno, zlata obreza..........$1.00
Usnje, prožne platnice, zlata obreza.......... 1.25
Usnje, vatirane platnice, zlata obreza........ 1.50
Bele koščene platnice z sliko, zlata obreza..l.50
Pri večjem naročilu damo znaten popust.
MOLITVENIK ZA AMERIŠKE SLOVENCE JE ZELO PRILJUBLJEN, KAR DOKAZUJE VELIKO POVPRAŠEVANJE PO NJEM. PRIMEREN JE ZA OD-RASTLE, KAKOR TUDI ZA MLADINO. ZLASTI BO UGAJALA NOVA BELA KOŠČENA VEZAVA, KATERE NAM DO SEDAJ NI BILO MOGOČE DOBITI NITI TUKAJ, NITI V STAREM KRAJU. NAROČITE GA TAKOJ!


H -	Izšel je ^m'
i	j
, i	v tretji izdaji j
i	j
"AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINOST*

=
Gladiatorji
Zgodovinski roman iz leta 70. po Kristusu. — Angleški spisal G. J. Whyte Melville. Pževedel Pauhis.
Hipija si je varoval veljavo in ugled med svojimi nebrzdanimi učenci deloma s tem, da je malo govoril in se držal bolj zase, deloma s tem, da ni pripuščal nobenega ugovora zoper svoje odredfee. Topot pa je veliko povedal
_znamenje, da se zelo zanima za Britanca,
in Hirpin, ki je dobro poznal mojstra, se je z olajšanim srcem nanovo lotil svojih vaj.
Eska pa je v zanosu svojih mladih, zdravih moči, ki so se bolj in bolj razvijale v smo-trenem pouku, s podvojeno silo pritiskal na nasprotnika in v polnih požirkih užival zabavo, ki so mu jo nudile borbene vaje.
Kakor da bi prijel dobrega starega prijatelja za roko, tako se mu je zdelo ko je zagrabil za meč.
XVII.
Žensko srce —.
Cele tri dni že Mariamna ni videla Britanca in pobitost se je lotevala.
Ni sicer priznala, da bi ga rada zopet videla, m tudi ne, da so se njene misli dan in noč bavile z njim, odkar ga je poznala.
Toda neprestano je preživljala tiste ure, ko ga je prvikrat spoznala, neznosno slast je čutila pri spominu na divje prizore tistega večera in samo ob sebi je bilo razumljivo, da ni mogla pozabiti, kako pogumno jo je rešil plemeniti suženj.
Spominjala se je vsakega koraka napoti proti domu, vsake besede, ki sta jo govorila, hiteč po temnih ulicah, da, vsak pogled in vsaka kretnja njenega spremljevalca ji je bila še v živem spominu. Vsa srečna je bila, da je naredil njen rešitelj tako ugoden vtis na njenega očeta in na strica, in prsteni vrč, ki mu je iz njega dala piti je dobil novo in neprecenljivo vrednost v njenih očeh.
In šla je doli k Tiberu, če je le imela pol urice prostega časa, in je posedavala v senci polomljenega stebra s čudno vztrajnostjo in
v neznanem pričakovanju, sama ni vedela česa —.
Prvi dan je bilo to sanjarenje zanjo polno sladke prijetnosti. Nato pa je začutila praznoto, zdelo se ji je, da ji nečesa manjka in ah, kolika sreča bi bila, če bi mogla to praznoto izpolniti!
In oglasila se ji je želja, koprnenje, da bi se ponovile tiste srečno ure, ki so bile tako sladke in so minile tako naglo —. Včasi se ji je zbudil strah: "Kaj pa — če ga ne vidim nikdar več —!" — In srce ji je obstalo in lica so ji pobledela pri sami misli, da bi bilo to kedaj možno —.
Toda obupa jej ta bolestna misel ni povzročala. Kajti Mariamna je bila sicer mlada, pa dobro je bila vzgojena. Zgodaj se je naučila plemenitega samozatajevanja in premagovanja.
K temu ji je dajala mnogo priložnosti bridka usoda njenega ljudstva. V Judeji so stale rimske legije in Judom jemale mesto za mestom in z njimi narodno svobodo, Vespazi-an je oblegal Jeruzalem in kopičil neznano gorje nad Sveto mesto, največji ponos vsakega Juda. Razkropljene po vsem svetu so jih povsod preganjali in izganjali, zaničevali in zatirali. — Zares, potrpljenja, premagovanja in zatajevanja jih je učilo življenje vsak dan in vsako uro.
Tolažbe in moči je dobivala Mariamna v družbi blagega Kalhe.
Nobene prilike ni izpustil plemeniti starec, če je mogel sejati dobro seme in učiti z besedo in z zgledom nauke, ki jih je slišal od apostolov in učencev najvišjega Mojstra in Njega samega. Globoko je vplivala na mehko dušo Mariamnino prisrčna ljubeznjivost in krotkost moža, ki mu krščanstvo ni bilo samo vera in stanovitnost do smrti, ampak mu je pomenilo tudi mir in dobro voljo med ljud-
mi —.
Kalha ni bil brez poguma in drzne vztrajnosti, ki je bila lastna njegovemu rodu. Pa krščanstvo mu je ublažilo in umirilo značaj in izpremenilo njegovo drzno pogumnost v gorečnost za čast Božjo.
Ljubil je svojega brata in srce ga je bolelo, ko je videl, kako so Eleazarjeva načela, kako je vse njegovo življenje nasprotovalo zapovedim ljubezni, ki jih je oznanjevala nova vera.
Eleazar je bil farizej najčistejše krvi. Postava Mojzesova, njen strogi besedni pomen, je bila zanj zvezda vodnica v zasebnem 111 v javnem življenju. Opravljati daritve, ki jih je Bog zapovedal, strogo in do pičice natančno izpolnjevati postavo, posvečati sobotni dan v dejanju in besedi, zatirati nevernike, kjer in kadarkoli se je nudila priložnost, z me-čevo ostrino, — to so bile glavne točke njegove vere in načela njegovega delovanja. Ne čuvstva, ne častiželjnost in ne kaki drugi ozi-ri ga niso mogli omajati v teh nazorih niti za las. Najdrznejši vojščak, najdivjejši barbar, najrazuzdanejši patricij cesarskega dvora bi se bil preje izpremenil nego tak mož. Po človeški, sodbi se je zdelo nemogoče, da bi se ElcUzar kedaj pokristjanil.
Pa Kalha ni obupal. Dobro je vedel, da ima svoj čas setev, da pa pride tudi čas žetve, da seme zasejano še kedaj utegne prinesti stoteren sad, da je privrel studenec že tudi iz najtrše skale in da nič ni nemogoče pri Bogu. In ljubil je svojega brata in molil zanj in si vzel globoko k srcu skrb in ljubezen do njegove hčerke, kot da bi bila njegov lastni otrok.
Težka preizkušnja je bila za Mariamno, za njeno potrpežljivost in zatajevanje, si o-hraniti stanovitnost v veri, ki jo je njen oče tako zelo sovražil in preziral.
V tem oziru nam krščanstvo prvih časov nudi prelepe zglede junaštva, ki jih le malo poznamo in malo cenimo. Beremo o preganjanjih. ječah in mukah prvih kristjanov, občudujemo heroje zgodnjega krščanstva, _
malo pa pomislimo na tiste tihe mučenike, ki so dnevno trpeli tajne, molčeče muke v družinskem krogu, — nesporazumijenja, neštete žalitve ter zbadanja, hladne poglede od tistih, katere so morebiti na zemlji najbolj ljubili in ki so se jim odtujevali, jim odrekali svojo ljubezen iz sovraštva do zaničevane nove vere, in katere so izgubili v življenju in lameli malo upanja, da jih kedaj vidijo v bolj-' ši večnosti —.
Heroji niso samo tisti, ki so žrtvovali in žrtvujejo svoje življenje in gredo za vero v smrt. — Marsikdo ima poguma dovolj za e-no veliko žrtev, ki traja le kratek čas in četudi je treba iti na morišče, — toda darovati dan na dan svojo srčno ljubezen do tega kar nam je najdražje in najbližje, premagovati in zatajevati dan na dan in celo življenje svojo lastno udobnost in srečo, se boriti zoper lastno nagnjenje — to je vse sihiejši heroizem in zanj je potrebna pomoč in podpora, ki je človek nima iz samega sebe in ne od tega sveta, ki mu jo daje le milost od zgoraj —.
Zgled dobrega kristjana, ki živi po svoji veri m nikoli brez blažilnega upliva na tiste, ki so s takim človekom v ožjem stiku. Tudi Eleazar je ljubil in spoštoval svojega brata bolj ko vse drugo na svetu, izvzemši svojo vero in svoje cilje, katerim je služil. Zaupljiv, m mehki značaj Mariamnin pa je bil se posebno sprejemljiv za resnice in dobre zglede ki jih jej je Kalha vsajal v srce* Potrpežljivo stopnjema in neopaženo, vsr-
vftn* Ve Vas^ krščanstvo kakor žejna, rodo-vitna zemlja blagodejni dež.
TTri
'mahi***!
t.
* .-i filiali
ZA DRUŠTVA
/I
cerkvena, podporna ter razne slav-nosti.
Svetinje, gumbi, trakovi z napisi, regalije znake itd.
Pečati, stampilje in druge potrebščine naročite pri
A. S. & EDINOST
1849 WEST 22ud STREET CHICAGO, ILL.
CLEVELANDCAN JE!
kadar potrebujete postrebnika se spomnite redno na prvi slovenski pogrebni zavod
grdina in sinovi
1053 — E. 62nd St. CLEVELAND, OHIO Primite za bližnji telefon in pokličite:
Randolph 1881 ali 4550.
LOP STRITAR
se priporoča rojakom za naročila premoga, katerega p ripe I j am na dom. Prevažam pobi« stvi ob basu selitev in vse kar spada v to stroko. Pokličite me po telefonu!
2018 W. 21st Place CHICAGO, ILL. Phone: Rosevelt 8221.
Opozaijamo
na veliko otvoritveno razprodajo raznovrstnih potrebščin za dom, orodja za mizarje in napeljcvalce vodovodnih cevi i. t. d Vseh vrst barve, varnišev in olja, kakor tudi mreže za okna in vrata zoper mrčes in nešteto drugih pri domu neobhodno potrebnih stvari.
NA DEBELO — NA DROBNO.
JOSEPH CIESLAK
1815 West 22nd Street	Chicago, 111.

............................................
%pisano polje : %
^^ &	J. M. Trunk» -—	&
.............................
..................
Resnična zgodba v Prosveti št. 139 iz Haloz. "Od takrat nš verujem več v farški humbug. pravi pisatelj. Prosto
ste nesrečni, da ne morete za ničesar nabirati! Ce pa zvonovi visijo v stolpih in je ta aH oni od takih, ki ničesar ni
dal za
Slovenskim gospodinjam
je znano, da se dobi najboljše svežo meso, suho pre-kajeno meso, perutnino ali druge vrste meso, kakor tudi prave KRANJSKE DOMA NAREJENE KRVAVE IN MESENE KLOBASE edino pri domačem mesarju :
i
Math Kremesec
SLOVENSKI
MESAR
1912 W. 22nd STR.,	CHICAGO, ILL.
Phone: CANAL 6319.
ROJAKOM NA ELY, MINN.
se priporoča trgovina z vsakovrstnim blagom
FRANK PENGAL
Velika zaloga ravno dospelega Dry Goods za spomladno sezono.
Velika zaloga prvovrstne grocerije.
Rojaki prepričajte se — Stalnim odjemalcem se zahvaljujem za naklonjenost.
H/
Mi
Hn
Established 1857
Pošiljate Vi
Denar v Evropo
Ako ga pošiljate, pridite k nam po pojasnila. Naša svetovna zveza nam omogoča z našo oseminšestdeset-letno izkušnjo v bančnem podjetju, da Vam lahko nudimo VEDNO NAJCENEJŠO POŠILJANJE denarja. Pridite!
FIRST NATIONAL BANK Največja in najstarejša banka v Jolietu.
Premoženje te banke znaia >13,000.000.00
P
KADAR HOČETE
prodati Vašo hišo, naznanite to meni.
Ce ste se namenili kupiti hišo oglasite se pri meni in jaz Vam bom postregel v Vašo zadavoljnost.
ZAVARUJEM
%
hiše proti ognju, tornado. Ravnotako zavarujem pohištvo, automobile proti vsaki nesreči. To se pravi, kar kdo drugi zavaruje, tudi jaz zavarujem.
Kadar potrebujete kako notarsko delo, vedite da iste tudi jaz izvršujem. Za vse se občinstvu toplo priporočam.
Joseph Zupančič
PRODAJALEC HlS IN ZEMLJIŠČ, ZAVAROVALNI
URAD IN NOTARSKA PISARNA
*
1824 W. 22nd Place	Chicago, III.
Phone CANAL 7130
mu, dasi obžalujem. Fakta ne bisago, na poti v — mrvano, i-tajim, zdi se mi, da celo dotič-;ma pa le rad, da mu malo po-nega duhovnika poznam, in klenkajo, ne z bisago, temveč
ga — spoštujem, mi o kakem !z--zvonovi. "Mortuos plan-
humbugu niti na misel ne pri- jgo — mrtve obžalujem . . ." de. Iz Savla je nekoč postal Pa-jkaj, ko bi se mogli zvonovi vel. Tisoči in miljoni se stri- smejati ? ? njajo z mojo sodbo. Med apo- i
stoli je bil Juda — izdajica Višek modroslovja je v član-samomorilca. Ali naj zavržem |ku G. Sv. o brezvercih. Oni. Krista samega?? Obžalujem ki imajo samo "ilnate" možga-dejstvo, a sklepanje je zgreše- ne, se držijo pravila: Bene do-no. Za dejstvo je odgovoren cet, qui bene distinguit . . . duhovnik, Bog mu je odpustil, nauk je jasen, če so pojmi jas-
za sklepanje pa tudi pisatelj, in če ostane pri takem sklepanju, ne vem, kako bo speljal. Sodim, da je njegovo sklepanje — humbug.
ni . . br rekli. Svobodomiselnim je prvo in zadnje svobodo-miselstvo, pojmi pa hekuba. Ne razločujejo pojma vere od znanja in požerejo vsako budalost, ne da bi pomislili, ali ima kaj smisla ali ne. Ako Cl. Dar-* j row izjavi: "da česar ne ve, tudi ne verjame . . .," potem
"Ne bojte se jeze onega "boga," katerega ne morete raniti . . .," meni po Gl. Sv. R. G.
Ingersoll. Cika seve na grehjm?ra urednik GI. Sv. to seve toraj ne bojte se greha, ta "zlo-
takoj zapisati, dasi je — bu-dalost. V malem katekizmu bi lahko našel pojm o veri, pa gre k advokatu in požre buda-lost, seve ker mu to ugaja. Možgani, možgani pa taki!
Enako je s pojmom brezve-Radi grehov tudi rec. Naravnost fulminantna rno-krščanski Bog ne drost je stavek: "Vsak je brez-
čin" je iznašla le duhovščina. Razlog mu je, ker je "bog" brezpogojno bitje, toraj ga ne morete raniti, niti mu ne morete storiti nič dobrega . . ." Pufnil, ustrelil je, a zadel daleč v stran, naš resnični
ce je in imate
postane prav nič nesrečen, ni- verec, kdor ne prizna "boga." ti bolj srečen radi dobrih del. pa če tudi ne zanika "boga" Kaj pravi že psalmist ? "Na naravnost." Ne prizna, pa ne Tvoji strani jih pade tisoč in zanika ... v modroslovju je od Tvoje desnice deset tisoč . . . ,to nerrogoče, v praksi pa je mo-ad Te autem non appropinqua- goče, in to pogostoma svobodo-vit . . . Tebi se pa ne more pri- miselci delajo, ker nikakor ni-bližati . . Bog je v vsakem so prepričani, da bi Boga ne slučaju res brezpogojno bitje, bilo, a pripoznati ga nočejo. To A kaj s človekom ? Greh je, je stara revolucijonarna pesem
kar nasprotuje volji tega bitja |iz raja: "Non serviam--ne
(Boga), dobro, kar je po nje-jpripoznam, ne služim . . govi volji. Greh, ali dobro de-.Sklicujete se na možgane in na la človek, njega toraj zadene !pamet hi mislite, da so drugi hudo ali dobro, nikakor ne Bo- brez možganov in ne znajo ra-ga. Radi Boga (njegove nesre- biti pameti. Slobodno vam, " če) se človeku ni treba bati ste tega mnenja. Realnost hudega, a radi človeka same- druga. Vsi imajo možgane ga (lastne nesreče). Enako je z pamet. Svobodomlsleci dobrim. Tako "modrovanje" se i pa poleg možganov še srce, in bo razpršilo v — zmoto. Kje to vam narekuje, kaj naj vam bo "prokletstvo,'' ko bodo zape- povejo možgani. Pri drugih, i-Ijani spoznali, da so se dali pre- majo čisto vest, srce ali želja varati???.	ne igra nobene vloge. Zato in
. * * *	le radi te okolnosti je učinek
"Bralci si sami ziiajo razlo- možganov in pameti tako raz-žiti besede in nauke biblije., ličen pri svobodomiselcih in pri Edino katoličani so menda ta- drugih, ki prosto, svobodno, ko zabiti, da jim morajo tiste brez vsakih ovir^ rabijo svoje besede in nauke razlagati cer- možgane. Možgani so možgani, k vem očetje . . ." meni Gl. j a možgani s srcem, voljo Sv. Mi, mii . . . To pa to. Vsi to je pa nekaj, kar imajo le so buteljni, samo mi, mi . . . svobodomiselci, in radi tega ie Prav nobenega razlaganja ni "delo" možganov zelo različno, treba niti svobodomiselcem, ni- ' Kolobocija je GI. Sv. pri tem ti nam "zabitim" pri besedah s takem pojmovanju ateist ali sv. pisma, ki se glase: "Norec j brezverec. Kje, prosim, ste pravi, da ni Boga." Nam to ni staknili, da mi katoliki imenu-nikak "ocvirek," temveč temelj,; Jemo ateiste, brezverce "celo ki pobije vašo pamet in vse va* svoje bratce v Kristusu," če še možgane.	pripadajo slučajno kaki drugi
* * *	krščanski sekti . . Daite si
Enakopravnost piše: "Citali »o, kupiti mali katekizem, po-smo, da je nekdo zavračal e-,tem govorite o pojmih! volucijsko teorijo, češ, saj je ! Pravite, da "zadnje čase jaz

samo teorija . . .» To cika na mene, mislim, a če bi tudi ne. Potem pravi: "Teorija je dokazana domneva, toraj sploh ne več domneva, ampak dejstvo." Tako hitro pa ne gre. Kako potem govorite o teoretičnih vprašanjih? Dalje o teoriji in praksi ? V modroslovju se
boste morali bolj podkovati. * * *
"Med vojno so farji zvonove darovali militarizmu . . meni Gl. Sv. Sicer je to v koloni "stalnega dopisovalca," toraj baje pisano v starem kraju, a dopisovalec je moral med vojno spati, ali pa nikoli ni bil v starem kraju — bržkone je lepo mirno sedel v Chicagu__
da ne ve, kako so se
ne skušam več odgovarjati Gl. Sv., ker sem* baje sprevidel, da je ta boj "brez upa zmage . . ." "Za Vas seve, za Vas tudi ne odgovarjam
. zaman, man ... a nikakor še, ki
za-
■H ■■VPH Ne za na-jih hočete "potrunkati" s svojimi bogokletstvi. Nekoč pride vse na dan, boste gledali, če boste hoteli ali ne. Da se z Vami "farški uredniki'* in pred vsem jaz bavim, zopet ni radi Vas. Ako iz tega sklepate, da ste na "pravi poti" . . . blagor Vam, da se s takim drobti-nami zadovoljite. Vrhu tega je v enem samem članku nakopičeno toliko, milo rečeno, zmot, da bi jaz rabil cele strani, ako bi hotel vseh gorostastnosti ma-farji" j Jo podrobneje razcefrati Za oddaji zvonov upirali in dosti-Inaše zadostuje nekaj vaši pa krat za tn	prišU požrejo vse, ker je dobra mast
krat za to "darovanje prav blizu — — špehkamre. Slep srd. Zdaj nabirajo za nove, pa pravi "dopisnik," da za	___
farške bisage ... Oh, kako j ^ŠIRITE A. S. &
za njih--srce. Možgani
možgani, a ko bi srca ne bilo.'