Ž SOŠKI TEPH1R Leto I. Šteo. !7. Gorica, sobota 27. oktobra t945 ^ Cesia L. 3.— FESTIVAL DELA V TRSTU MOGOČNA IN SLIKOVITA MANIFESTACIJA v Še malo dni nas loči od prvega novembra, ko se začne po naših vaseh in trgih živa kampanja za naš primorski tisk. Sleherna vas se bo razgibala s podvojeno silo, naši pionirji bodo stopili na plan, se vrgli na delo za širjenje našega časopisja. Primorsko ljudstvo, ki je v letih osvobodilne borbe podpiralo naše tajne tiskarne in naš skromen tisk, — a radi tega nič manj zaželjen — čuti danes potrebo, da ga podpre, da ga širi, z eno besedo, da živi z njim. Ne bomo zgrešili, če trdimo, da piše narod sam, saj so uredniki največkrat le dovodna žila, po kateri se pretaka kri, volja in želja našega delovnega ljudstva. Danes so glasniki naše borbe, tisk svobodne Slovenije, tisk svobodne Jugoslavije. Ves slovenski tisk, ki ni pomagal narodu v urah njegove najhujše preizkušnje, nasprotno, ki je podpiral okupatorja do zadnjega, je danes samo spomin še nezaceljenih ran. Mnogim, ki danes v redakcijah našega novega tiska v miru o-pravljajo svoje delo, je neznana zgodovina časopisa, pri katerem delajo. Neznana jim je požrtvovalnost stavcev, ki so si v stagni nevarnosti, ob slabi luči, kva ili oči. Neznana jim je hrabrost kurirjev in kurirk, ki so, po sovražniku kontroliranem ozemlju, raznašali literaturo, da so jo lahko tudi oni na varnem previdno prebirali; neznana jim je hladnokrv nost borcev, ki so v pričakovanju napada pisali članke; neznano .. . neznano jim je marsikaj. Mi, ki smo z našim tiskom rastli, ki smo v našem tisku spremljali borbo slovenskega naroda, se z njim veselili uspehov, naših in onih vsega svobodoljubnega sveta, ki nismo nikdar klonili v trciutkih največjega trpljenja, sc večkrat v spominu vračamo v junaško do bo slovenskega naroda, v junaško dobo naše tiskane besede, in iz nje črpamo novih moči za nada Ijevanje svete borbe, ki je od na šega naroda terjala njegove najboljše sinove. Naš tisk nadaljuje njihovo borbo, nas tisk je njihova beseda: v njem žive vsi naši padli. Zato ga moramo stediti in hraniti. In ne samo ceniti in braniti moramo naš tisk; moramo ga 0 invalidov domovinske vojne, ki so zaposleni v tovarni so 104 kvalifi- Volitve v ustavodajno skupščino (zvezno skupščino in skupščino narodov) Jugoslavije bodo v nedeljo 11. novembra 1945. leta. Že pretekli teden smo podčrtali, da so v svetu nekatere politične grupe, ki jim nikakor ni všeč razvoj demokratičnih držav na Balkanu. Del inozemskega tiska si je izbral za cilj svojih napadov baš države južnovzhodne Evrope, kjer se pripravljata Jugoslavija in Bolgarija na zgodovinske volitve. Nedvomno pa je, da so prav volitve v Jugoslaviji in Bolgariji dokončno razgalile »demokrate« izven ljudskih množic. Povsem jasno je, da skušajo zdaj ti politični krogi izrabljati vse mogoče poti in načine, ki naj bi preprečile zmagovito napredovanje demokratičnih teženj v svetu. Pričelo je razmotrivanje o demokratičnih volitvah, dalje ako je zajamčena popolna svoboda in tajnost pri volitvah; takih in po- Pozornost vsega sveta so vzbudile volitve v Franciji, ki so se vršile v nedeljo, 21. t. m. Dosedaj je imela Francija ustavo 'retje republike in sicer kakih 70 let, imela je dvodomno na^od no predstavništvo, sestoj „ .e iz 'uslanske zbornice in sentn. Nedeljske volitve so pokazale, da so hoteli obdržati le rad.kalni socialisti dvodomno usta/o iz leta 1F75. Komunistična stranka, del socialistov in manjše na >'edne stranke so se postavile na < .ali-šče, da ni v skladu z demokratskimi načeli, da pride tolika o-blast, kot jo predvideva dekret za predsednika vlade in republike, v? roke ene same osebe. Francija še ni doživela takega zanimanja za volitve; to se pozna po udeležbi, ki je znašala 85,/o volilcev, v nekaterih krajih celo 90°/o, kar se ni zgodilo od leta 48 SS-ovcev je prišlo pred angleško vojno sodišče v Liineburgu pri Hamburgu; proces je začel že 17. septembra. Ti vojni zločinci, ki so prišli kot prvi na vrsto so upravljali taborišče smrti v Belsenu in v O-sviečimu na Poljskem. Komandant taborišča smrii v Belsenu, kapetan Josip Kramer in njegovi pomočniki so ubijali ljudi z lakoto, žejo in mučenjem. Ko so prišle angleške čete v taborišče, so našli še 12.000 trupel. Za posledicami je nato umrlo v cirani delavci. Veliko . opular-nost uživa v podjetju vojni invalid tov. Zalipajev, ki je zaposlen kot ključavničar v delavnici za izdelavo detajlov. Drugi bivši vojak, tov. Marakušin, je nameščen kot mojster in izvrstno vodi svoj odsek. Njegovi delavci uspešno izpolnjujejo proizvodno nalogo. Komisija za podpiranje invalidov je proučila stanovanjske razmere bivših vojakov, ki so se vrnili iz bolnišnic v podjetja. Na njeno zahtevo je dobilo 17 delavcev stanovanje, 53 invalidom so pa popravili stanovanja. Posebno pozornost morajo sindikati posvetiti, da bodo invalidi zaposleni pri ustrezajočem delu. Za vsakega branilca domovine moramo najti takšno delo, ki mu najbolje ustreza glede na njegove sposobnosti in ki nudi največjo korist državi, hkrati pa mora biti invalid gmotno zavarovan. Neobhodno potrebno je tudi organizirati stalno zdravstveno nadzorstvo za invalide, ki se učijo in ki so zaposleni, dalje je treba uvesti rekonvalescentno zdravljenje, da dobijo invalidi ob pravem času proteze in da prejema- dobnih vprašanj je še precej. Bogata politična izkušnja, ki jo imajo narodi, je dala ob teh volitvah vsemu svetu jasen in nedvoumen odgovor, da so demokratične oblasti v teh državah e-dino jamstvo, da ne bi uporabljali nekdanji sodelavci s fašizmom — demokracijo za uničenje demokracije v teh deželah. Orodje, ki se ga poslužujejo reakcionarni krogi v notranjosti teh držav, so nekdanji predstavniki izkoriščevalskih strank, pro fašistični špekulanti in okupator jevi hlapci. Okoristili bi se radi z vsemi slabostmi in napakami, kakor tudi s šovinističnimi elementi v sosednjih državah; nahujskali bi državo proti državi. Tako bi radi izzvali nemire na mejah. Za ta posel so jim kaj pri roki italijanski fašisti, avstrijski nacisti, velebolgarska šovinistična opozicija, velikogrška monarhistična klika ali ostanki madžarskih pu- 1871. dalje (pred 75 leti so Pruri pod vodstvom Bismarcka premagali Francijo). Preglednica izida volitev kaže sledečo sliko: Komunisti 158 sedežev z -1 milijoni 869.013 glasovi (27%i), Nar. republ. 142 sedežev z 4 milijoni 446.931 glasovi (24.4°/o), Socialisti 139 sedežev z 4 milijoni 354.289 glasovi (23.8°/o), Radikali 19 sedežev z 1,029.227 glasovi (5.6°/o), Manjše stranke 80 sedežev z 3,534.537 glasovi. Volitve predstavljajo jasno zmago komunistične stranke na eni strani, in grozen poraz radikalne stranke na drugi strani. Dokončni rezultati volitev niso še znani; od 83 volilnih okrajev manjkajo podatki iz 4 okrajev, kar pa ne more bistveno spremeniti volilnih rezultatov. Francosko politično življenje LiinebnrSki proces taborišču še 13.099 ljudi. Kramer in njegovi sodelavci so sami sodelovali pri mučenju in morijah; natančno in vestno so izpolnjevali nacistični načrt, uničiti evropske narode. V Osviečimu, kjer je bil Kramer upravitelj, so dnevno umorili nad desettisoč nedolžnih žrtev in jih nato sežigali v krematoriju. Našli so se zagovorniki, kot je angleški major Winwood, ki je mnenja, da nima sodišče pravice soditi krvnikov in da je bil hitlerjevski red — zakonit red. Kramer jo nakaznice za sanatorije in kopališča. V nekaterih podjetjih so komisije za podpiranje invalidov sestavljene iz samih invalidov. Izkušnje so pokazale, da je potrebno vključiti v komisije raznih invalidov tudi zastopnike uprave, sveta socialnega zavarovanja, inšpekcije dela, stavbne in kulturne komisije, tovarniškega odbora itd. Samo tako bo mogoče hitro in pravilno rešiti različna vprašanja, ki v praksi komisija naleti nanje. Strokovne organizacije se morajo ponovno prepričati, ali so storile vse za branilce domovine, ki so na bojišču izgubili zdravje. Izpolnile bodo v polni meri svojo dolžnost, če si bodo prizadevale na vse načine, da invalidi dobe primerno zaposlitev, strokovno usposobljenost in da bodo njihove življenjske razmere urejene. To so dolžne tistim, ki so prelili kri za čast, svobodo in neodvisnost naše domovine. P. Bezugiij. Čitajte in širite „SOŠKI TEDNIK" ščičarjev v Transilvaniji. Ljudske množice teh dežel pa že poznajo to podlo igro; ne nasedajo jim, ker vedo, da bi medsebojne razprtije koristile le njihovim zunanjim in notranjim sovražnikom Volitve v državah jugovzhodne Evrope, kjer so bile ljudske mne žice še pred kratkim brez osnovnih demokratičnih pravic, so zelo važen dogodek v življenju teh držav. Pomenijo, da so stopile države južnovzhodne Evrope v novo zgodovinsko obdobje, v katerem postajajo narodi, ki so bili v preteklosti neštetokrat predmet podlega trgovanja in zločinskega ravnanja svojih vlad, ki so se prodajale nemškim, italijanskim in drugim imperialistom, prvič gospodarji svoje lastne usode Svobodne in demokratične valitve v jugovzhodnih deželah Evrope so zadnji in dokončni obračun z nasledniki različnih faši stičnih klik. bo zavisno v bodoče od treh velikih strank: komunistične, ljudske republikanske in socialistične stranke. De Gaulle bo verjetno ostal na čelu vlade zaradi socialističnih in republikanskih glasov in bo poskušal sestaviti vlado po svojem okusu. Izid francoskih volitev je pokazal enotno odobravanje bodočega gospodarskega in socialnega programa; ta program vsebuje nacionalizacijo najvažnejših industrij, nadzorstveno politiko uporabe kapitala in strogo poenostavljenje sistema francoskih strank, kar bo pomladilo francosko politično življenje. Ves francoski narod je v prvih volitvah po letu 1939 jasno poka zal vsemu svetu trdno odločnost, da zavrže stari režim, ki ga smatra za odgovornega za vojno, in ga zamenja z novim. ni kriv, tako pravi gospod Winwood; bil je le discipliniran Nemec, ki je izpolnjeval Hitlerjeve ukaze, zato ga ne moremo obsoditi. Na drugi strani pa tudi Hitler ni kriv, ker Hitler sam ni u-bijal, marveč je dajal le ukaze... Ves svet pa ve, da bi Hitler brez Kramerjev, Kleinov in SSov-skih zločincev ne mogel uničevati milijonov ljudi. Težko je verjeti, da se lahko dogaja kaj takega še danes, ko se še ni sesedla in o-sušila zemlja na grobovih milijonov nedolžnih žrtev. V zadnjem času se je začela divja časnikarska gonja o jugoslovanskih taboriščih. Kampanjo je odprla »Vita Nuova«, ki so ji takoj uslužno sledili »La Voce Libera« in »II Lunedi«. Nobeden teh časopisov pa se ni zanimal kaj so bili in kaj so napravili ti interniranci. Dovolj jim je, da so bili Italijani, a če so zraven tega bili fašisti in ovaduhi, jim je to postranska stvar. Glavni smoter jim je, da blatijo in da vprizarja-jo gonjo proti mladi, demokratični Jugoslaviji. Te časopise je branilo in brani še danes nekaj tisoč oseb, skoro samih fašistov, filo-nacistov, ovaduhov, z eno besedo, pravih morilcev slovenskega in italijanskega naroda. Ta tisk zagovarja ljudi, ki so podpirali in pomagali okupatorju, ko je streljal naše nedolžne ljudi, ki so sc borili za svobodo. Zagovarja tiste, ki so služili fašizmu in nacizmu, proti kateremu so nastopili Združeni narodi, katerih čete so danes v naši deželi in ki so v tej borbi žrtvovali na milijone ljudi. Tednik l’»Informatore« in z njim vsi ostali reakcionarni časopisi, naj bi se raje pobrigali za vzrok in imena, zakaj so tiste ljudi odpeljali, namesto da še nadalje ščuvajo proti Jugoslaviji. Objavili so gola imena internirancev ker so s tem upali, da podkrepijo obtožbo proti svobodoljubnim narodom Jugoslavije. ©glejmo sl jifi »Sinovi Gorice«, kakor jih i-menuje zgoraj imenovani list so po večini tujci, ki so prišli v naše mesto kot karabinerji, financarji, kvesturini, republikini, SS-ovci, skvadristi itd. in ki so v družbi z nekaterimi Slovenci - izdajalci -služili krvavemu okupatorju. »L’Informatore« je priobčil dva seznama in na teh seznamih je mnogo imen, ki se ponavljajo; nadalje so ljudje, ki so bili ubiti že pri »čiščenju«, ko so v službi okupatorja nastopali proti ori morskemu ljudstvu; celo partizani so na seznamih, ki so padli v borbi. Približno 60°/o vseh popisanih se je že vrnilo in se mirno sprehaja po goriških ulicah. Da pa ne bodo mislili gospodje od »l’Informatore« in njih maloštevilni čitatelji, da so vsi ti »ubogi, nedolžni« preganjalci bili internirani samo zaradi tega, ker so bili Italijani, jim prav ratli postrežemo z nekaj podrobnostmi. Evo jih: Renato Enzo in Alberto A-brile, skvadrista in znana pretepača naših ljudi, pravtako Mario D’Atri, ki je bil v službi Ovre, Carlo De Colle, četovodja repu blikinske milice, soudeleženec pri čistkah, Angelo Furlani, skva-drist, požigalec in konfident policije, Umberto Gergolct, ovaduh nacistov, od partizanskega sodišča obsojen na smrt, Luciano Jordan, skvadrist, zvezni oficir med Nemci in generalom Esposito, odlikovan za svoje zvesto službovanje z nemškim železnim križcem, Giuseppe Reseh, repubbkin-ski stotnik, soudeležen pri čistkah po Goriškem in Istri, Cocina Michele, republikinski m Pièni k, obdolžen umora nekega partizana, Antonio Della Valle, ovaduh in mučitelj naših ljudi, Maria Mi-Ijavec - Rajer in Kazimi’- Rajer, znana ovaduha in vohuna kvesture, za katerima je bila izdana tiralica zaradi ropa ... Ojfcc&ifi so nas fiofefi Lahko bi še nadaljevali in tudi bomo, če se nam bo zdelo potrebno, toda danes lahko že pribijemo: to so oni ljudje, ki jih »gotovo« časopisje, ki se tolče po prsih, da je antifašistično, — brani in zagovarja. Kje so bili v letih — ko je go-riška kvestura, ko je zloglasni Colotti in nemška policija drvela z avtomobili in tanki po naših krajih, ko so morili naše ljudstvo, ko so streljali po vinogradih in poljih naše ljudi, kot da bi bili zajci, ko so onečaščali in trpinčili naše. matere in sestre, ko so požigali naše domove, ko so drdrali vlaki polni preganjancev v Italijo in Nemčijo -— kje so bili takrat ti junaki, ki se upajo danes blatiti in črniti nas in bližnjo demokratično Jugoslavijo, za katero smo žrtvovali naše najboljše si nove. Kje ste bili junaki noči? Sprehajali ste se po goriških ulicah/kot to tudi danes delate, služili ste okupatorju in prodajali vaše umazane duše za judeževe srebrnike danes temu, jutri drugemu, kakor je pač boljše kazalo. Koliko med vami, ki danes kriči te, se jih je smejalo, ko so slovensko in tudi marsikatero italijansko mater odtrgali od nedolžnih otrok in jo pahnili v goriške in tržaške zapore. Z metalci ognja ste šli nad naše ljudi, z rafali ste pokončavali, rušili, sežigal: Nedolžna žrtev v kanalskih hribih, mladi Filej iz Čolence, ki ste ga živega sežgali, pljuvali po njem, ko je bil že mrtev in : nogami teptali vas obtožuje in Tonica Debenjakova, ki danes leži na mrtvaškem odru, in Sonja iz Vipave in Tončka iz Komna in vsi nešteti, ki jih je podrl vaš s\r-nec in ki so umirali po vseh taboriščih; žrtve tržaških procesov, z Lojzetom Bratužom, Štrancarjem in drugimi mučeniki vas obtožujejo in kličejo na odgovor. ... in naše sfooansko scce Slovenski narod in del itdijan-skega naroda, ki je sodeloval v naši osvobodilni borbi, se je pokazal mnogokrat še preveč nule: a napram vsem tistim, ki so zakrivili vse to gorjè. Vedno in vedno se kaže naše slovansko srce ki rado pozabi in odpušča. Šovinisti to in onstran zahodne črti radi govorijo o »strahotah« 40 da’, zasedbe jugoslovanskih čet, mi pa, ki nas je »liberalna« in »demokratična« Italija, fašizem in hitleri-zem skozi desetletja tlačil, naj b: še nadalje molčali in postavljali glave na tnalo da bi jih drobili o-stanki fašističnih band? Naš narod se je prebudil in nikdar več ne bo orodje v rokah tujcev in krvoločnih sovražnikov. V težki borbi je skoval bratstvo slovenskega in italijanskega naroda, ter bo tudi nadalje združen šel boljšim časom naproti, po tisti poti, ki so jo nam začrtali naši padli bratje. Odboru Enotne Ljudske Fronte za mesto Beograd Ob priliki, ko proslavlja mesto, katerega zavedno prebivalstvo vodite, obletnico svoje osvoboditve, vam v imenu antifašističnega prebivalstva Gorice čestitamo. Svobodni Beograd nam je simbol nove Jugoslavije, države bratstva in edinstva njenih narodov. Istočasno je svobodni Beograd za nas prestolnica države, za ustvaritev katere so se borili tudi naši partizani in za priključitev h kateri se odločno bori vse protifašistično prebivalstvo Gorice. Zato doživljamo vaše veselje v prepričanju, da bodo prihodnji prazniki Beograda prazniki tudi naše prestolnice. Smrt faiizmu - svobodo narodu I Mestni Odbor Slovansko Italijanske Antifašistične Unije za Gorico PREGLED SUETOUniH D0G0DK0U Volitile u državah jugovzhodne Evrope Francija se je izrekla za Četrto republiko Tovarišu Borisu Kidriču Sekretarju Izvršnega Odbora Osvobodilne Fronte Slovenije Pod gesli in po programu Osvobodilne Fronte, katero si Fi .vodil, je ljudstvo našega okrožja pričelo in do konca vztrajno in požrtvovalno bilo boj proti okupatorju, proti fašizmu, za priznanje naših pravic. Visoko odlikovanje, h kateremu Ti iskreno čestitamo, ni le 1 e-bi priznanje za dosežene uspehe, temveč je tudi nova vzpodbuda za nas k odločnemu nadaljevanju borbe za končno uresničenje ciljev vsega našega protifašističnega ljudstva. Smrt fašizmu - svobodo narodu ! Okrožni Odbor Slovansko Italijanske Antifašistične Unije za Goriško padle paesane Dne 23. oktobra sc je ustanovil v Gorici Odbor za izkop, počastitev in pokop talcev ter slovenskih in italijanskih partiza nov iz Gorice in drugod, ki še počivajo vse povsod širjm slovcn- iz nitšiH Iz Rupe pri Gorici V pondeljek, dne 22. t. ni. smo pokopali tov. Pavletič Maksimilijana, 20 letnega borca za svobodo, ki je padel na Vogrskem dne 3. oktobra lanskega leta. Iz Vogrskega so ga pripeljali v domačo vas, kjer je imel prav lep pogreb. Iz Št. Mavra pri Gorici V vasi je približno 50 hiš ki pravfvse nosijo napise »Tukaj je Jugoslavija«, »Živel Tito« itd. Fu di človek, ki bil tujec, b' moral že na prvi pogled videti, tla živi tu ljudstvo, ki se je borilo in ki zna in hoče čuvati pridobitve za katere je toliko žrtvovalo P;av vsak gospodar je hotel imen na svoji hiši napis s katerim bi pokazal, kam pripada on in vsa družina in kam hoče pripadati. 7 :\kq je ta vas kot vse druge v lov niškem Primorju ponovno izpričala, da hoče živeti skupno v svobodi in demokraciji s svojimi brati po krvi. Iz Višnjevika Lepo je pri nas. Posebno še radi tega, ker smo vsi edink m kako naj bi bilo drugače! Tovariši iz Orehovlja so šli v planine no postaven steber in upamo, da bo v kratkem na njem zaplapolala naša lepa slovenska zasta m Imeli smo tudi zbor volilcev, na katerem je govoril tovariš iz okraja. Po možnosti sc obnavlja, ceste so popravljene, po vasi se čisti, napise se postavlja rn tudi Stenčas imamo. Visel je pred trgovino tov. Jožeta Sirk-a, a j c neke noči izginil. Ker imamo tudi po noči budne oči smo spoznali ponočnega gosta, kateri bi even-tuelno Mussolinijevo sliko pustil, a naš Stenčas pa ga je le bodel v oči. To pa samo mimogrede Pošiljamo vam iz Orehovlja za Tiskovni sklad »Soškega tednika« 100 lir, saj ta vaš časopis vsi tako radi beremo. Iz Loga pod Mangartom V nedeljo, 14. t. m. se ie vršila pri nas pomembna s'ovesnost. Obhajali smo žalostno obletnico, ko je naš zakleti sovražnik postrelil kot talce 16 vaščanov. Na mestu, kjer so bile uboge žrtve postreljene je bral žalno mašo g. župnik Hlad Ivan, pevski zbor je pa zapel žalostinke pod v-Mstv >m tov.ee Ane Černute. Zahvaljujemo sc tovarišicam iz Bovca za krasne vence ter enako tovarišicam iz Žage za udeležbo. ske zemlje, kjer so sc borili in padli za svobodo. V predsedstvu pripravljalnega odbora so izvoljeni zaslužni očetje padlih borcev, tovariši Pustet-to Marco, Jože Štrukelj in dr. Mermolja Lambert. Za blag-.jni-čarko je izvoljena tovarišica Milica Medvešček. Dne 18. novembra oo odbor priredil prvo žalno svečanost. Ob tej priložnosti bomo počastili prvo skupino izkopanih talcev m partizanov, po večini Goričanov, ki bodo tako našli časten pokop v svoji rodni zemlji. Tej prvi svečanosti bodo sledile še mnoge druge. Odbor ima svoj urad v Ljudskem domu, v prostorih Rdečega križa in poziva družine padlih, naj mu javijo kje so svojci trenutno zakopani. Tako mu bo o-lajšano težko delo poizvedovanja imen padlih in krajt njihovega pokopa. Odbor vabi slovensko In italijansko ljudstvo, da se v celoti odzove tudi z prispevki in darili tej veliki manifestaciji hvaležnosti do naših dragih padlih bratov, manifestacija ki bo istočasno najpomembnejši dokaz slovansko -italijanskega bratstva. KRHJEU Iz Grgarja V grgarskem okraju se je kljub raznim težkočam ustanovila o-krajna gospodarska nabavno-pro-dajna zadruga. V podružnici Če-povan, kakor sedaj tudi že v Grgarju je vpisanih dovolj članov, ki so si izvolili svoj odbor. Obe zadrugi pa imata težave zaradi prostorov, vendar pa bodo to zadnjo oviro prešli in že obnavljajo primerna poslopja. Iz Voglarje» (Grgar) Stare žene, možje, mladina in pionirji, vse je na delu, da popravijo cesto, ki jo je okupator onesposobil za promet. Začeli so z delom pri Voglarjih do Trnovega in danes popravljajo zadnje ruševine in prekope na cesti. Ob 8. uri zjutraj pričnejo z delom in delajo do poldne, komaj pokosijo pa zopet nastopijo delo in tako delajo do 5. ure zvečer in to prav vsaki dan. Tako odpravlja vsa vas med petjem in živahnim debatiranjem zadnje ostanke vojnega razdejanja. Iz Bovca Dne 19. t. m. se je vršil pri nas sestanek bivših partizanov. Tov. Dujc Albin, član okrožnega odbora SIAU za Goriško, ie podal izčrpen politični pregled ter prikazal naše delo za bodočnost. Nato je povzel besedo tov. Dor-jan, kateri je razložil zbranim tovarišem pomen in delovanje u-druženja. Izvoljen je bi! 15 članski odbor. V pripravljalnem odboru so: tov. Kavs Valentin, predsednik, tajnik je tov. Mihelič Milan in še trije drugi. Iz Bobrovega (Brda) V nedeljo, dne 28. t. m. se bo vršil pri nas slovesen pokop petih partizanov, ki so dali svoja življenja v boju proti okupatorju. Imena padlih tovarišev so: Mavren-čič Cvetko, Palek Gvido, Klinec Stanko, Bučinel Srečko in Boštjančič Rado. Vsi domačini so vabljeni, da se pogrebnih slovesnosti polnoštevilno udeleže. Iz Komna Naše vrle žene so poslal*: tov. maršalu Titu najsrčnejše čestitke ob priliki odlikovanja, ki ga je prejel od bratske Sovjetske zveze. Priložile so tudi sliko porušene vasi. * * * Ljudstvo požganega Komna se je v polni meri odzvalo akciji »Za našega dijaka«. Ker nam prostor ne dovoljuje, da bi vsako posa mezno vas omenjali, sporočamo skupno svoto, ki je bila nabrana v našem okraju. Akcija je dosegla lep uspeh, saj pride 32.443 lir v prid »našega dijaka«. Iz Kojskega V nedeljo, dne 28. t. m. se bo vršil slovesen pogreb tov. Per-šolja Jožefa (Filipa), tajnika bivšega Okrožn. odbora OF, tov Kumar Miloša, politkomisarja 3. bat. NO in tov. Oblak Franca. Istega dne bodo pokopana tudi trupla petih tovarišev iz Dobro-vega. Prijatelji in znanci cel:h Brd, počastite spomin padlih borcev! Ena se Tebi je želja spolnila -v zemlji domaci, da truplo leži... Trg Kanal se j c poslovil od nove žrtve fašizma. Umrla je Tonica Debenjak. Strto življenje se je vrnilo iz zapuščenih krajev Kalabrije, da bi v prostosti ponovno vzcvetelo. Bilo pa je preveč uničeno in je usahnilo. Tonico so pred štirimi leti odgnali, pred mesecem pa se je vrnila, izmučena in bolna k materi, ki je darovala na oltar domovine že sina edinca. Takega ganljivega pogreba Kanal še ni videl. Od blizu in daleč so prišli znanci in prijatelji, da se poslovijo od nove žrtve divjanja goriške kvesture. Petje domačega pevskega zbora in nagrobni govori so orosili oči vseh. Množica vencev in cvetja je zasula prezgodnji grob. Oplašim mladincem ! Bližajo se dnevi vseh Svetih. Vršijo se prekopi in pogrebi naših borcev za svobodo. Naprošamo vsa društva, obračamo se pa posebno na našo mladino, da bo v tem mesecu s posebno ljubeznijo m skrbjo pazila na grobove padlih partizanov. Naj ne bo groba, ki ne bi bil popravljen, o-čiščen in pokrit s cvetjem. To smo dolžni napraviti za naše padle partizane! I Knltnrna rubrika | D £ a m a Dramsko društvo v Gorici, ki je prisilno prenehalo z delovanjem v letu 1927. je ponovno pričelo z rednim delovanjem in bo otvorilo letošnjo gledališko sezono s Cankarjevim »Jakob Ruda« dne 3. novembre ob 20. ur. in bo igro ponovilo v nedeljo 4. novembra ob 16. uri. * * * V Kanalu so z velikim uspehom uprizorili E. Ganglovo dramo: »Sin«. Igrale so same ženske. A bile so v šminki in igri kar prvovrstne, posebno glavne vloge zaslužijo vso pohvalo. Ža nameček in za smeh je skrbela šaljiva enodejanka »Tihotapci«. Tovarišica Marija Nanutova je ob spremljevanju klavirja občuteno zapela »Nezakonsko mater«. To je bila po osvoboditvi prva prireditev društva »Soča« in upamo, da nas bodo pridni in požrtvovalni kanalski igralci zopet razveselili s kako pomembno predstavo. * # # V Vrtojbi smo na splošno zahtevo ponovili Finžgarjevo dramo v treh dejanjih: Razvalina življenja. Med vsakim odmorom je prepeval domači pevski zbor partizanske pesmi. Na prireditev so bili povabljeni naši borci J.A. iz Krasa, kateri so se povabilu drage volje odzvali. Po dobro u-spelem kulturnem večeru smo povabili drage goste v lepo okrašeno dvorano, kjer je bila pripravljena večerja. Po prisrčnem razgovoru ž zastopniki naše vojske je sledila prosta zabava, nakar so se tovariši iz Odreda toplo zahvalili prirediteljem za sprejem in gostoljubje. « « * V Idriji ob Bači^se je vršila prireditev v prid za »našega dijaka«, šaljiva pošta in srečkanje sta privabila številne udeležence, ki so z veseljem sledili sporeda. Prisoten je bil tudi oddelek naše vojske iz Tolmina. Nabrali so v zgornji namen 2200 lir, darov je bilo za 1600 lir in nekaj blaga. # * * Tolminska mladina in borci VIL brigade XII. divizije so 7. oktobra priredili v Tolminu kulturno prireditev, na katero so prišli ljudje iz vse tolminske okolice. Za šaljivim prizorom je sledil ruski ples, ki je posebno ugajal občinstvu. — Nabralo se je 5700 lir prostovoljnih prispevkov za »našega dijaka«. Tov. maršalu Titu so bile odposlane najprisrčnejše čestitke ob priliki odlikovanja z »Redom Zmage«. * * # V Ozeljanu so ustanovili prosvetno društvo »Zarja«. Z navdušenjem so pristopili k novoustanovljenemu društvu naši vaščani, posebno pa mladina. Zavedajo se kakšne važnosti je danes udejstvovanje na kulturno-prosvet-nem polju, saj so dolga desetletja bili prisiljeni od fašizma, da so molčali. Sedaj pa čvrsto na delo! # * $ Iz Rupe nam pišejo, da je prosvetno društvo »Novi žar« priredilo svojo prvo predstavo. Kakor vedno je tudi takrat naša mladina pokazala, da ji nobena naloga ni pretežka. Z dobrim a-spehom so podali več igric, deklamacij in petje. * # $ V Tevčah pri Ajdovščini je naša mladina priredila miting na. prostem z zelo pestrim sporedom. Veselo razpoloženje med navzočimi je dokaz, da je prireditev dosegla svoj namen. Naša vas je bila prva v ajdovskem okraju, ki si je izvolila svojo vaško oblast, svoj prvi KNOO in to v času, ko je okupator streljal z bacači prav v bližino vasi. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ RADIO TRST Radio Trst — oddelek za slovensko oddajo je uvedel tedensko en večer namenjen našim internirancem in vojnim ujetnikom v tujini. Ta oddaja se vrši vsak ponedeljek od 23.20-24. V teh večerih lahko pošljejo svojci internirancev in ujetnikov preko radijske postaje Trst svoje pozdrave. To je tudi priporočljiv način poizvedovanja za pogrešanimi. Med poslušalci teh radijskih večerov bo morda kdo, ki bi lahko dal kako točno vest o tem ali o-nem pogrešancu, oz. bo naslov i-skanega oddal prizadeti družini. Med pozdrave svojcev uvršča radijska postaja tudi glasbene točke namenjene v pozdrav ujetnikom in pogrešancem v tujini. Prosvetna društva naj obveste prizadete člane, ki naj pišejo na radio Trst — slovenska oddaja. V pismu naj javijo svoj točen naslov, naslov ujetnika ali pogre-šanca, če ga vedo. Obenem naj izrazijo željo glede pesmi ali instrumentalnega komada, katerega naj se zapoje v pozdrav svojcu v tujini. Izbirajo naj iz programa slovenske oddaje. Opozarjamo, da je vsak torek od 19.20-19.30 kulturno - prosvet no predavanje. Po možnosti naj članstvo prosvetnih društev po sluša tudi ostale slov. radijske oddaje. Dopisujte na radio glede ostalega programa ter izrazite svoje morebitne želje, predloge, pripombe itd. Predavanje V sredo 17. t. m. je predaval prof. glasbe M. Bravničar o temi »Prva slovenska zbirka slovenskih pesmi in njeni avtorji«. Obrazložil je pomen izdaje te zbirke, ki je izšla pod imenom »Gor-lica«. Njeni najbolj markantni avtorji so bili Mašek, Flajšman in Potočnik, ki so sledili duhu časa, ko se je prebujala v Slovencih narodna zavest. Revolucionarno leto 1848 je tudi pri nas vzvalovilo duhove, razgibalo življenje in je s tem v zvezi tudi glasbeno u-dejstvovanje začelo zavzemati jasnejše oblike. Izdanje ' »Gorli-ce« že označuje nujnost potrebe po duhovni hrani širših množic, kar izpričuje že znaten uspeh kulturnega delovanja med ljudstvom. Da je »Gorlica« opravila svoje plodovito delo, dokazuje tudi dejstvo, da je prav iz te zbirke veliko pesmi prešlo v narod, ki je popolnoma pozabil na njihove avtorje — ponarodele so in ljudstvo jih smatra za svoje. Po predavanju se je razvila živahna debata, ki je prešla na področje razglabljanja naše ljudske in umetne pesmi. Takih predavanj si poslušalci želijo še več. DELO NAŠIH NAJMLAJŠIH Požrtvovalni goriški pionirji razprodajajo naše mladinske časopise po mestu ter tekmujejo med seboj kedo jih bo prodal več. Ko končajo pridejo vsi navdušeni poročat da so jih razprodali, a pred tremi dnevi se je vrnila mala Marica vsa objokana in z zmečkanimi časopisi nazaj. Vsa v joku nam je povedala, da so jo ustavili trije veliki gospodje ter pričeli kričati na njo in jo tepsti a najhuje je bilo ko so ji iztrgali časopise iz rok ter jih zmečkali. Dekletce je počakalo, da so suro-veži odšli, pobralo časopise ki so jih razmetali potleh ter vse obupano prijokalo domov, češ da jih sedaj ne bo nihče več vzel ker so umazani in pomečkani. Enako se je zgodilo komandantu pionirskega bataljona Severnega kvarta, a ta ni obupal. Zbral in poravnal je zopet časopise, jih razprodal ter prišel domov s sklepom, da jih bo razprodal drugič še več. »Se bom že pazil da me ne dobijo, a z delom bom nadaljeval, saj vem, da bo kmalu čas, ko me ne bo mogel nihče več zasmehovati ker sem Titov pionir«. Tako je dejal naš mali komandant in tako mislijo vsi naši pionirji. OBČNI ZBOR V torek, 23. t. m. so se sestali upokojeni učitelji - Slovenci in Italijani - ter si izvolili odbor svoje sindikalne podružnice, ki naj bi pokrenil predvsem akcijo za zboljšanje bednega položaja. Malokdo pozna obupne razmere teh upokojencev, med katerimi so tudi taki, ki prejemajo mesečno pokojnino 260 lir (čitaj: dvesto- šestdeset) kar gotovo ne zadostuje v teh časih niti za eno kokoš ali niti za 40 cigaret, kupljenih na črni borzi. Nihče se za te reveže ni zganil, čeprav so bili merodajni krogi na to že zdavnaj opozorjeni. Jasno pa bo vsakomur, da je to največja sramota že iz stališča človeškega dostojanstva. Na vsak način se mora nekaj ukreniti zakaj zima trka na vrata in upokojenci bodo takrat obsojeni skoraj na pogin. O tem bomo še spregovorili. DARUJTE ZA TISKOVNI SKLAD „SOŠKEGA TEDNIKA" DROBNE NOVICE * Na ameriškem zasedbenem področju so aretirali predsednika bivše slovaške vlade Josepha Tiso. Predali ga bodo čehoslovaš-kim oblastem. * Predsednik Truman podpira predlog, da bi se naselilo v Palestino 100 tisoč Židov, britanski ministrski predsednik Attlee pa temu ugovarja, ker se mu zdi število previsoko. * Znani ruski pisatelj Elija Ehrenburg je prispel z letalom v Beograd. * Angleška policija je aretirala Hansa Killina, devetindvajsetletnega generalmajorja nemškega letalstva ter zaupnika zloglasnega Himmlerja. Zdi se, da je Him-mler imenoval Killina za voditelja »volkodlakov« (Wehrwolf), to je tiste tajne nemške organizacije, ki naj bi izvajala sabotažo in izzivala nemire v krajih pod zavezniško vojno upravo. * Čehoslovaški poslanik je ob izročitvi poverilnih listin v Beogradu dejal: »Vse naše ljudstvo želi, da zgradi tesne politične in gospodarske zveze z demokratično federativno Jugoslavijo.« * Reakcionarne sile se trudijo, da bi proti Sovjetski zvezi ustvarile nekakšen zapadni blok. Predstavnik komunistične partije Francije, ki je pri zadnjih volitvah dobila 3 milijone 830 tisoč glasov, je dejal: »Narodni interesi nalagajo Francozom, da ostanejo nasprotni politiki zapadnega bloka, ki bi nas pripeljala do tretje svetovne vojne«. * V Madžarski so bile prve svobodne volitve, ki so prinesle veliko zmago demokratičnemu bloku madžarskega ljudstva. * Temne reakcionarne sile, ki nastopajo tudi proti drugim na prednim balkanskim državam, podpirajo fašistične ostanke v Grčiji. Zdi se, da ugovarja takemu postopanju v zadnjem času tudi inozemstvo, posebno kar se tiče bližajočih volitev, ki jih ne bo mogoče izvesti, dokler je na tisoče grških protifašistov še v ječah. * Dne 20. oktobra je minilo le to dni odkar so Rdečearmcjci skupno z jugoslovansko armado osvobodili Beograd. Po vsej Jugoslaviji so se vršile množične manifestacije in parade jugoslovanske armade. * Znani angleški romanopisec 1. B. Priestley se je pravkar vrnil iz SZ, kjer je ob slovesu dejal: »Videl sem socializem na delu in sem se prepričal, kakšne dobre sadove je doprinesel. Če me ne boste ponovno povabili se bom pa sam povabil«. * Prihodnji mesec sc bo začel proces proti morilcem . iz Da-chau-a. Ti zločinci imajo na vesti tisoče in tisoče nedolžnih žrtev. * V kamniškem okraju so začeli prebivalci na lastne stroške obnavljati šole. Med njimi je tudi počitniški dom, v katerem je dobilo prostor vsako leto do 200 otrok. * Na Francoskem so se vršile volitve, na katerih so dobili največ glasov komunisti, za njimi socialisti in ljudska republikanska stranka. Herriot je bil zopet izvoljen, medtem ko je bivši ministrski predsednik Deladier propadel. * Koroški Slovenci iz Mežiške doline so se zglasili v Beogradu pri maršalu Titu ter mu izrazili željo, da bi bil čimprej tudi ostali neosvobojeni del Koroške priključen k Jugoslaviji. * Iz Bosne in Hercegovine pride 5000 otrok v Slovenijo, kjer bodo ostali čez zimo. * V Pragi je bila na ukaz predsednika dr. Beneša ukinjena nemška univerza. S tem bo končno prenehalo sovražno razpoloženje, ki ga je širila ta nemška ustanova v srcu češke države. * Predsedstvo začasne narodne skupščine demokratične federativne Jugoslavije je odlikovalo ministrskega predsednika in ministra narodne obrambe, maršala Tita, z redom »bratstva in edin-stva I. stopnje« in z redom »par tizanske zvezde I. stopnje«. * V Železno kapljo so se vrnili nacifašisti, ki so bili zaprti. Sprejeli so jih prikriti nacisti s cvetjem in pomilovanjem. Ti nacisti so takoj nastopili svoja stara mesta, dočim so slovenski antifašisti brez službe in mnogi tudi brez strehe. Laž msči hot sraha ! Kakor je bilo pričakovati in kakor smo tudi res pričakovali se je pojavil v zadnji številki »II Lunedi«-ja zopet en duhovit članek pod naslovom: »Dve besedi o razstavi pred Ljudskim domom«. Kako je samo nekaj dokumen-taričnih posnetkov od neštetih, ki jih še imamo na zalogi, zbodlo te gospode! Med drugim beremo v članku zopet iste o pomoči garibaldinskih edinic pri osvoboditvi Jugoslavije, o kateri bi pa ti gospodje tam okoli »II Lunedi«-ja sploh ne smeli pisati, ker imajo prekleto malo zaslug pri vsem tem. Načelno so danes prav taki nasprotniki partizanskega pokre-ta, in to strupeni, — pa naj bo jugoslovanski ali pa italijanski, — kakor so bili v vsej dobi osvobodilne vojne. Kako se sploh drznejo vlačiti po svojih ustih naše bratske soborce — Garibaldince — ki so nam resnično pomagali, ki pa so edini vsaj delno oprali krvavi madež italijanske okupa-ciie v Sloveniji, Dalmaciji, Bosni, Hercegovini in Črnigori. Članek nadalje trdi, da so teh »nekaj« zločinov, ki pa jih je bilo samo v Sloveniji na tisoče, zakrivili fašisti in ne Italijani. Skoraj bi fašiste proglasili za poseben narod. Pozabljate, da je bilo v vojski na sto in sto tisoče fašističnih vojakov — včasih ste se s tem ustili — in seveda ne veste, da je samo v eni ofenzivi proti partizanom na Kočevskem sodelovalo preko 100 tisoč fašistov in kraljevih vojakov, ki so vsi enako plenili, požigali in ubijali. Da, nekaj fašistov. Saj se jih danes samo v Gorici svobodno sprehaja več, kakor jih je po vašem mnenju sploh bilo in vaše pisanje se prav nič ne razlikuje od pisanja Virgilija Gavde. ‘Razumljiva nam je vaša nervoznost. V tem odločilnem času vam mora biti res neljuba, gospodje okoli »II Lunedi«-ja in drugi, objava takih dejstev, ki so v popolnem nasprotju s klevetami vašega »demokratičnega« glasila. Ta dejstva, ti dokumenti pa odpirajo kljub vašemu pisanju marsikateremu poštenemu Italijanu oči. Mnogo jih dosedaj ni moglo verjeti, da je bilo kaj takega sploh mogoče, saj so jih predniki, ki so pisali na isti način kot vi, prepričali, da so bili na pr. nedolžni interniranci, žene in otroci, ki so jih morale matere še dojiti, da so bili vsi ti v Gonarsu, Trevisu, Rabu in v neštetin drugih taboriščih po Italiji internirani — komunisti ali pa vsaj »ribelli«. Samo na Rabu je 4000 križev teh »ribellov«. Marsikdo je šel zamišljen od izložbenega okna ... Toda vi gospodje pri »II Lunedi«, vi vstrajate na starih tradicionalnih načelih laži in klevet. Prav! Ne bomo prenehali z na-daljnimi razstavami slik zaradi vašega pisanja. Imamo še mnogo slik (da ne pričnemo z dokumenti), ki so jih, mimogrede poveda- no, zaplenili partizani od italijanskih okupatorjev in to v borbah. Kdo mislite, da je fotografiral vse te zločine. Slovenski rodoljubi, obsojeni na smrt? — Gospodje! Tisti so fotografirali, ki so zločine vršili. Ni jim bilo dovolj da so se naslajali ob umorih nedolžnih žrtev. Hoteli so si svoje zločine prihraniti za spomin,' da jih bodo morda nekoč celo pokazali svojim otrokom ... v nadaljevanje ... Izvedeli smo, da nam nameravajo nekateri v praksi dokazati pravilnost pisanja »II Lunedi«-ja in razbiti izložbeno okno ter uničiti slike. Tudi prav! Kopije vseh teh slik oziroma originali se nahajajo danes že v muzejih narodno osvobodilne borbe ter na raz1 ličnih razstavah doma in v ino zemstvu; v London je jugoslovanska delegacija pripeljala, bodite prepričani, gospodje, ogromno dpkumentaričnega materiala. Razbijte izložbo, da boste dokazali točnost naših obdolžitev. Imamo še originale in mnogo kopij ! Končujemo z lepim slovenskim pregovorom: »Resnica leze po polžje — laž pa ima peroti in vrešči kot sraka«. Vseljudslia nabiralna akcija rici. Taksa znaša L. 110.— za dečke in L. 150.—- za deklice. Razen tega je treba vplačati pred izpitom v ravnateljstvu L. 25. — v gotovini za izpitne pristojbine. flmbulatorij za otroške bolezni zopet otvorjen V pondeljek dne 22. oktobra t. 1. bo pričel zopet poslovati pri tukajšni bolniški blagajni ambulatori za otroške bolezni, katerega se smejo posluževati vsi otroci zavarovancev do vključno desetega leta starosti. Zdravniška služba je poverjena Dr. Beno-tu Morpurgo, špecijali-stu za otročje bolezni, ki bo sprejemal bolnike v ambulatoriju št. 7 našega zavoda in sicer od 10-11, ob vseh delavnikih. S tem je sedaj, odkar posluje tudi radijološki oddelek, vzpostavljena ter izpopolnjena zdravniška služba tudi za vse Specialne panoge zdravstva. Upravitelj: Dr. Alfonz Ser jun. Odpovedana pevska prireditev v Gorici Prosvetna zveza za Goriško javlja, da odpade nastop pevskih zborov, ki se je imel vršiti v soboto in nedeljo, 27. in 28. t. m. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Na pobudo mladine se je ustanovil v Gorici okrožni odbor za pospeševanje naše industrije m obnove. Vse naše organizacije bodo skrbele, da se nabiralna akcija za sirovine prenese na najširše plasti ljudstva. Ta vseljudska nabiralna akcija se bo vršila v času od 25. oktobra do 15. novembra t. 1. in to v ne-razdružljivem poletu skupno z ljudstvom Jugoslavije in primorske cone B. Star gumij, staro železo, aluminij, razbito steklo, papir, kosti, cunje itd. vse to bo neprečeni ;iv delež za dvig naše industrije. Iz izkupička, ki ga bo prejel mladinski odbor, se bo podpiralo sirote. ZA TISKOVNI SKLAD SOŠKEGA TEDNIKA so darovali : fz Rožne doline . . L. 2.000.— Tečajniki polit, šole Trst...............» 1.646.— tov. Kleindienst . . » L'0.— tov. Bratuž Milka . » 30.— tov. J. Rehar ...» 50.— tov. Štukelj Mira . . » 50.— tov. Tabaj Milka . . » 20.— tov. Franc Pintar . . » 200.— AFŽ Kromberg . . » 200.— Na fantovskem večeru od tov. Albina Hvala..............» 1.070.— Iz Orehovlja (Brda) . » 100.v— ZHHUHLH Vsem ki ste v tako obilnem številu spremili na zadnji poti na domače pokopališče našega še ne 16 letnega edinca mHRJHnH, kurirja pri Okrožnem odboru OF za Srednjeprimorsko, najlepša zahvala. Toplo se zahvaljujemo tistim, ki st> pomagali pri izkopu na Krasu, tov. učitelju za govor ob odprtem grobu. Narodni zaščiti za častno spremstvo. Posebno zahvalo izrekamo Goriškemu Okrožju za krasen venec in udeležbo, tako tudi krajevnemu NOO za Ajdovščino, mladini in pevskemu zboru. Najvdaneje se še zahvaljujemo č. duhovniku in Marijini družbi za spremstvo in cvetje. ^Ajdovščina, 21. oktobra 1945. Družina BAJC ZfHIUHLfl Vsem, ki ste spremili na zadnji poti našega ljubega in nepozabnega sina Vladimirja Markočič padlega v borbi za lepšo bodočnost slovenskega naroda dne 16. decembra 1943 izrekamo tem potom najlepšo zahvalo. Srčna hvala vsem prebivalcem naše domače vasi za iskreno sočutje in darovano cvetje, g. Zaletelu za tolažilne besede, pevskemu zboru za lepe žalostinke, posebno pa naši mladini za požrtvovalnost in trud, da je pogreb tako sijajno uspel, kakor tudi njegovim osebnim tovarišem, borcem Kosovelove brigade, iz Sovodenj, za kra sen venec in udeležbo pn pogrebu. Štandrež, dne 22. oktobra 1945. Žalnjoča družina Markočič ŠOLSKE VESTI Pričetek šolskega leta 1945.-46. na slovenski osnovni šoli v Gorici. Obveščamo vse slovenske starše, kateri so že vpisali svoje otroke na slov. osnovno šolo, kakor tudi one, ki so vpisovanje iz kateregakoli vzroka zamudili, da se bo otvorilo šolsko leto 1945.-46. v soboto dne 27. t. m. in sicer z običajno sv. mašo, ki se bo brala y cerkvi sv. Ignacija na Travniku ob 9. uri. Pouk se bo vršil začasno za dečke in deklice vsega mesta v prostorih nekdanjega »Šolskega doma«. Starši so naprošeni, da po možnosti spremijo otroke, ki se naj zberejo ob 8.30 pred »Šolskim domom«, in naj blagovolijo priti po maši ponovno tja, kjer se jim bodo dala nadaljna navodila glede pouka. * • * Obveščajo se vsi dijaki, ki želijo posečati prvi razred slovenske nižje srednje šole v Gorici, da se bodo sprejemni izpiti začeli v ponedeljek, 29. t. m. v šolskem domu v Via Croce 3, in sicer po abecednem redu: 29. okt. črke A, B, C; 30. okt. črke Č, D, E, F; 31. okt. črke G, H, L J; 3. nov. črke K, L; 5. nov. črke M, N, O; 6. nov. črke P, R; 7. nov. črke S, Š, T; 8. nov. črke U, V, W, Z, Ž. Začetek izpitov vsakokrat ob 8. in pol. Vsak dijak naj prinese s seboj: polo črtanega papirja, polo risalnega papirja, pero, črnilo, svinčnik in radirko; potrdilo o vplačani izpitni taksi, ki se plača po poštni položnici na registracijski urad (Ufficio del Registro) v Go- Skupno L. 5.466.— Skupaj do sedaj L. 46.814.— ZHHUHLH Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste spremili našo edino hčerko LOJZKG ZIDARIČ na zadnji poti. Umrla je na povratku iz Da-chau-a, v Gorici. Posebna zahvala pevskemu zboru in vsem Desklja-nom, ki so izrazili sožalje prizadeti družini. Deskle, 8. oktobra 1945. Josip Zidarič ZHHUHLH Mladini, njenemu vodstvu, tovarišem, znancem in sorodnikom, ki ste spremili na zadnji poti našega najdražjega, nenadomestljivega LUDVIKA KARARA padlega v borbi dne 2. maja 1944. ter mu dali cvetja se najsrčneje zahvaljujemo; posebno zahvalo smo dolžni prebivalcem iz Gradišča, ki so pomagali pri izkopu in še posebej tov. Miroslavu Mu-čiču iz Štandreža, ki je poskrbel za prevoz njegovega trupla v domači kraj ter pevskima zboroma za prelepe žalostinke. Šempeter, dne 21. oktobra 1945. Žalujoča družina Karara Ali ste se naročili na hnjige? Knjižna založba u trstu bo izdala še pred božičem : 1. Koledar za leto 1946 z bogato vsebino in slikami. 2. Zbirko ruskih humoresk in 3. Izvirno dramo „Svet brez sovraštva iz časov naše osvobodilne borbe". Dse tri knjige bodo oeljale 40 lir, če se priglasi dooolj naročnikou. naročila sprejemajo prosuetna društua. Pohitite z naročili, ker je le kratek rok! O B J A V B Zobni ambulatori! PERAZZI zopet dnevno sprejema. Izvršuje naj solidne j e vsa zobozdravniška in zobotchnična dela. V Gorici, ulica Arcivescovado, št. 7. # # $ Družina — pogorelci — ki je vse izgubila v pretekli vojni, prodaja lastno posestvo v Rožni dolini — in to zato, da si lahko vkupi najpotrebnejše življenjske potrebščine. Ugodna sončna le-ga- Zglasite se: Gorica, Via Cra-vos št. 15-1. POIZVEDBE Jože Pelos, 50 let star, je bil odpeljan iz goriških zaporov v taborišče Dachau. Od tam ni več glasu o njem. Kdor kaj ve o jem, naj sporoči ženi Juštini Pelos, Gor. Vrtojba št. 329. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ PEVSKIM DRUŠTVOM Harmonije dobavlja tvrdka I-van Kacin, Gorica, ulica Torriani št. 46. Cene zmerne. Popravlja in uglašuje tudi glasovirje. IZHAJA ENKRAT NA TEDEN - Urednik: J. KRISTIJAN BAVDAŽ - Za list odgovarja: ALOJZ BUDIN — Uredništvo in uprava: GORICA, „Ljudski doni" pritličje — Izdaja lista je odobrena od A. I. S. Tisk KATOLIŠKE TISKARNE v Gorici