Novičar. (Izvažanje žita.) Iz Amerikc so prišli gotovi glasi, da je tamo ietos žito zlo obilflo obrodilo ia račuai se, da se bode dobilo 700 niilijoaov vagaaov žita, ker se pa doiua samo potrebuje 200 niilijoBov, tedaj je za izvažaaje pripravljeao 500 railijoaov. Tudi v jažni Raski je žito zlo obrodilo ia ga je že maogo za izvažaaje Bakupčeaega. Ako ae še pri vseai tem preaiisli, se je v Ogeraki zastran slabega vremeaa Bialo ia slabega žita dobilo , posebno v oaib krajih , ki so zastraa dobrega žita aa glasa (Banat), se labko verje glasu, kteri gre, da se bodo letos iz Avstrije in Ogerske malo žita izvažalo ia sicer maogo maaje, kakor se rajta. (Prebivalcev) je po zadnjem številjeBju leta 1869 v avslrijsko-ogerski državi 35/243,592 duš ia sicer 17.797,610 moškega, 18.145,982 pa žeaskega spola. Od tega jib apada na dežele zaslopaoe v državaeai zboru 20.420,041, aa ogereke dežele 14.326,364 ia aa vojaško granico 1.197,187. V celej držari živi tedaj aa ? aiilji 3298, a v Cislajlaniji 3881 duš meaio 2837 duš v Translajtaaiji. Najbolj redkoaia žive Ijudje aa Koroškem, Tirolskeai ia Solaograškem, kjer jih še 2000 ni aa ? milji. Glede spolov je aajbolj zaBiaiiva vojaška granica, ker je taiu 606,681 aioških a le 590,506 žensk tedaj sc krnsoi spol zelo obrajta. — Dežele, po kterih staaajemoSlovenci.štcjejo: Stajarska 1.131,309, Koroška 336,400, KraBJska 463,273 ia Primorsko 583,535 prebivalcev. Od leta 1857,J<o je bilo predzadajc številjenje, se je tedaj poranožila Štajaraka za 74,536, Koroškn za 3,944, Kranjska za 11,332 ia Primorsko za 6245. (Lep gotiški altar) je bil pred kratkiai postavljen v poddružaiei av. MartiBa, župaaije št. kaacijaBske Ba Koroškem. Na altarju stoji velik križ, aa kterem je umetao zrezaaa podoba Kristasa v Batorai velikosti, aa podBožju križa stoji podoba sv. Mnrtiaa 6 čevljev visoka, ktera je posebao lepo ia ceio korektao napravljeaa, aa straai križa klečita moleča angdja, skoraj tudi v natorni velikosti in tudi ta sta ravao tako izvrstao uapravljena. Celi altar je popolaoma korektao sestavljea in tako aaietno barvna, da se vidi, kakor da bi bil iz kamna. Ta prav lep gotiški altar je oapravil Moric Holzel, riijea Čeh, akademiški podobar v Mariboru, ia jo s tem pokazal, da je res v teni amelaik. (102 končni obravnavi) ste že bile zastraa rnzzaleaja Njib Veličaastva to leto pri sodniji v Pragi. Obtožeaih 60 je bilo kazaovaaih z veeniesečao ječo, nied teiai je tudi 5 katoliškib duhovaikov; edea je tadi kazaovaa z 3 letao ječo, drugi so spoznani za nedolžae. (50 milijonov goldinarjev) Bamerjava naša vlada spet aa posodo vzeti ia sicer tako, da izda ol)ligacije, kakor jih je že enkrat izdala po 100 gold., ki pa se bodo kapili po 80 gold. ia obresti prinašali 5 procentov. S teaii obligacijami bode potein lahko vsak davke plačeval, zato se to posojilo iaienuje davkursko. (Izložba vrtnarskega društva na strelisču v Ljubljani) je res vredaa, da se pogleda. Obsega sadje, zelenjadi ia drage vrtae ia poljske pridclke, tudi vrtaarskega nrodja se raaogo tarao naliaja, ined kteriai je posebao zaaimiva mašinica, ktera sadjn hipi , ki jo je razstavil g. Lasaik. Ttidi obila zbirka sadja,iz papirja ametao aarejeaega, je ogleda vredaa. To sadje ;e tako podobao aapravljeao, da bi človek raislil, da je pr;;vo. Take podobe sadja bi dobre bile za pndnk v šolah. Vsa razstava je prav okasao uredjena ia kažo dosti jaaao, da večletno prizadevaaje kmetijske družbe ai l)ilo brez vspeba. (Imenovanja.) Ivaa Macna, čast. naš rojak, dozdaj kr. profesor v Zagrebu je iaieaovaa za c. k. profesorja aa I. državai giraaaziji v Gradcu, tje tadi pride prof. Krop iz Maribora ia prof. J. Lukas iz Celja. M. Veleačak, dosedajai provizorični ačitelj pa je iraenovan za pravega nčitelja aa c. k. viši realki v Gurici. (Karageorgevita Aleksandra) ki je bil obtožea zarad 8okrivaosti abojstva srbskega kajeza Mihajla, ia ajegova aoobtožeaea Stankoviča ia Trifkoviča, je sodnija v Peštu zarad poaiaBkaaja dokazov spozaala za aekrive. (Hvaležno mesto.) Gosp. deželni odborBik M. Heraiaa je preteklo nedeljo bil v Ptaja, po aoei 80 ma tamošai prebivalci napravili mačkiao aiuziko, \n se mu aiorebiti s tira zahvalili za to, da jim je spravil realn<> giraaazijo. •—¦ Več o tem pribodnjič. —