otrokom prijatelj, učitelj in voditelj.
(Frtloga Vrtou.) Štev. II.           Ljtlbljana, Ant 1. novembrs 1896.           IV. tečaj.
Janezek — angeljček
fako dobrih in pridnih otrok pa nič, kakor je bil rajni Šimonov Janezek. Sicer jc bil še majhen, priden bolj kakor Benigarjev Henrik, ki hodi že tretje leto v šolo. No, le počakajte malo. videli boste, mali sitneži, da je res. Štiri leta je bil 3tar Janezek in že je znal moliti ne satno »oče naš«, ampak tudi že »šest resnic« in še malo molitvico v čast angeljčku varihu. Vsako jutro, ko je \stal, tekel je s svojo sestrico Miciko k mami in prve besede so bile : »Mama, molfva!« Nato je privzdignil tisto malo ročico ter se lepo prekrižal Vselej se mu res ni hotel posrečiti sv. križ, za silo pa je le glo. — Kdo mu bo pa to zameril; saj ga še Babnikova Tončika vaelej lepo ne naredi. — Molil je pa Janezek vselej prav lepo počasi in razločno. kajti mama niso bili nikoli za-dovoljni, če je kdo prehitro molil. Da je bil naš znanček tudi ubogljiv in je mami rad postregel, tega vam menda ni treba praviti. Vi, mali nagajivdki, že sami veste, da molitev še ni zadosti pridnemu otroku, mora se tudi ubogati in lepo v6sti. Molil in ubogal pa je Šimonov Janezek^ recite, kar hočete.
11 I
Komu ni znano da ima Bog posebno rad dobre otroke in bi je najraje imel pri sebi v nebesih. Ker je bil Šimonov Janezek res dober otrok, zato ga je pa Bog vzel k sebi. To je bilo pa tako-le: Neko jesensko noč je začel naš mali znanček hudo kašljati. Njegova dobra mama so precej vedeli, da to ni dobro znamenje. Zato je moral Binček ostati v gorki posteljici, mama pa so rau kuhali zdravila. Toda vsa zdravila niso pomagala. Janezka je začelo dušiti in smrt se tnu je bližala, Tretji dan bolezni se je začel smrtni boj. Marna so bili vedno pri Janezku ter so mu stregli. Mioika pa je moliia za bratca, zraven pa tudi povpraševala mamo, <5e bo kmalu Janezek zopet zdrav. Bog pa je botel imeti Janezka med angeljčki v nebesih. To jo menda vedel tudi mali bol-niček, ker je še malo ur pred smrtjo vprašal. če ga bodo kaj veseli v nebesib. Mama ao mu to potrdili s solznimi očmi in nato je začal bolnik pojemati.
Ni5 kaj žalostno niso peli mrliški zvonovi, ko je ležal pri Šimonovih niali mrliček na odru. Menda eo hoteli pokazati, da se je preselU v nebeea nedolžen otrok, ki so ga angeljčki silno veseli, čeprav jokajo na zemlji Ijudje za njim . . .
Prišel je praznik »vernih duš«. Ljudje so hiteli na pokopališče molit za rajne in prižigat lučice na njih grobovih. šimonova Micika je že v&6 dnij poprej po-praševala doma, kdaj bo šla na pokopališče obiskat gro-bek rajnega braVca. Z maino sta bili povili lep, zelcn vendek iz bršlinovih vejio, vmes pa sta vpletli zadnje jesenske vrtnice. Tudi drubnih svečic so bili pripravili mama za ta dan.
Lepo, zares lepo je bilo tistega popoldne na poko-pališču. Po grobovih so brlele blede lučice, križi in drugi nagrobni pomniki pa so bili ozaljŠani 8 pisanirn cvetjem. Najlepsi grobek pa je bil tam pri kapelici, kjer je po-fiival Šimonov Janezek. Majhen jo bil res ta grobek, zato pa je bil mnogo bolj ozaljšan, kakor marsikateri drugi. LuCica je gorela pri Iučici, belega angeljčka na Janez-kovem ponrmiku pa je objemal Micikin venec.
Proti mraku pride na pokopališče vaška duhovščina molit za rajne in kropit grobove z blagoslovljeno vod6. Tudi do groba, v katerem je počival Šimonov Janezek,
,                                            163
Pso prišli duhovni. Ko so pa gospod župnik pokropili ta
Pkraj ter rekli: »Gospod, daj jim vedni mir . . .« začela
I je Micika glasno jokati in klicati Janezka   Okoli klečeči
I 80 jo tolažili, pa vse ni nič pomagalo. Micika je vedno
klicala: »Janezek, o ljubi moj Janezek, kje si?» Kova-
čevi Milki in Zormanovi Anici. ki sla klečali tam blizu,
¦ Bta tudi slišali ta mili jok in žalostno ihtenje. Silno se
I jima je smilila jokajoča deklica.   Oj,   kako   rada  bi  jo
;  utolažila  Milka!   Pa  vse  prošnje  in   tolažljive  besede
niso   nič   pomagale.   Kar  se  spomni  Anica  ter  pravi
Miciki: »Micika. kaj ne privoščiš Janezku, da se sedaj
veaeli v ncbesih   pri  angeljčkih?.'«   Te  besede  so pa
pomagalc.   Micika je pogledala  s solznimi oCmi svojo
mamo in jim rekla: »Mavna, ali je Janezek res pri an-
gcljčkih v nebesih?«   Ko so ji to mama potrdili, 8e je
pa njih pridna hčerka razveselila, da ima tako srcdnega
bratca v nebesih.
če pa eedaj povprašaš Šimonovo Miciko, kje je Janezek, ti bo veseio odgovorila: »Janezek je angeljček v nebesih«                                                           Fr. Ek.