L e Sa xt\ I Z-fri mmtj^mm^m ^ ^^ netto vi Če kupujete pohištvo za vaš dom, ga kupite s prihrankom VSSUjvcl 10% popusta KRANJ v salonu pohištva Globus in salonu kuhinjske opreme Dekor, Koroška c. 35 Nakup na potrošniški kredit do 15.000 din, strokovni nasvet arhitekta, brezplačna dostava in montaža na domu. Možnost kompletne izbire stanovanjske in kuhinjske opreme Na 21. mednarodnem veslaškem tekmovanju v Tacnu, ki je bilo minulo nedeljo, 10. junija, so Jugoslovani dosegli nekaj izrednih rezultatov. V konkurenci 132 slalomistov iz šestih držav sveta sta v kategoriji C-2 (kanu dvosed) člana LBD Ljubljana Masle in Erjavec zasenčila mnoga znana imena tega atraktivnega športa ter gladko zmagala. Največje presenečenje dneva pa nedvomno pomeni odlično tretje mesto mladega kajakaša Pavleta Kalana (LBD), sicer Škofjeločana (na sliki): v drugem teku ni prav nič zaostajal za Gawronskim (Poljska) in dobitnikom srebra Fausterjem (Avstrija). Visoke uvrstitve mu ni mogel odvzeti niti znani avstrijski as Sattler, niti naša reprezentanta Matakovič (Zagreb) in Ibrahimbegović (Vrbas), ki bosta jutri odpotovala v Moutatahl v Švico branit jugoslovanske barve na bližnjem svetovnem prvenstvu '73. Lep uspeh je s tretjim najboljšim časom v svoji skupini dosegel tudi solo-kanuist Vinko Igličar (Rašica). Organizatorji so v soboto imeli precej preglavic z naraslo Savo, a do nedelje je voda nekoliko upadla ter nastopajočim omogočila, da so pokazali vse svoje znanje in spretnosti. ( ig) — Foto: F. Perdan Odličja 15 funkcionarjem Predsednik republike Josip Broz-Tito je odlikoval 15 funkcionarjev v zvezi komunistov Slovenije. Odličja jim je v ponedeljek podelil predsednik centralnega komiteja zveze komunistov Slovenije Franc Popit. Red bratstva in enotnosti z zlatim vencem sta prejela Vinko Hafner in inž. Andrej Marine, red zasluge za narod s srebrnimi žarki je prejel Stane Kranjc, red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem Ludvik Golob, red dela z zlatim vencem pa so prejeli Franc Bukovinski, Štefan Cigoj, Jože Dernovšek, Danica Jurkovič, Leopold Kejžar, Milan Kučan, Ivo Miglič, Slavko Soršak, Janez Zahrastnik, Miro Zupančič in Ivan Žagar. Naročnik: Kranj, 12. junija — Predsednik republiške konference socialistične zveze Mitja Ribičič s sodelavci (Viktorjem Avbljem, Edom Klanjškom, Dagmarjem Šusterjem) se je dopoldne pogovarjal z gospo-darsko-političnim aktivom Kranja. Predstavniki kranjskega gospodarsko-politič-nega življenja so ga seznanili z nekaterimi najaktualnejšimi vprašanji gospodarskega in družbenega položaja v občini in deloma s cilji za naprej. Zanimiv pogovor (o njem bomo pisali v soboto) je trajal dobre tri ure, nato pa si je Mitja Ribičič ogledal še kranjski Tekstilindus. — A. Ž. — Foto: F. Perdan Lok ponedelJek je obiskala Škofjo ta P°dPredsednica izvršnega sve-hau lover»ije dr. Aleksandra Korn-ku]tSer- Spremljal jo je predsednik ris Kuh6 skuPnosti Slovenije dr. Bo- sferej ju je v stavbi občinske jitfta • ne sprejel in pozdravil ter Skof 1Zr0Cil s^romno darilo — knjigo prGHJa Loka in loško gospostvo — JU jo Tone Polajnar. Seznanil so£j s.Programom prireditev ob ti-H0 " U1C1 mesta. Pri tem je še poseb-do *j°udaril zavzetost Ločanov, da prih0SiednJe prireditve, ki bo konec lettio i ega meseca» uredijo pokrito du, Q^dališče na škofjeloškem gra-večin ska skupščina je zbrala že dota"°. denarja, le 200.000 dinarjev 'le ali kredita bi še potrebovali. Za pomoč so sklenili prositi republiški izvršni svet. Dr. Aleksandra Kornhauser je obljubila, da se bo zavzela za njihovo vlogo. Zatem sta gosta obiskala otroški vrtec in jasli v Klobovsovi ulici v Škofji Loki. Najmlajši so jima v pozdrav zapeli nekaj pesmic. Dr. Korn-hauserjevi pa so izročili tudi darilce, ki so ga sami izdelali pri vzgojnem-programu. Podpredsednica je po ogledu poudarila smotrnost preureditve nekdanje stavbe tovarne Kroj, saj je ureditev varstvene ustanove za 120 predšolskih otrok in 30 dojenčkov veljala le 800.000 dinarjev. Kljub temu pa po udobnosti prav nič ne zaostaja za mnogo dražjimi vrtci. Pogovor s šolniki Vn£dpredsednica Izvr^nej£a sveta Slovenije dr. Aleksandra vor "auser je svoj obisk v Skofji Loki izkoristila tudi za pogo-BodoVPr9®vetnimi delavci v občini. Beseda je tekla predvsem o »•Hnj "nejših metodah izobraževanja, o novem sistemu financi-hod"La 1°lstva ter o odgovornejših in težjih nalogah učiteljev, ki havi 8»edile tem spremembam. Vse te novosti, ki jih je dr. Kornelij. er,eva podrobno razložila, imajo — bi lahko rekli — en sam W prav vsakemu možnost pridobivanja znanja in to Ufcennajk°Ij zgodaj. Moderna osnovna šola naj ne bi več delila n® sposobne in nesposobne, pač pa naj bi z različnimi razvMala različne sposobnosti učencev in jim orno-8p0 a uspeh in napredek na področjih, za katere imajo največ Takšna šola pa seveda zahteva tudi diferencirane Ubjjjattle, ki se že pripravljajo, in pa učitelja, ki bo pomagal ati za učenca ustrezen program, k^kšif ^ornhau8erjeva Je poudarila, da se vsi zavedamo, treba °dgovorne naloge čakajo v moderni šoli učitelje. Zato je tinmrPr?8vetni kader za te dolžnosti usposobiti z dodatnim kon-ki naaLfm izobraževanjem in pa seveda z ustrezno stimulacijo, Jirn J , 1 P° eni strani zadržala delavce v prosveti, obenem pa tisto mesto, ki jim gre. To pomeni, da bodo ^jeni ' °hodki prosvetnih delavcev v drugem polletju odmrz-K0spo\n Valorizirani v skladu z gibanjem osebnih dohodkov v Vprag^aršt.vu. Tak predlog izvršnega sveta jasno govori, da je *anje izobraževanja postalo na slovenskem področju vpra-*loVeh ena. Prioriteta, ki jo temu področju daje NohA** vlada, pa kaže na nujo, da z odločnimi ukrepi **Roto .m° sistem izobraževanja, odpravimo stagnacijo in v»mo napredek na tem področju. L. M. V natrpanem programu obiska je ogledu vrtca sledil ogled Centra slepih in pogovor o problemih zavoda. Direktor zavoda Ivan Bizant je podpredsednico republiškega izvršnega sveta seznanil z dejavnostjo zavoda, ki pa je često omejena zaradi pre-natrpanosti in zastarelosti prostorov in oskrbovancem ne morejo nuditi udobja, ki bi ga zaslužili. Zato je nujno, da začno graditi nove prostore. Idejne načrte so že pripravili skupaj z občinsko skupščino, ki bo ob Centru slepih gradila tudi dom ostarelih. Tako bodo združili prostore in denar. Dopoldne sta si dr. Aleksandra Kornhauser in dr. Boris Kuhar ogledala še eradbišče osnovne in posebne šole v Skofji Loki, popoldne pa poklicno lesno šolo na Trati in etnografski muzej v prenovljenih prostorih na gradu. Obisk pa sta sklenila s pogovorom s škofjeloškimi prosvetnimi delavci in člani 10 kulturne skupnosti. L.Bogataj Leto XXVI. Številka 45 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Vesenice, Kranj, Radovljica, Šk. Loka Tržič — Izdaja CP Gorenjski tisk **ranj. Glavni urednik Anton Miklavčič Odgovorni urednik Albin Učakar, Kranj — sreda —13.6. 1973 Cena 70 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, 'in sicer ob sredah in sobotah Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko ^^Predsednica republiškega izvršnega sveta dr. Aleksandra Kornhauser in predsednik kulturne skupnosti Slo-niJe (lr- Boris Kuhar sta v ponedeljek obiskala vrtec v Klobovsovi ulici v Škofji Loki. — Foto: F. Perdan Dr. Aleksandra Kornhauser v Šk. Loki Porast deviznih rezerv Jugoslovanske devizne rezerve so znašale lani 300 milijonov, letos pa so porasle že na milijardo 100 milijonov dolarjev, je v pogovoru s pred-, stavniki sveta ZSJ izjavil zvezni sekretar za zunanjo trgovino. To kaže, da je dinar vse stabilnejši in s tem tudi jugoslovansko gospodarstvo. Za letošnje prvo četrtletje podatki kažejo, da se je domača zunanjetrgovinska menjava usmerila predvsem na dežele v razvoju. Podaljšan mandat Zbor narodov zvezne skupščine je podaljšal mandat šestim članom zveznega izvršnega sveta. Predlog za podaljšanje mandata je obrazložil predsednik ZIS Džemal Bije-dič, kije rekel, da bi spremembe v ZIS v sedanjem trenutku in ob sedanjih pogojih izzvale težave pri uresničevanju zastavljenih ciljev. Razbremeniti časopisna podjetja Poslovno združenje novinarskih podjetij in ustanov je objavilo obvestilo, v katerem pravi, da je položaj v časopisnih hišah zaradi podražitve energije, transporta in zahteve po podražitvi papirja vse težji. Zahteva po zvišanju cen papirja je sicer upravičena, zaradi težkega položaja časopisnih hiš pa nesprejemljiva zanje. Rešitev ni v podražitvi časopisov, pač pa bi morali časopisna podjetja razbremeniti nekaterih davščin in prispevkov ter jim zagotoviti dotacije. Paradižnik • cenejši, a še vedno drag Po mnenju pridelovalcev paradižnika iz Gevgelije je uvoz paradižnika, ki naj bi ga uvozili okrog 12. junija, odveč. Pravijo, da že zdaj ponujajo paradižnik v Gevgeliji po 6,5 dinarja, po 15. juniju bo po 5, po 20. juniju po 4 in po 25. juniju po 3 dinarje za kilogram. Ta cena je na videz nizka, vendar še vedno za 17 odstotkov višja od lanske. Za desetino manj Poprečni osebni dohodek zaposlenih v družbenem sektorju v državi je v letošnjem prvem četrtletju znašal 1725 dinarjev, kar je za 11,5 odstotka več kot lani ta čas. Vendar pa so se realni osebni dohodki v letošnjem prvem četrtletju v primerjavi z lanskim zaradi nepričakovano visokih živ-Ijenjskih stroškov zmanjšali za 10 odstotkov. Leto tehnoloških izboljšav Na posvetovanju o pospeševanju izumiteljstva in tehničnih izboljšav v Opatiji so udeleženci iz vse države sklenili, da bodo zveznemu odboru sindikata delavcev v industriji in rudarstvu predlagali, naj bi prihodnje leto proglasili za leto tehnoloških izboljšav in zaščite pravice industrijske lastnine. Pozvali so tudi vse družbenopolitične in strokovne organizacije, da njihov predlog podprejo. Mladi na Osankarici Prek pet tisoč pionirjev iz vse Slovenije se je v soboto zbralo v osrčju Pohorja na Osankarici. Na velikem zboru so se spomnili legendarnega pohorskega bataljona, ki je v neenakem boju preminil pred 30 leti. Pionirjem je spregovoril predsednik republiške konference socialistične zveze Mitja Ribičič. Rečani v Ljubljani V okviru pobratenja med mestoma Ljubljana in Reka je okrog tisoč prebivalcev Reke obiskalo Ljubljano. Na sedmem tradicionalnem srečanju so jih pozdravili predstavniki mesta Ljubljane. kranj Jutri popoldne se bodo sestali sekretarji organizacij in aktivov ZK v kranjski občini in razpravljali o obnovi v zvezi komunistov, uresničevanju ustavnih dopolnil, delavski kontroli in tekočem delu organizacij zveze komunistov. Razen tega pa se bo jutri popoldne sestala na razširjeni seji tudi komisija za družbenopolitične odnose ter idejna vprašanja prosvete, kulture in znanosti. Obravnavali bodo rezultate javne razprave o nadaljnjem razvoju visokega šolstva. Za danes popoldne je sklicana razširjena seja izvršnega odbora občinske konference socialistične zveze. Razpravljali bodo o razvoju socialistične zveze in o osnutku dokumenta o javni razpravi. V ponedeljek dopoldne so se sestali predsedniki in tajniki občinskih sindikalnih svetov Gorenjske. Obravnavali so program in organiziranost Gorenjske turistične zveze, priprave na četrto konferenco zveze sindikatov Slovenije in sodelovanje z zavodom za letovanje v Kranju. Za jutri popoldne pa je sklicana seja občinskega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti, na kateri se bodo pogovorili o seminarju za predsednike in tajnike sindikalnih organizacij, o bodoči organiziranosti sindikatov in o obiskih šolskih kolektivov v delovnih organizacijah. A. 2. radovljica Za danes popoldne je sklicana seja obeh zborov radovljiške občinske skupščine. Na dnevnem redu je med drugim poročilo o problematiki šolstva, ki je bilo na prejšnji seji zaradi obširnega dnevnega reda odloženo. Razen tega bodo odborniki razpravljali in sklepali o predlogu za dopolnitev urbanističnega načrta Bleda — cona Za-trnik in o predlogu o ustanovitvi krajevne skupnosti Zasip. Jutri popoldne se bo v Radovljici sestal izvršni odbor občinske konference socialistične zveze in med drugim razpravljal o organiziranju javne razprave o osnutku zvezne ustave in o novem organiziranju v socialistični zvezi. Predvideno je, da bodo ocenili tudi društveno dejavnost v občini in dosedanje javne tribune. Komisija za samoupravljanje pri občinskem sindikalnem svetu je včeraj razpravljala o nalogah sindikatov v zvezi z uresničevanjem ustavnih sprememb v delovnih organizacijah in o delavski kontroli ter o nekaterih nalogah v zvezi s tem. A. 2. V petek, 8. junija, je obiskal Škofjo Loko sekretar izvršnega sveta Ivan Franko. Najprej si je ogledal tovarno Kroj na Trati, popoldne pa se je s predstavniki družbenopolitičnih organizacij škofjeloške občine pogovarjal o organizaciji prireditve »Po stezah partizanske Jelovice.« skofja loka trzie V soboto dopoldne so v Globeli pri Sodražici odkrili spominsko ploščo Viktorju Mokorelu—Zmagu in Jožetu Perušku. Na slovesnosti so govorili Jože Kopitar, nekdanji sekretar ribniškega okrožnega komiteja, Dušan Kompare, predstojnik zavoda za šolstvo in Anton Mežnarc, predsednik združenja borcev Žirovnica. Zmago in Perušek sta padla 15. maja 1944, ko sta skočila skozi okno obkoljene Veselove hiše v Globeli. V kulturnem programu so sodelovali moški pevski zbor iz Sodražice in učenci osnovnih šol iz Sodražice in Žirovnice. Nastopil je tudi harmonikarski orkester glasbene šole iz Sodražice. Slovesnosti so se udeležili učenci osnovnih šol iz ribniške, kočevske in jeseniške občine, številni nekdanji borci, domačini Sodražice in sorodniki padlih junakov, med njimi mati, hčerke in sinovi Jožeta Peruška ter žena in sin Viktorja Mokorela. Mokorel, ki je bil po poklicu učitelj, je bil sekretar rajonskega komiteja Sodražica, Perušek pa član rajonskega odbora OF. Organizatorji proslave zaslužijo vse priznanje, saj je program tekel brezhibno in res slovesno. K sreči je bilo tudi vreme naklonjeno organizatorjem. J. Vidic V ponedeljek je bil v Begunjah seminar za predsednike in tajnike osnovnih sindikalnih organizacij, ki ga je pripravil občinski sindikalni svet Tržič. Na seminarju so obravnavali uresničevanje ustavnih dopolnil v delovnih in drugih organizacijah ter položaj tržiškega šolstva in otroškega varstva pred I. referendumom o samoprispevku za gradnjo šol in vrtcev v občini, ki je bil leta 1968, ter položaj šolstva pred II. referendumom, ki bo v nedeljo, 17. junija. Na enodnevnem seminarju so obravnavali tudi priprave na zbore delovnih ljudi, ki so se začeli včeraj in na katerih se bodo delavci še enkrat seznanili s pomenom nedeljskega referenduma. Na zadnji seji komiteja občinske konference ZKS Tržič so razpravljali in potrdili samoupravni sporazum o štipendiranju slušateljev enoletne politične šole pri CK ZKS v Ljubljani ter obravnavali predlog, da bi v Tržiču začeli akcijo za gradnjo počitniških domov ob morju, v katerih bi letovali Tržičani-Sedaj imata takšna domova le Tovarna kos in srpov in Bombažna predilnica in tkalnica, ostale organizacije pa ne. Ker je zanimanje med Tržičani za letovanje v omenjenih domovih veliko, so morali letovalni čas skrčiti na en teden. -jk Hvala za darilo Pred dnevi nas je prijetno presenetila novica,, da nam je mladinska organizacija Vodovodni stolp iz Kranja poklonila tisoč dinarjev. Čeprav živimo gojenci zavoda v urejenih razmerah, smo veseli takšne pozornosti. Čutimo, da živijo blizu nas mladi, ki nam želijo dobro in,se zanimajo za nas. Življenje v zavodu nam poteka podobno kot vsem našim vrstnikom, le da predstavljamo gojenci doma veliko družino. Vsakdanje delo poteka po določenem redu, kar je nujno potrebno za prijetno sožitje. V prostem času se ukvarjamo s športom, gledamo TV, poslušamo plošče in gojimo še druge dejavnosti. V zavodu imamo tudi taborniško organizacijo. Vsako leto taborimo na morju in si tako nabiramo moči za novo šolsko leto. V naše delo sodi tudi skrb za okolje in moramo se pohvaliti, da je naša okolica lepo urejena. Imamo knjižnico, v kateri pomagamo tudi gojenci. Skrbno urejamo prostore, v katerih živimo. Nekaj gojencev med nami je šele v Preddvoru našlo svoj dom. Naši vzgojitelji nam nadomeščajo skrbne starše, ki smo jih prezgodaj izgubili. Ker se med seboj razumemo in pomagamo, je marsikomu hudo, ko stoji pred izbiro poklica in se mora posloviti od < svojega, za nekatere res toplega doma. Na kratko smo opisali naše življenje pri nas. Živimo, delamo in se učimo, kakor vsi naši vrstniki. Naše življenje ni tako, koi si ga predstavljajo nekateri naši sovrstniki in drugi, ki ne poznajo življenja v zavodu. Mladinke Vzgojnega zavoda v Preddvoru pri Kranju: Zdenka, Dragica, Duška, Danica, Nada Pred referendumom v Tržiču 568 otrok v neenakem položaju Temeljna izobraževalna skupnost je eden izmed pomembnih faktorjev pri pripravah na nedeljski referendum v tržiški občini. Pozitiven izid glasovanja bi namreč omogočil uresničitev srednjeročnega načrta izobraževalne skupnosti, v katerem ima vidno mesto prav postavitev sodobne mreže osnovnih šol in vzgojno-varstvenih ustanov. Zato smo za pogovor pred referendumom zaprosili predsednico temeljne izobraževalne skupnosti Tržič Zinko SRPĆlC, ki je uvodoma dejala: »Z razrešitvijo materialnih vprašanj šolstva in varstva v občini bomo lahko začeli reševati tudi vsebinska. Zato je nedeljsko glasovanje izredno pomembno, saj bi pozitivni izid omogočil gradnjo novih objektov za potrebe vzgoje in izobraževanja. Se posebno pomembno je, da bodo imeli potem vsi naši otroci enake pogoje za šolanje, danes pa jih je precej v podrejenem položaju. Od 1571 šolarjev v občini jih 568 obiskuje pouk v stari dotrajani stavbi, kjer ni osnovnih pogojev za šolsko delo, učenci pa so zato brez dvoma prikrajšani. V nič boljšem položaju niso učenci Posebne šole. 45 otrok bi moralo obiskovati našo Posebno šolo. Zaradi slabih prostorskih razmer se jih vozi 28 v Kranj, 17 pa se jih drenja v stavbi, kjer je tudi Delavska univerza. Treba bo razmisliti, kaj je bolj racionalno. Ali bi se vsi učenci Posebne šole vozili v Kranj, kar bi bilo težko ta mlajše, za katere bi morali preskrbeti spremstvo, ali pa bi v Tržiču našli-prostore za Posebno šolo. Razmišljamo, da bi Posebno šolo priključili Grajzerjevi osemletki in za namene dogradili potrebne prostore, ali eni od novozgrajenih šol v Križah ali na Bistrici. Prav tako pereč je položaj predšolskega varstva. V Tržiču nimamo niti enega prostora, ki bi popolnoma ustrezal temu namenu. Veliko otrok odklanjamo, čeprav bi bili varstva potrebni, posebno če pomislimo, da je velik odstotek trži-ških mater zaposlenih. V občini je trenutno v varstvu le 160 otrok.« Kaj bi torej pridobilo tržiško osnovno šolstvo in varstvo v primeru uspelega nedeljskega referenduma? »Šolstvo in varstvo bosta dobila prostore, ki bodo ustrezali namenu in poslanstvu, ki ga opravljata. Počutje otrok in učiteljev bo neprimerno boljše, razen tega pa bomo lahko kupovali učila, ki jih za stare prostore nismo mogli, čeprav bi bila za sodoben pouk še kako potrebna. Prav tako bodo imeli otroci v šoli urejeno prehrano ter podaljšano bivanje. Na Grajzarjevi šoli imamo 2 oddelka podaljšanega bivanja in prav tako v Križah. Anketa, ki jo opravljamo, pa kaže, da bo moralo biti najmanj toliko oddelkov podaljšanega bivanja tudi v novi šoli na Bistrici. Ne gre prezreti tudi raznih oblik izvenšolskega udejstvova-nja učencev, dodatnih izobraževalnih oblik ter pomoči slabšim učencem, ki v sedanjih šolskih prostorih niso mogoči, v novih pa bodo. S tem bomo razbremenili starše, uvajali sodobne oblike pouka ter dali učencem boljšo osnovo za nadaljnje šolanje. Vrednost novih vrtcev pa smo Ž© omenili. S sredstvi, ki bi jih zbrali s podaljšanim samoprispevkom, vseh teh delovnih oblik seveda ne bomo mogli uvesti. Ustvarili bomo le osnovne materialne pogoje za delo, TIS pa s' bo prizadevala dati vzgoji in izobraževanju tudi primerno vsebino. Takrat bo dobilo naše šolstvo in varstvo resnično nov položaj. Zato naj nam za boljše po* goje šolanja naših otrok in z* njihovo prihodnost ne bo žal dodatnih sredstev.« J. Košnjek Delo organizacije SZDL na Orehku spet zaživelo Prav te dni člani odbora K 0 SZDL Orehek-Drulovka popisujej0 svoje članstvo. Obenem s popisom pobirajo tudi simbolično članarino po 3 din na zaposlenega ali upok°: jenega; izvzeti so tisti z nizkih1 pokojninami. Kot pravi predsednik odbora KO SZDL Drago Domitrovtf bodo denar, ki bo v celoti ostal terenu, uporabili za prireditev pr°' slave ob krajevnem prazniku, za obdaritev otrok ob novem Ietu» predvsem pa za delo z mladino. T* je sedaj nekakšen pastorek, ^ organizacije zadnjih nekaj let nis° skrbele zanjo. Poživljeno politiko delo in družbeni prostori v novi na Orehku bodo mladino pr?v gotovo bolj povezali med seboj 111 tudi s starejšimi. D. Dolenc iS0-SlI3fl lipMbled LESNA INDUSTRIJA BLED — Ljubljanska c. 32 — telefon 77-384 — telex 34525 j 9 1 J% Sreda — 13. junija 1973 Odprto pismo slovenski javnosti Slovenski in jugoslovanski javnosti je znano, da je bil na zahtevo delavcev-pekov in ob podpori sindikata delavcev v kmetijstvu, živilski in tobačni industriji Slovenije ter »Žitne skupnosti« Ljubljana letos sklenjen samoupravni sporazum o odpravi stalnega nočnega dela v pekarstvu in slaščičarstvu v naši republiki. Sporazum so doslej Podpisali ali pa se zanj izrekli predstavniki vseh pekarsko-slaščičarskih podjetij, razen pekarn Črnomelj, Ljubljana-center, Grosuplje in Rogaška Slatina. Akcijo je podprla tudi večina zasebnih Pekov, kjer pa praviloma že tako ne delajo stalno ponoči, zato bodo 8Porazum podpisali prav tako vsi tisti, ki ga še niso. Ta spoi odpravo Ta sporazum omogoča postopno odpravo stalnega nočnega dela Pekov, tudi tam, kjer bi lahko nastale delne težave v oskrbi s kruhom zaradi omejenih zmogljivosti Peke. Večina je tako storila že aprila letos brez večjih težav in v zadovoljstvo potrošnikov. Zato je toliko bolj nerazumljivo, da sporazuma niso podpisala navedena podjetja ali posamezni peki. Komisija podpisnic, republiški odbor in »Žitna skupnost« stalno spremljajo pojave pri izvajanju tega sporazuma in pomagajo premagati težave, da bi bila dosledno uresničena volja in želja ogromne večine Pekov, da si trajno uredijo resnično težke delovne pogoje zaradi stalnega nočnega dela. Pri tem je bilo na razširjenem sestanku podpisnic sporazuma 25. maja, katerega so se Udeležili tudi člani upravnega odbora »Žitne skupnosti«, predstavniki republiškega odbora sindikata delavcev v kmetijstvu, živilski in tobačni industriji in drugi predstavniki Pekarskih podjetij, ugotovljeno, da Je doslej potekala akcija uspešno in da zaradi tega niso nastale kakšne večje težave pri oskrbi potrošnikov. Celo obratno, kjer so se za akcijo dobro pripravili in kjer je že prišlo učinkovitega sodelovanja med Pekarskimi, trgovskimi, gostinskimi, turističnimi in drugimi organizacijami. obrati družbene prehrane ter seveda potrošniki, se je oskrba s kruhom bistveno izboljšala, tako glede svežine, kvalitete in pravilne oskrbe s kruhom in pecivom. Tega Pa seveda ne smemo enačiti z oskrbo s toplim kruhom, zaradi česar so Ponekod še prisotne pripombe. Tak ?ruh je namreč zdravju škodljiv in Je zato že tudi doslej bila njegova Prodaja s sanitarnimi predpisi prepovedana. Tako bodo postopoma odpravljene težave in pomisleki zaradi starih navad in razvad, kako z bistvenim zmanjšanjem stalnega nočnega dela Pekov zagotoviti redno in boljšo Preskrbo potrošnikov s svežim kruhom. To. so s prakso že dokazali Povsod tam, kjer so se dobro 0rganizirali, tako kot na primer v celotni štajerski in koroški regiji, na poriškem in deloma v drugih regijah. V izrazitih turističnih predelih oo delno treba delati še ponoči v Poletni turistični sezoni, kakor so Se tudi peki enotno obvezali, dokler ne bodp tudi tukaj urejene zadovoljive pekarske zmogljivosti in druga vprašanja. Na podoben način je urejena tudi peka za oskrbo tržišča ob nedeljah in praznikih in s tem omogočen pekom vsaj delen počitek tudi ob praznikih. Razprava na omenjeni seji pa je tudi pokazala, da skušajo ta prizadevanja pekov izkoriščati — sicer redki — v svoje sebične namene, predvsem taki, ki so se za sedaj odločili, da neutemeljeno ne bodo podpisali tega sporazuma. Vse bolj postaja jasno, da zato ne, ker želijo ribariti v kalnem tržišču, in to tam, kjer pekarske kapacitete gradijo nenačrtno in nesmotrno zaradi lokalističnih teženj in ozkih interesov, in na ta način povzroča težave pri izvajanju sporazuma. Očitno vsega tega niso krivi peki-delavci, pač pa neodgovorni posamezniki na vodilnih položajih. Tem pa hote ali nehote pomagajo posamezniki v trgovski, gostinski in tudi drugih dejavnostih, predvsem na področju ljubljanske regije, kjer deloma brez potrebe preusmerjajo nabavo kruha k tem »poslovnim partnerjem«. Po podpisu sporazuma so namreč ti začeli v ranih jutranjih urah, očitno z namenom nelojalne konkurence, dostavljati topel ali celo vroč kruh in ga nezakonito dajati v promet, ne glede na zdravstvene in druge posledice. Pri tem je dobro znano, da s tehnološko nedozorelim kruhom često prikrivajo njegovo slabšo kvaliteto in s tem varajo potrošnike, sebi pa ustvarjajo neupravičene dobičke. Ne gre torej za konkurenco z boljšim kruhom ali za izboljšano izbiro ali pa pravočasno oskrbo potrošnikov, pač pa za nezdrave pojave, ki kažejo na nezrelost posameznikov, da bi dojeli namen in pomen tega sporazuma med peki. Ta v bistvu zagotavlja možnost mladim, da se bodo še sploh odločali za ta težak poklic in s tem omogočali redno oskrbo z boljšim kruhom tudi v bodoče. Spričo navedenega, še posebej postavljamo vprašanje, ali je prav, da v nekaterih sicer redkih občinah tudi predsedniki občinskih skupščin ali drugi občinski funkcionarji izvajajo pritisk na peke, da še naprej delajo stalno ponoči!? Nadalje, zakaj v nekaterih občinah prav v tem času inšpekcijske službe ponov- Čistoča v besedah »Hej,« je vpila oni dan Duletovka od vrat hiše za odhajajočim ^ožem, »hej, še eno vrečo si pozabil!« Dule je zavrtel oči in se prisilil k razumevajočernu smehljaju ter odobravajočemu prikimavanju. Le s težavo je stlačil še eno vrečo odpadkov v veliki prtljažnik svojega avtomobila in se odpeljal. Prav tedaj je z vrečo paf)irja in ostankov stopila na prag sosednje hiše Mihova žena in prav tako s težavo tlačila nesnagi) v že prepoln Sr*etnjak. »Hja,« je tedaj stegnila jezik Duletovka, »veste, mi pa imamo avtomobil in vse odpadke enostavno zvozimo od hiše. Sploh ne razu-le kako morete prav vse stlačiti v oni mali smetnjak,« se je spa-in obrnila sosedi hrbet. Mihovka je prezirljivo zapihala in še tisto sekundo načela z ^ožem nedi 'oumen pogovor: »Ti, tega mije pa res zadosti! Če mi ne greš zjutraj na komunalo ln jim zaukažeš, naj nemudoma pošljejo tovornjak, te enostavno Zn*linčim v prah. Poglej, kakšna svinjarija je pred hišo! In vrh vsega me zbada še ta šemasta opravljivka, da za nas zadostuje smetnjak, °ntPa odvažajo z avtomobilom!« , Miha je zjutraj na komunali res pihal in se jezil, a tovornjaka ni oilo ne ta ne naslednji dan. Čez nekaj dni je enostavno pobrskal po udarnici in izvlekel stari koleselj, naložil smetnjak nanj in vso njego-vsebino stresel v najbližji potok. Začuden je opazil, da tako očitno zit ° tU drugi, kajti potočka iz one nesnage sploh ni bilo več opa- Ko sta se Miha in Dule zvečer sešla v gostilnici, je pogovor nanesel U(H na odpadke, smetnjake in čistočo nasploh. Miha je tolkel po mizi samega besa nad komunalci, češ, da ga bodo zdaj zastonj terjali za Ma&ilo. Da jim že pokaže, lenuhom zanikrnim, saj še v tistih redkih asih, ko se prikažejo, polovico smeti puščajo za seboj. »Ja, ja«, je modro prikimaval Dule, neprizadet ob prijateljevi ves.reči, »težko je z njimi, težko. Saj si videl, kaj se je zgodilo po očišče-alni akciji šolarjev! Skup so nagrabili, očistili inpometli, a po kupe ni lhČe prišel. Še danes hodimo po nesnagi, ki jo je razpihal veter!« , »To že, to že,« še ni prebolel svoje osebne nesreče Miha, »vsajpred isamt naj poberejo! Prav zaindam ti in te obenem tudi ne razumem, ^ojim moreš tako ustreči, da namesto njih odvažaš odpadke!« »Bodo že še videli,« se je posmejal Dule, »tudi divja smetišča bodo l 0ro.li enkrat očistiti. In seveda gozdne jase in bregove Save! In tam našli.tudi vse moje odpadke, prijatelj!« D. Sedej no dovoljujejo oživljanje zastarelih pekarn, katerim so same že pred časom z odločbami prepovedale poslovanje predvsem zaradi neurejenih higienskih razmer!? Istočasno pa ne ukrepajo, če se prodaja tehnološko nedozorel oziroma topel ali celo vroč kruh. Končno postavljamo vprašanje tudi pekom privatnikom, zakaj vabijo k sodelovanju predvsem pri nočni peki delavce iz družbenih pekarn, kateri zaradi tega prihajajo utrujeni na dnevno delo v svoj kolektiv!? S takimi morajo čim prej razčistiti tudi peki-delavci sami v njihovih kolektivih. Pričakujemo tudi vnaprej splošno podporo slovenske javnosti pri izvajanju tega sporazuma, saj je eden izmed prvih, ki skuša urediti pogoje za delo delavcev in ki je resnično zaživel v praksi na osnovi ustavnih dopolnil. Pri tem še posebej pozivamo vse odjemalce kruha in peciva, predvsem pa potrošnike, da komisijo podpisnikov sproti obveščajo, če bi v katerem koli kraju zaradi postopnega prehoda iz stalnega nočnega dela na zgodnje jutranje delo pekov nastale težave pri redni oskrbi z boljšim svežim — torej ne toplim ali vročim kruhom — da bodo lahko podpisniki sporazuma odpravili pomanjkljivosti in še izboljšali dosedanjo oskrbo. Istočasno pa vas opozarjamo na redke posameznike, ki nas ovirajo v teh naporih, da bi nam pomagali tudi te prepričati k sodelovanju in izvajanju sporazuma. Šele tako bo postal resnično samoupravni, kot odraz pravic in dolžnosti vseh pekov organiziranih v naši republiški sindikalni organizaciji. Za podpisnike sporazuma predsednik ing. Edo Stepišnik, 1. r. Za republiški odbor predsednik ing. Ivan Kukovec, 1. r. Žitna skupnost Ljubljana predsednik UO Franc Puterle, 1. r. Aktiv zveze komunistov Sekretar medobčinskega sveta zveze komunistov za Gorenjsko Martin Košir je za danes popoldne v Kranju na podlagi dogovora s sekretarji komitejev gorenjskih občinskih konferenc ZK sklical aktiv komunistov. Razpravljali bodo o tezah o idejno-političnem vprašanju razvoja visokega šolstva v samoupravni socialistični družbi. Teze bo na seji obrazložil predsednik kulturno prosvetnega zbora zvezne skupščine dr. Avguštin Lah. A. Ž. Starši obiskali . tržiške vrtce Matere in očetje iz trži&ke občine, ki imajo svoje otroke v vzgojno-varstvenih ustanovah, so le-te na povabilo svojih malčkov v četrtek popoldne obiskali ter se seznanili z načinom dela v vrtcih ter s težavami, zaradi pomanjkanja prostora. Ob koncu obiska so pripravili malčki svojim staršem kulturni program. -jk Mavricius je nadarjen fant. Ze dolgo se poznava. Njega dni sva bila neprestano skupaj. Toda številke so naju ločile. Da, številke. Jaz jih namreč ne maram, celo sovražim jih, medtem ko je Mavricij dobesedno zaljubljen vanje. Po maturi sva jo zato ubrala vsak po svoje: on k »računarjem«, moja malenkost pa k pisunom, kot nam nekateri velikodušno pravijo. Dolgo ga nisem videl in lahko si predstavljate, kakšna radost me je navdala, ko sva se mesec dni nazaj spet srečala. Seveda sem nemudoma predlagal, da zavijeva v najbližji bife. »Boš kaj močnega?« sem hotel vedeti. »Alkohola ne smem nič,« je brž pojasnil. »Želodec mi nagaja. Tonic bi.« Naročila sva torej tonic in vinjak. Vinjak je bil zame, kajpak. »In kako živiš, stara sablja? Te je strast do številk minila?« »Minila? Ne nori! Diplomiral sem iz matematike in potlej vse sile posvetil statistiki. Čudovita reč, verjemi! Uživam. Ob kompjuterjih pozabim na svet okrog sebe,« je zanesenjaško razlagal. »Hmmm,« sem zabrundal in s težavo požrl slino. Nato sva pogovor zaobrnila na bolj običajno temo. Mavricij je ponosno pripovedoval, da je že dve leti poročen in da ima ljubko, modrooko hčerkico. Osem mesecev bo kmalu stara. »Osem mesecev znese približno osemsto jurjev,« sem glasno sklepal. »Vidiš, tvoja hči je vredna osemsto tisočakov!« Prijateljevi očesi, pomaknjeni za debela stekla, naočnikov, sta v nenadnem ogorčenju besno zažareli. »Prekleto, če misliš kvasiti nesramnosti, bova hitro opravila!« je zavpil. Moj prijatelj statistik »Tak pomiri se no!« sem ga jel tolažiti. »To vendar ni zraslo v moji glavi. Davkarji pri odmeri dajatev iz osebnih dohodkov odštejejo na slehernega nepreskrbljenega potomca milijon dvestotisoč letno. Baje ste vi, statistiki, ugotovili, da en kratkohlačnik stane natanko tisoč novih dinarjev mesečno. Vrednost osemmesečnega dojenčka potemtakem znaša osemsto čukov. Logično, ne?« »Ampak, ampak ...!« je razburjeno jecljal Mavricij. »Dobro, pustiva otroke,« sem spravljivo dejal. »Raje raztolmači, od kod izvirajo gromozanske zmote v napovedih porasta cen in življenjskih stroškov. Tu vas je pa praksa pošteno povozila.« Sobesednikova lica so kot semafor naglo spremenila barvo. Čisto zelen je postal. »Ni res! Prav ničesar ne razumeš! Zadevo moraš gledati kompleksno, upoštevati moraš najmanj tisoč in ne le dveh ali treh komponent. V danem primeru so komponente artikli, ki prihajajo na trg. Kdor vzame v pretres zgolj ducat vrst blaga, denimo meso, pijačo, kruh, tekstil, bencin itd., dobi popolnoma napačno sliko. Zajeti je treba večino predmetov. Šele tako odkriješ dejanski, v povprečnem odstotku izraženi skok stroškov .. .« »Povprečjem jaz ne zaupam,« sem zalajal čez mizo. »Počakaj! Če združiš in preučiš vso maso izdelkov, so lani objavljene prognoze presenetljivo točne. Zal ljudje ne znajo pravilno ocenjevati. Tarnajo nad porastom stanarin, ne vedo pa, da sta, recimo, ceni svedrov in naftovodnih cevi letos za okrog 30 odstotkov nižji.« »Kaj ne poveš?!« sem vzkliknil. »Napisal bom poučen članek, mu dodal par intervjujev in javnosti razsvetlil betice. Edino nekaj bi te prosil: pomagaj mi najti vsaj štiri občane, ki so pred kratkim kupili sveder.« Zavladala je mučna tišina. Če bi nepričakovano ne vstopila vitka črnolaska, za katero sem pol minute kasneje zvedel, da je Mavriciusova soproga, bi se utegnil pomenek zame presneto slabo končati. Potem sva si z gospo segla v roke. Pojasnila je, da teče k mesarju. Povsem slučajno je pokukala skozi okno restavracije in naju opazila. »Ne zameri, Mac, toda premalo denarja sem vzela s seboj. Kakih pet tisoč bi rabila. Bi šlo?« In je mimogrede izustila kup krepkih na račun vsesplošne draginje. Nameraval sem že blekniti, naj preizkusi možev »recept« ter nabavi deset metrov naftovodnih cevi, pri katerih kot bi mignil prihraniš trideset odstotkov, a ker očitno ni znanstvenik, bi utegnila predlog napak razumeti. »Kaj pa pravzaprav piješ?« je tedaj Mavriciusova boljša polovica sumničavo prebodla možička. »Tonik-vinjak!« sem odgovoril namesto vprašanega. Njene lepe obrvi so jezno trznile. »Le igraj se, le! Toda ne pričakuj, da bom ponoči vstajala in iskala tablete za želodec,« je zasikala onemelemu zakonskemu tovarišu v obraz ter odvihrala. Prijatelju so živci dokončno popustili. »Baraba! Zakaj lažeš? Vinjak je tvoj! Razen tonika nisem poskusil n ičes ar drugega!« »Točno,« sem pritrdil. »Ampak v povprečju, statistično, pijeva oba tonik-vinjak.«' Od tistega nesrečnega popoldneva dalje si z Mavriciusom nisva več posebno blizu. -or IV. zvezni pregled ekip prve pomoči RK Jugoslavije na Bledu V soboto, 16. junija, bo v organizaciji republiškega odbora in občinskega odbora Rdečega križa Radovljica velika zvezna prireditev — IV. pregled ekip prve pomoči RK Jugoslavije. Prijavljeno je 46 ekip z več kot 300 člani iz vseh republik in obeh pokrajin. Ekipe se bodo ob 7. uri zjutraj zbrale pred domom TVD Partizan na Bledu, od koder bodo v slavnostni povorki odšle po Prešernovi cesti na športni stadion pod gradom. , Ob 9. uri se bo na prireditvenem prostoru začela osrednja prireditev. Po uvodnih svečano-sih, raportu, dviganju zastave in himni bodo spregovorili pred- sednik skupščine RK Jugoslavije dr. Nikola Georgijevski, predsednik občinske skupščine Radovljica Stane Kajdiž in predstavnik pokrovitelja — državnega sekretarja za narodno obrambo generala armije Nikole Ljpbičiča. Tekmovalni del se bo začel ob 9.45 z nastopom 6 ekip in 38 udeležencev iz SR Bosne in Hercegovine. Sledile ji bodo ostale republiške ekipe. Našo republiko bodo predstavljali pionirski ekipi osnovne šole Senovo in osnovne šole Sostro, mladinske ekipe Pedagoškega centra iz Celja, šole za PTT Ljubljana, šole za medicinske sestre Ljubljana in občinska ekipa Ljubljana-Bežigrad. Le-te so se najbolj izkazale na republiških tekmovanjih prve pomoči. Udeležencem prireditve bodo popoldne razkazali zanimivosti Bleda in okolice, zvečer pa bodo priredili tovariško srečanje. Naslednjega dne, v nedeljo, 17. junija, ob 9. uri bodo člani Gorske reševalne službe Slovenije na Bohinjski Beli prikazali vajo v reševanju ponesrečencev v gorah. Goste in nastopajoče bodo nato povabili na izlet k Bohinjskemu jezeru. Nagrade kupcem samo še do 30. junija 1973 KRANJ Za novo tovarno STOL na Duplici pri Kamniku so se spet pokazala rebra železne konstrukcije. Tovarna se je odločila za gradnjo nove skladiščne hale, ker so se pokazala nesorazmerja med proizvodnjo in montažo. Pri tako razširjenem programu ploskovnega pohištva je bil namreč zaradi premajhnih skladiščnih prostorov moten notranji pretok materiala, z novo halo pa bo zagotovljena hitrejša finalizacija proizvodov. — D. Dolenc Le začasna rešitev V doglednem času bomo morali v Kranju razmišljati o gradnji nove in sodobnejše železniške postaje Železniške postaje, zgrajene ob gorenjski progi, so arhitektonsko izredno zanimive, grajene po istem kopitu' ter stare prek 100 let. Ena takšnih je tudi kranjska železniška postaja, ki je zaradi rastočega prometa spreminjala podobo in se razširjala. Nekajkrat je bila popravljena in modernizirana, vendar so zahteve časa vedno prehitevale njene zmogljivosti. Šepala je tudi njena urejenost in pogoste so bile kritike, da »štacion« ni ravno najlepši in najurejenejši predel Kranja. Nekateri so s prstom kazali na neurejena in zanemarjena stranišča, na gostinski lokal, ki je bil najmanj podoben solidni železniški restavraciji, na čakalnice, ki so bile pogosto pribežališče in prenočišče zapoznelih vandrovcev in potnikov, itd. Zadnje čase so se razmere na kranjski železniški postaji uredile in odstranile najbolj kritične pomanjkljivosti. Železniška uprava je že uredila nekatere prostore na postaji, preskrbela premikačem solidnejše prostore za bivanje, uredila čakalnice in odprla lepo urejeno železniško restavracijo, v kateri pripravljajo tudi tople obroke. Vendar kranjska postaja še ni takšna, kakršna bi morala biti in kakršno zahteva sodobni železniški potniški in tovorni promet. Tudi njena okolica ni najbolje urejena. Do konca letošnjega leta bodo odstranjene najnujnejše pomanjkljivosti in opravljena najbolj potrebna opravila. Kranjsko železniško postajo bodo letos prekrili in jo pre-pleskali ter zgradili zelo potrebne sanitarije. Okolico postaje bodo asfaltirali ter vagonsko dostavo premoga preselili v Naklo. Kupi premoga so namreč najbolj kazili videz postaje. Vzporedno s tem bo dobila kranjska postaja tudi nove dostavne kamione in vagonske vlačilce, kar bo omogočilo, da bodo dobili naročniki blago čim bolj nepoškodovano in čim bliže mestu uporabe. Vse omenjene tehnične novosti bodo lahko na kranjski železniški postaji uvedli brez težav, ker je postaja že sedaj popolnoma elektrificirana, ima pa tudi potrebne varnostne naprave. Denar za vse omenjene novosti je zagotovljen. Kljub temu postaja še ne bo takšna, kakršno bi Kranj potreboval. Zato bo treba čim prej razmišljati o gradnji nove železniške postaje, kar predvideva tudi srednjeročni razvojni načrt kranjske občine, i J. Košnjek Krajevna skupnost Gorje Pričakujemo večjo podporo delovnih organizacij Krajevna skupnost Gorje je s 17 naselji in z 2760 prebivalci po razsežnosti nedvomno med največjimi krajevnimi skupnostmi v radovljiški občini. Zanimivo je, da je malo prebivalcev te krajevne skupnosti zaposlenih na svojem območju. Pač zato, ker na območju te krajevne skupnosti ni podjetij in ustanov. Prebivalci so tako zaposleni v prek 100 različnih podjetjih v občini in zunaj nje. Predsednik te krajevne skupnosti je že osem let Matevž Bizjak. Pred nedavno javno tribuno v Gorjah smo ga zaprosili za kratek pogovor. »S čim se je krajevna skupnost doslej največ ukvarjala?« »V naši krajevni skupnosti je 35 kilometrov cest, 14 mostov prek reke Radovne in raznih hudournikov, šest avtobusnih postajališč itd. Vse to je treba vzdrževati. Prav zato je bila osnovna dejavnost krajevne skupnosti doslej prav komunalna. Zal z dokaj skromnimi sredstvi ne zmoremo vsega. Poseben problem je f>rav asfaltiranje cest. V zadnjih etih je bil namreč asfaltiran le en kilometer ceste četrtega reda. Obnovili smo številne mostove, uredili nekaj sto metrov kanalizacije, avtobusna postajališča, vodovod na Per- alpina Predstavljamo vam tri modele za mlade. So izredno udobni, mehki in zračni. Zgornji deli so iz naravnega usnja, podplati modni in lahki. Dobite jih lahko v različnih barvnih kombinacijah in po ugodnih cenah v vseh naših prodajalnah. artikel 8057 artikel 8054 artikel 8055 nikih, nekaj javne razsvetljave, pravkar pa turistično društvo ureja parkirni prostor pred sotesko Vint-gar. Pri vsem tem so veliko prispevali občani s prispevki in s prostovoljnim delom.« »Kakšni so načrti krajevne skupnosti?« »O načrtih bi težko govoril, ker s sredstvi, ki jih ima na voljo vsako leto krajevna skupnost, še dolgo ne bi mogla podelati vsega. Največji problem je vsekakor kanalizacija. V Zgornjih Gorjah bi bilo treba urediti okrog 600 metrov kanalizacije, v Spodnjih Gorjah pa je treba narediti še načrte. Čimprej bi bilo treba asfaltirati nekatere ceste; med njimi cesto Spodnje Gorje — Jesenice, Bled—Vintgar skozi Podhom, nadalje cesto pod Višelnico in druge. Odkar so se v naši krajevni skupnosti začele kazati nove možnosti za razvoj turizma, večkrat pomislim na tiste krajevne skupnosti, ki imajo v občini boljše pogoje za delo in razvoj kot mi. V krajevnih skupnostih z več delovnimi organizacijami jim le-te velikokrat zelo pomagajo. Ker so prebivalci naše krajevne skupnosti zaposleni v prek 100 delovnih organizacijah v občini in zunaj nje, menim, da bi te delovne organizacije lahko nekaj prispevale za boljše počutje svojih članov v kraju, kjer živijo.« A. Žalar Povezovanje — osnova za preusmeritev Prejšnji teden je bila v Radovljici razširjena seja komiteja občinske konference zveze komunistov, ki so se je udeležili tudi direktorji nekaterih večjih podjetij. Glavni del razprave je bil namenjen povezovanju organizacij združenega dela v občini. Ocenili so, da doslej s povezovanjem gospodarstva ne morejo biti zadovoljni. Posebno vodilni delavci so bili na tem področju največkrat premalo prizadevni. V mnogih primerih pa dosedanje združitve tudi niso izboljšale položaja v manjših delovnih organizacijah. Slednjim priključitev k večjim največkrat ni zagotovila možnosti za nadaljnji razvoj in socialno varnost delavcev. Menili so tudi, da vedno ni bilo najbolj smotrno, da so se delovne organizacije pri povezovanju in združevanju ozirale predvsem po organizacijah zunaj občine. Kakor da domačim ne bi zaupali. Prav zato so se na seji zavezali, da je v prihodnje treba preučiti možnosti za nadaljnje združevanje in povezovanje. Vendar naj to ne bi bilo zgolj politična akcija, marveč naj bi odločitev za takšen korak temeljila na skrbno pretehtanih strokovnih in ekonomskih podatkih. Poudarili so, da v prihodnje prav združevanje lahko precej pripomore k takšni preusmeritvi gospodarstva, kakršna je začrtana v razvojnih programih. Možnosti za uresničitev takšnega napotila pa so zdaj ob ustavnih spremembah še večje. Saj je moč različne oblike povezovanja uresničiti brez odtujevanja sredstev. Prošnje... Zdaj, pred koncem šolskega leta, so na marsikateri občinski seji pod točko razno reševali razne prošnje učencev šol za skromen denarni prispevek k zaključnemu izletu. Člani komisij in občinskih konferenc so potem računali, se menili in omahovali, kajti takih izdatkov njihov proračun ne predvideva. Prav tako bi se rešitev morda že našla, saj ni šlo za velike zneske, pa vendar.. Prošenj je bilo le preveč in kot se zdi, so bile poslane prav vsakomur, za katerega se je na tihem predvidevalo, da ima nekaj v blagajni. Ze res, da so na primer v jeseniški občini učenci letos zbirali papir za dom v Kumrovcu in ne za zaključne izlete. Res pa je tudi — in še zgledno povrh — da so na primer učenci osnovne šole v Kranjski gori tudi zbirali odpadni papir za dom v Kumrovcu, za svoj zaključni izlet pa so poskrbeli drugače. Prav vsi so se udeležili očiščevalne akcije okoli kranjskogorskih hotelov in zares zgledno očistili kraj. Gostinska podjetja so to znala ceniti in so jih nagradila v skupnem znesku in še vsak učenec je dobil 5 dinarjev. Zdaj odhajajo na izlete brez vsakih skrbi. D. S. soi>a Uraro industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov vabi k sodelovanju več strokovnih delavcev — saldakontistov Pogoj: srednja strokovna izobrazba, po možnosti s prakso. Možnost zaposlitve takoj ali po dogovoru. Kandidate vabimo, da se zgla-sijo v oddelku za zaposlovanje, kjer lahko dobe vsa pojasnila, ali pošljejo pismene prijave kadrovski službi podjetja, Kranj — Škofjeloška 6 do 20 6.1973. /4 i [tj •JdJUBUANA^ Žito Ljubljana DE Pekarna Kranj razglaša naslednja prosta delovna mesta: 1. šoferja — razvažalca kruha za določen čas Pogoj: poklicni voznik C kategorije Osebni dohodek po pravilniku Kombinata Žito. 2. snažilko proizvodnih prostorov za nedoločen čas Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Prošnje je treba oddati na upravi DE Pekarna. Tovarna vijakov Plamen Kropa razpisuje v šolskem letu 1973/74 naslednje štipendije: 1. strojna fakulteta 2 2. ekonomska fakulteta 1 3. višja ekonomsko komercialna šola 1 4. višja šola za socialne delavce 1 5. višja tehniška varnostna šola 1 6. ekonomska srednja šola 2 7. upravno administrativna šola 3 8. srednja medicinska šola 1 9. srednja gradbena šola — visoke granje 1 10. srednja tehniška šola — elektro oddelek (šibki tok) 1 Sprejmemo 11. neomejeno število učencev v gospodarstvu za poklic strojnega ključavničarja ter 12. neomejeno število učencev za poklic izdelovalca vijakov. Šola se bo začela jeseni in-traja 14 mesecev. Vpišejo se lahko učenci, ki so končali vsaj 6 razredov osnovne šole. Rok razpisa je 30. junija 1973. Prijavi je potrebno priložiti prepis zadnjega šolskega spričevala in kratek življenjepis. •tO obX0CVN * JkiOi 4 %ji L* J^t -iSP Sreda — 13. junija 1973 hviercator Cenjeni potrošniki pri nakupu pohištva ARTUR 15 % POPUSTA omaric za čevlje Ha kvalitete 15 % POPUSTA na vse vrste pohištva 10 % POPUSTA preproge 10 % POPUSTA pralni stroji, hladilniki in vse vrste štedilnikov gorenje pri gotovinskem nakupu 5 % POPUSTA Ift/lercatori Večer v Prešernovem gledališču Zadnja premiera v sezoni: Kreflova kmetija Cveto Sever in Vlado Uršič v Potrč ovi Kreflovi kmetiji Pisatelj in dramatik slovenskih Koric Ivan Potrč je Kreflovo kmetijo ^aPisal že pred nekaj desetletji in Predstavlja prvi del trilogije o *reflih. V načrtu je še del, ki bo ob-,egel fas po drugi vojni. Kreflova "^etija ima dokaj nenavadno zgo-°vino, saj je predstava v Kranju akorekoč rehabilitacija tega dela in avtorja kot dramatika, čeprav je reba tudi pripomniti, da sta nasled-J1 dve deli mnogokrat in večkrat uprizorjeni. In čeprav je bil tudi prvi del predstavljen že v Mariboru in v Ljubljani, je zanimivo, kar je izjavil avtor sam, da mu ljubljanska Drama namreč še po treh desetletjih ni odgovorila, $e bodo delo uprizorili ali ne. Res pa je še, da Drama SLG Ljubljana že dolgo ni več arbiter glede slovenske dramatike. Predstava v Kranju je bila na nek način pravzaprav presenečenje, odvisno pač od tega, kako jo sprejema- EI Santo -maskirani maščevalec Mehiško-španska produkcija je tokrat popolnoma zatajila. Film 0 rokoborcu s srebrno masko je primer filmskega izmečka, ki niti ne zasluži kritike. Težko bi izluščili vsaj drobec, ki bi se približal povprečnemu filmskemu ustvarjanju kriminalnih zgodb. Vse skupaj je namreč tako slabo, da daje občutek nekakšnega antifilma, če pojmujemo ta lzraz kot sinonim za tisto, kar film ne sme biti. Sicer se pa zgodba odvija okrog dragocenega diamanta, ki posta-Plen dobro organizirane tolpe. Policija ji skuša priti na sled. To ji uspe šele s pomočjo slavnega rokoborca s srebrno masko. Nihče ne ve, *-/e> odkod prihaja. Poznajo samo njegove rokoborske veščine, kijih Pridno izkorišča v boju s člani zloglasne tolpe. . No, in ravno ti pretepi in dvoboji trdih pesti so največji spodrsljaj, aJpovsem negirajo klasično filmsko režijo. M. G. mo. Bila je presenetljivo dobra, če upoštevamo, kaj naš ansambel zmore, kaj tekst igralcu nudi in če sprejmemo režiserjev koncept. Predstava je povsem solidna, če jo primerjamo recimo s predstavami poklicnih gledališč, ni pa predstava tisto, kar bi pravzaprav tako radi videli in doživeli. Krivdo pa enakovredno nosijo vsi od pisca in režiserja do vodstva PG. Je morda tudi krivda nas gledalcev samih, ki se nam še vedno zdi izredno dobro tisto, kar je tako imenovano realistično. Upoštevajmo, da pripravi ansambel PG do pet premier na leto, da v Kranju poleg tega gostujejo še gledališča iz Ljubljane, Celja, Nove Gorice in od drugod, in da je reper-toarna politika našega amaterskega gledališča skoraj do potankosti podobna prej naštetim gledališčem. Zdi se mi, da bi bilo bolje, če bi poskušali -s predstavami, ki bi pomenile osvežitev, novost, repertoarno kot izrazno gledališko, če bi bila, skratka, amaterska gledališča tako kot amaterska kinematografija namenjena predvsem iskanju novih poti slovenske dramaturgije. Tako pa v bistvu capljamo za poklicnimi gledališči, trudimo se, da bi jih Čimbolje posnemali, presegli jih s splošno šablono ne bomo. Režiser Janez Drozg (RTV Ljubljana) je pri postavitvi Kreflove kmetije na kranjskem odru imel za izhodišče predvsem narediti solidno predstavo, ustvariti iz možnosti ansambla čimveč in še več, graditi dramo iz teksta čim bolj na človečnosti in ne toliko na revolucionarnosti enega od osrednjih likov, Ivana, ter da je delo govorjeno v dialektu. Zapisal sem, da je bila kranjska predstava na nek način presenečenje. Bila je presenečenje zaradi dognanosti in izpolnitve režijskega koncepta in predvsem zaradi kreacij, zlasti Irene Silingove. 2e pri Deželi gasilcev je vidno opozorila gledalce na svoj talent, vendar je bil lik Lize še bolj dognan in izčiščen. Pretresljiva je bila Biba Uršič, ki je v sicer majhni vlogi spet zaigrala sproščeno in vehementno, vehementnosti pa je nekoliko primanjkovalo Cvetu Se-verju, ki je odigral Ivana, osrednji lik drame. Odlično je zaigral, vendar ga je verjetno motil tčmpo ostalih igralcev. Zaradi dialekta je bilo pri spremljanju drame čutiti, kakor da gre tekst za igralcem. Dialekt je bil tudi edina pomanjkljivost predstave, kar pa je delno tudi razumljivo in opravičljivo. Grozljivo je delovala Strniševa, ki ji je, predvsem še zaradi njene mladosti, treba čestitati, čeprav morda ta naturalistično prikazani lik ni ravno primeren za središče drame. Ob koncu zapisa in tudi gledališke sezone bi rad še enkrat opozoril, da gledališče v Kranju potrebujemo, da pa si od našega ansambla želimo še več poguma pri ustvarjanju, veliko izvirnosti in da »solidnost« raje prepustimo drugim gledališčem. Navsezadnje vse dosedanje predstave dokazujejo, da že zmoremo veliko in da bi zmogli še več. J. Poštrak -- Snovanja naj prerastejo v revijo Na zadnji seji skupščine kulturne skupnosti Kranj so priporočili svetu kulturnih skupnosti Gorenjske, da prouči sofinanciranje Snovanj, kulturne rubrike časopisa Glas. Kulturni delavci namreč razmišljajo o tem, da bi sedanja oblika Snovanj prerasla v revijo. Izvršni odbor kulturne skupnosti Kranj je že razpravljal o izdajatelju Snovanj in pa o novem uredniškem odboru. Predlagajo, naj bi bil izdajatelj Snovanj svet kulturne skupnosti Gorenjske ali pa neposredno kulturna skupnost Gorenjske. Na svetu kulturnih skupnosti Gorenjske bi se tudi odločili za glavnega urednika Snovanj. $ HHBHHHHHHHBBBHHB "talko v: Šestero mušketirjev Jubilej v Prešernovem gledališču m predstava za otroke in mladino v sezoni 61 •Uni*a2u'. ko gledališča na Slovenskem intenzivno razmišljajo o tem, kako ^edsta iavnost za mladino in otroke razširila, prek že običajne novoletne l°v° jzI vy ~T ta doseže v najboljšem primeru 20 do 30 ponovitev —je Prešerno 8 svojo smotrno in povsem namensko dejavnostjo dokazalo, °se/n 2n,p.rimerni organizaciji in načrtnem delu praktično ni mogoče ugoditi pVntevam mladega občinstva. USllcZK novoletne predstave Prešernovega gledališča (E. Vos: PLEŠOČI Predstave Lutkovnega gledališča (K. Novak: PRA VUICA O S\refl°/?r f Je Mladinska skupina pod vodstvom Jožeta Kovačiča in s rfn? S9šom Kumpom pripravila naslednje predstave: CESARJEVA u °boie ČILA (Andersen-Golias) in POJOČO SKRINJICO (N. Sinkiči) rA^JF /,enem večeru, dalje lutkovno predstavo NOVOLETNO PRAZNO->\P£K TKi £ovačiV ter ŠESTERO MUŠKETIRJEV (S. Mihalkov), igrico IVIJFjut?APEK (W- Busch) v režiji Mirka Cegnarja ter recital TI SI spet prijeten prvi vtis, ki ne vara. Mali Vito skorajda ne more brez svojega novega kolesa Nadu Amalija z zdaj že odraslim D ragom »Midva z možem sva hotela punčko, no ja, predvsem jaz sem jo hotela,« sije z obraza Amalije, »in prinesli so nama jo skupaj z njenim bratcem, Dragom. Njuna mama je bila večkrat bolna in je tako milo prosila, naj vzameva oba, da sva ji za nekaj časa tudi ustregla. Punčka je bila izredno živahna, po vsej vasi sem jo morala loviti, Drago pa je bil njeno pravo nasprotje: zelo, zelo miren. Tedaj mu je bilo šest let in je že nekaj časa živel v neki rejniški družini, a zanj niso primerno skrbeli. Še zdaj ga vidim: tamle na divanu je sedal, tako suh, da se ti je v srce zasmilil. Kadarkoli so nas obiskali sorodniki ali sosedje, sem imela vedno navado reči, da fantka ne nameravam obdržati in po teh besedah je postal Drago vidno žalosten. Toliko je tedaj že razumel, a spregovoriti ni znal niti besede. Resda sem bila tedaj trdno prepričana, da je gluh, kajti bil je tudi sicer podhra-njen in stalno bolan. Vsakih štirinajst dni sva hodila v bolnico na Jesenice, vedno je bil bolan. Ko nama je punčka začela povzročati vedno hujše težavey sva se končno odločila, da obdrživa Draga. Pozneje je okreval in postal pravi korenjak. Veste, elektrikar bo,« je ponosna Amalija, Drago pa je malo bolj zlezel vase in nekaj zagodrnjal. »V tretjem letniku sem,« pravi vnemar. »Lani je bil prav dober, dobro se uči,« dopolni njegova mama. »No ja,« je spet malce nerodno fantu. Tudi tedaj, ko ga povprašam za njegovo pravo mamo, se malo preseda, potem pa potihem, a zato nič manj odločno, spregovori: »Ce jo srečam, mi ne pomeni nič več kot tedaj, če srečam prijatelja. Tu imam dom in tu so moji pravi starši.« Ko pozvonim, nastane onstr*" vrat nenadoma nemirno, hitro stopicanje otroških nog, in prl' kaže se majhna, čedna svetlola9® glavica, se mi na široko posmeJ, in v istem zagonu odleti naz®J' »Takoj bom, takoj,« se opravičuj iz sobe gospodinja Francka PodnP' nik in oblači kratkohlačnika. Se pre; den ji uspe vzeti glavnik, je n^ Vito že v kuhinji, v varnem naroč) svojega ata. , »Tako presneto nagajiv je ta1, najin Vito,« pravi Francka in ne sli se kot tožba, prej kot nekakšno zd. dovoljstvo, da je fant tako vese' zdrav in bister. Sploh dvomim, da £ je Francka kdaj resno pokarala. več sreče je v njenih očeh, PreVfj dobre volje na njenem obrazu ' mnogo preveč popustljivosti v nj nem značaju. £ »Tako srečna sva, ker ga Sedem mesecev mu je bilo, ko je nj •gova zelo mlada mamica BKf* dobro družino. Pa sem šla na ob*"j in ga sprva še nisem namerava vzeti, ker sva imela z možem Še n ■ kaj obveznosti. Kar v naročje so njj ga tedaj dali in tako fletno se je & j stisnil k meni, da sem ga še trenutek vzela domov.« gg »Poglej, a vidiš, kako je lep.* ■ obrne Vito k meni in mi pomoli hen nožiček pod nos. Pa se še v is*e hipu zavrti in že je na drugem ko*1 kuhinje. »Saj je bila še tako mlada njeg° . mamica, otrok je še bila. Večkrat e obišče, pride tudi z možem in f jima dvema otrokoma. Zdaj dobro. Zmenili smo se tudi, da Vito mene mama, njo pa mam1 Želela je tudi, da kliče Vito moJe» moža ata in tako je ostalo.« »Mislim, da ne bi mogla živeti. ^ bi Vito odšel, pa tudi sam fantih ^ brez naju nikamor ne gane. * šestih letih ni bil niti enkrat re s bolan, kup pesmic zna na Par*]< i v i piše tudi že. Drugo leto bo 0(*he ry j malo šolo. Sama sem trdno čana, da se bo dobro učil. In dober je, verjemite, poznam ga-je, najin je, najino življenje je.« Ko se ob ograji poslovimo, ^ seveda tudi pokaže, kako dobro voziti imenitno majhno kolo, * mu ga pred nedavnim kupili. .^t »Na svidenje,« mi zakliče še en*. |ji ob ograji s svojimi modrimi — kdo bi postajal in tratil čas oddrvi nazaj proti hiši. jfl Tri zgodbe torej, tri zgodb^t usode otrok, ki so našli v®frUii' le varno zavetje v dobrih ^F^gt nah. Le kaj bi mogli napis at,hI,jl» kot to, da se v teh in podon ^ družinah beseda mati, ma«13 teta piše z veliko začetnico. ^ B4f% M m Sreda — 13. junija 1973 POGOVORI O STRAŽIŠČU ZOR M AN 18 Draga moja Iza ^ama je znanko skoraj proseče pogledala. »K u Anton pa njegov najboljši prijatelj.« »M - more^» Amalija! Naša hiša je vendar...« re§ h r Je otrokom hiša. Svoja pota ubirajo. Še takimle ne mo-gojtizaupati..,« trta -belim prstom je pokazala name, kakor da me že vnaprej družbe spodobnih ljudi, sin« "V zato pravim našemu Pavlu, uči se. Za sedaj me še po-hvala bogu.« i\jet) a 0 sem jo sovražil! Nikoli ne bom pozabil njenih besed, Host Pogleda in debelega prsta, ki je bil uperjen vame, narav- y ^n^onovo smrt smo izvedeli kakor vse mesto. Z velikih Us0cjni ^ePakov, ki so s ^iš pl°tov v obeh jezikih oznanjali SMRT 2UMTODE ^ jo i6 Vem Ve^> kdo je prvi prinesel novico domov. Najbrž oče, K Povedal mami. pitona ne bomo več videli,« je rekel. nas.si nismo prizanašali z dobrohotnimi lažmi. Z vsako 8>cer k: J.e bilo treba sprijazniti, vsako je bilo treba sprejeti, Mam • en^e na kmetiji obstalo. Je Prebledela in vprašala: InJ!*8® mu je zgodilo?« ^jedejal: Po ttehllSo^(< Kat stopil k steni in ustavil uro, kajti v hiši je bil mrlič. j^Kor Mlakarjev, sem pomislil. ezUhn m brata, skrčenega na goli mizi v mrtvašnici, na begu, ki ga je pretrgal strel. Ž Vda S°jih u?treIili.« Je rekel oče. k'I?ama -'e vet*ela samo za Antona. V njej se je nabirala ^ je'st T,°r ki se napenjala vzmet... ki pa se je zlomila, pre-1 ceKla, preden so prišle solze. »Mein Gott!« se je zgrozila. In seje odločila: »Sama bi rada videla.« Kdove kaj jo je gnalo na ulico. »Bodi pametna!« jo je skušal zadržati oče. Mama pa svojih odločitev že ni več uravnavala z razumom. Kdo bi izmeril globine, ki so se odpirale v njej in požirale preteklost in prihodnost? Oče jih je nemara slutil, ker se je nazadnje vdal. »Ce ne moreš drugače ...«je rekel. Meni pa je namignil: »Stopi za njo!« Kadar se spomnim mame, najprej pomislim na njen zadnji obhod po mestu. Na cesto je šla v črnem kobuku s tančico, ki ga je nosila še ob smrti starega Heisingerja, s črnimi čipkastimi rokavicami skoraj do komolcev, v tesni jopici in v dolgem, nagubanem krilu, natanko taka, kakor bi bila stopila z ene od slik v jedilnici strica Josipa. Skoraj bal sem se je, ko sem hodil nekaj korakov za njo in požiral solze. Zakaj ni ostala doma ... Ljudje so se naju izogibali, bežali so na drugo stran ceste in se kradoma ozirali, ko se je mama ustavila pred rdečim lepakom in si nesla k očem lornjon na srebrnem držaju. Kaj se ni moški pred trgovino privoščljivo posmehnil? Mamina zadnja pot po mestu je bila kakor hoja po žerjavici... za oba... Da ni stopil iz občine Kurt? Ni bil Kurt, bil pa je gestapovec, a se mama ni ozrla vanj, ko sta se srečala, nemara ga še opazila ni. Dlje ko sva hodila, manjša se mi je zdela, kakor da je kopnela. Ko sva spet stopila pod domače kostanje, je bila povsem spremenjena. To ni bila več naša mama. Tinko mi je zaupal dokaj nepomembno delo. Po izpovedih prizadetih in po zapiskih, ki so jih pustili Nemci, naj bi zbral podatke o škodi, ki so jo napravili med vojno. Ne samo o velikih zločinih, ki so pretresli ljudi, ampak tudi o malih krivicah, ki so bile v mestu, še bolj pa po vaseh v okolici vsa štiri leta vsakdanja stvar. »Zapiši vsako kokoš, ki so jo odnesli!« je rekel. »Vse nam bodo plačali.« Je res veijel, da bodo, ali pa je govoril tako le zato, da bi zbudil v meni zavest o pomembnosti opravkov, ki mi jih je zaupal? Prepričal me ni. Nelagodnost, ki me je obšla, že ko sem vstopil v njegovo pisarno, je ostala. Danes vem, da sem prinesel nelagodnost s seboj, da se je nezaupljivost rodila že doma. Stane me je zaznamoval s sramoto, ki je nisem bil kriv. Venomer sem čutil poglede na sebi in ves čas sem se spraševal, če res ne vedo ... ali pa se samo delajo. Pisarna je bila svojčas Kreisleiterjeva. Vsa razen slike na steni je ostala taka, kakor si jo je uredil Nemec. Tinko je ni utegnil spreminjati in najbrž tudi ni čutil potrebe, da bi jo. Tinko se ji je prilagajal s prirojeno skromnostjo revolucionarja, kakor se je vse dotlej prilagajal takim in drugačnim prostorom in ljudem. Lesenega lestenca pod hrastovim stropom najbrž še videl ni in po rumeno rjavi preprogi je stopal kakor po mahu v gozdu ... tu je, ne moreš je obiti, če hočeš priti od mize do vrat. Mehki oblazinjeni stoli okoli okrogle mize so bili zato, da je čovek sedel... pa bi bili namesto njih lahko tudi drevesni panji... stoje se ne moreš dolgo pogovarjati. Pa oblazinjena vrata ... pa sprejemna pisarna pred njimi... V sprejemni pisarni je sedela Jelka. »Zdravo, Florijan!« meje pozdravila. Ogovorila me je z imenom, ki mi ga je nekoč sama izbrala. Vedno me je klicala Florijan in najbrž še vedela ni, da mi pravijo doma Andrej. Ce bi jo danes srečal... Ne vem. Jelke že petindvajset let nisem videl. Sedaj je nemara že osivela. Otroke ima, ki delajo skrbi, in samo včasih se morebiti še spomni Fleka ... ali male sprejemne pisarne pred Tinkovimi vrati, ki jo je nekaj tednov polnila s smehom. Vrtela se je na stolu na vijak kakor otrok, ki je našel novo igračo, in na moč zabavno se ji je zdelo, ker se je stol višal ali nižal. »Si že videl kaj takega?« »Stric Josip je imel podobnega. Samo da je bil še višji... lepo okrogel... izrezljan ... Stal je pri blagajni, da je stric videl po trgovini.« »Tale je kar dober zame.« »Vidim.« »Kje si se skrival včeraj ves dan?« »Kaj bi se skrival... doma sem bil.« Odlomek iz romana Iva Zor-mana Draga moja lza, ki ga ie izdal Zavod Borec. Delo je bilo letos nagrajeno s Kaju-hovo nagrado. pa še o Šmartnem, Gašteju, Laborah, Joštu, Šmarjetni gori in Gorenji Savi (45. zapis) Kot telovadcem in športnikom, tako so zavedni Strašani postavili spominsko obeležje tudi svojim gasilcem, ki so v letih 1941—1945 izkrvaveli za svobodo in nov, pravičnejši svet. Na plošči (90x50 cm) iz sivega marmorja, ki je pritrjena v pročelje gasilskega doma v Stražišču, so vklesana naslednja imena padlih gasilcev: Križnar Anton, Benedik Franc, Volčič Mirko, Bernik Franc, Demšar Ivan, Kavčič Anton, Homan Viktor, Križnar Rozi, Ješe Franc, Gros Anton, Bajželj Štefan, Dolenc Peter, Prosen Ivan, Trilar Stanko, Rozman Maksa. Spominsko ploščo je vzidalo gasilsko društvo Stražišče in jo odkrilo v juliju 1952. SVETLA IMENA Razen skupnih spominskih plošč imamo v Stražišču in bližnjem okolju še vrsto obeležij na hišah, iz katerih so izšli pomembni revolucionarji in organizatorji odpora. Posebno pretresljiva je plošča, vzidana na pročelje hiše Hafnerjeva pot št. 15. V krožno ploščo iz belega marmorja je vklesan napis: izkrvaveli so za svobodo kot talci neznano kje v letu 1942 mati Marija Hafner ter sin in hči Micka in Franc Spominska plošča — ena od najlepših malih arhitektonskih umetnin na področju Kranja, je bila odkrita 27. novembra 1953. Hafnerjeva družina — vdova s štirimi otroci — je bila že v času stare Jugoslavije naprednega mišljenja. V poletju 1941 so se vsi družinski člani priključili kot aktivisti osvobodilni fronti. Zato so se pri teh zanesljivih ljudeh večkrat sestajali vidni revolucionarji na zaupne pomenke. V hišo so prihajali Lojze Kebe, Tomo Brejc, Jože Gregorič, Stane Žagar in drugi. Sin Vinko in hčerka Ančka sta odšla v partizane; mati, sin Franc in hčerka Micka pa so ostali doma in nadaljevali delo za osvobodilno fronto. Povedati je treba, da so v Hafnerjevi hiši dostikrat našli varno zavetje in vso oskrbo ranjeni partizani, kurirji in preganjani ilegalci. Zaradi podlega izdajstva so mati Marijo (roj. 1895), sina Franca (roj. 1922) in hčerko Micko (roj. 1914) dne 10. februarja 1942 škofjeloški ge-stapovsi aretirali in odpeljali v Begunje. Dne 15. aprila 1942 so bili vsi trije v skupini petdesetih talcev, obsojenih na smrt. Iz Begunj so nesrečne talce odpeljali na sever, v neznano smer. Ni znano, kje so bili ustreljeni, niti kje so pokopani... Na pročelju stavbe, v kateri zdaj posluje poštni urad, je vzidana marmorna plošča (85 x50 cm), ki mimo-idočemu popotniku pove: V tej hiši je živel in delal Lucijan Seljak sekretar krajevne organizacije KPS Stražišče aktivni delavec NOB ustreljen kot talec 31. III. 1942 v Begunjah Revolucionar in organizator OF, je bil goriški rojak iz Klavž pri Pod-melcu (roj. 26. oktobra 1912). Po poklicu je bil soboslikar. Četudi nešo-lan, je bil kot samouk likovno nadarjen. Posebno rad je slikal freske. Lucijan Seljak je bil že več let pred vdorom okupatorja v naše kraje napreden delavec. Vključil se je v KPS in postal prvi sekretar stražiške celice. Med okupacijo je bil član okrožnega komiteja za področje Kranja in širše okolice. Zaradi velike izdaje, ki se je stari aktivisti-Strašani še vedno trpko spominjajo, je bil ujet in 31. marca 1942 ustreljen v Dragi pri Begunjah. Za šempetrsko graščino, nekoliko v pobočju Šmarjetne gore, blizu vodnih rezervoarjev, stoji zidano obeležje z vdelano naravno skalo iz Ho-tavelj. Na zglajeni plošči je pod Tro-jarjevo fotografijo tale napis: Gestapo je na tem mestu dne 2. 3.1943 ustrelil Trojar Franca-Slovena roj. 17.10.1904 aktivista osvobodilne fronte Po celi vrsti smelih podvigov in hrabrih akcij so ga 27. februarja 1943. le^a aretirali gestapovci. Po strahotnem nekajdnevnem mučenju so ga 2. marca na tem mestu ustrelili. Na pročelju hiše št. 9 v Nartnikovi ulici (Labore) je vzidana spominska plošča iz črnega marmorja in s pozlačenim napisom: Jože Zeško je bil že pred okupacijo Gorenjske prekaljen politični delavec in član KPS. Ze 18. februarja 1942 pa so gestapovci Zeška aretirali in 3. aprila istega leta kot talca ustrelili v Dragi pri Begunjah. Črtomir Zoreč Deset bralcev Glasa je ocenjevalo popevke Pri ocenjevanju skladb, ki smo jih imeli priložnost slišati pretekli četrtek, petek in soboto zvečer med letošnjim festivalom »Slovenska popevka '73«, je sodelovala tudi deseterica bralcev Glasa. Sestavljali so jo Ivanka Pipan (20), ekonomski tehnik, Renata Jan (36), inženir kemije, Nuša Miklavčič (36), gospodinja, Darinka Veternik (33), knjigovodja in Zdenka Piskernik (35), uslužbenka (vsi iz Kranja), Janez Tušek (26), absolvent ekonomske fakultete, Ana Štrekelj (22), študent in Nuša Komatar (46), prodajalka (vsi iz Škofje Loke) ter Mojmir Faganel (23), uslužbenec iz Podnarta in Drago Rozman (25), delavec iz Radovljice. Komisija je največ, 94 točk,prisodila pesmi Borisa Kovačiča in Gregorja Strniše »Leti, leti lastovka«, ki ji je kasneje tudi pripadla prva nagrada občinstva. Samo pet točk manj so dali Pestnerjevi »Tvoje solze«, tretje mesto pa bi po sodbi naše četice morala zasesti Repinče-va kompozicija »Neizpolnjena želja«. Uredništvo Glasa se za izkazano dobro voljo vsem skupaj še enkrat iskreno zahvaljuje. — Foto: F. Perdan Avtomobili na pohodu T/ & Skofji Loki pride po eno motorno vozilo ze na petnajst let bo kmalu, odkar ^o začeli ugotavljati, da pro-r et v Ljubljani in v drugih epubliških središčih postaja ne-8°8t in da mu ceste ne lahk VeČ ko8, Dane8 bi isto "ko trdili tudi za druga, precej aa^jša mesta, ki jim poplava Prevoznih sredstev povzroča re- j*1® preglavice. Eno izmed njih Je' denimo, Škofja Loka. . najnovejših podatkih je bilo ecembra lani v občini skupno 5976 »otornih vozil, se pravi 675 več J**or leta 1971. Medtem ko število avf P°^'asi upada, so osebni jih -m°bili V naSlem porastu: 3589 že — oziroma, bolj plastično biv i ano' eden na vsakih 8>6 Pre--j^alca, vključno z otroki in starci. a Pa pomeni, da Slovenci zlagoma, 2auZ^nesljivo dohitevamo razviti ko • 0čitno smo prišli do točke, tfeb kolesa prenehajo biti nepo-p0g n£ razkošje in ko postanejo ne-lači sestavni del sodobnega govo a življenja. Naši trditvi v prid n že dejstvo, da niti ostri stabi- vsaka 5,2 občana lizacijski ukrepi zadnjih dvanajstih mesecev, niti relativno mirovanje in celo upadanje osebnega standarda državljanov ne morejo zavreti avtomobilskega »booma«. Če si škofjeloški primer, ki kot povsod v deželi postavlja lokalne oblasti pred hude probleme čisto splošnega značaja, ogledamo malce pobliže, ni mogoče prezreti nekaterih specifičnosti, izvirajočih iz globalne gospodarske usmeritve komune. Poleg dejstva, da kakovost in propustnost cest ne gresta v korak z napredkom motorizacije (leta 1969 — 380 nesreč, 5 smrtnih žrtev; lani — 499 nesreč, 9 smrtnih žrtev), utegne predvideno intenzivno spodbujanje izletniškega in zim-skošportnega turizma ter nadaljnji razmah industrije (pojav kontejnerjev) zadevo še poslabšati. Glavno »žilo dovodnico« od Jeprce do Škofje Loke zdaj sicer prenavljajo in razširjajo, s čimer bodo njene kapacitete povečali za trikrat, obenem pa je jasno, da sta leta 1968 rekonstruirani »arteriji« v Selško in zlasti v Poljansko dolino odločno pretesni. Kajti bodočnost tovarn Alpina, Alples in Iskra ter bodočega rudnika urana je odvisna neposredno od obstoječih asfaltnih površin, polnih ozkih grl. Eno najbolj perečih vprašanj, ki terjajo čim hitrejšo rešitev, so parkirišča v Škofji Loki. Zamisel, da bi staro loško jedro rešili hrupa, gneče in bencinskih hlapov, da bi motornim vozilom prepovedali vstop vanj ter mu vrnili neskaženo srednjeveško podobo, je trenutno menda nemogoče uresničiti: primanjkuje ustreznih prostorov, kamor bi šoferji, ki danes puščajo avtomobile ob pločnikih na Mestnem trgu in na ploščadi zraven poslopja občinske skupščine, lahko postavili svoje ropotajoče ljubljence. Mnoge prikladne ravnice so pozidali, obsežna, umetno nasuta planjava onkraj Sore, v Sovod-nju, pa je spričo oddaljenosti le slabo nadomestilo lastnikom po-lakirane pločevine. Kaj torej storiti? Dokončnega odgovora zaenkrat ni, zato bo letos, ko praznuje tisoči rojstni dan, Skof-ja Loka precej manj častitljivo starinska kot smo pričakovali. I. Guzelj V tej hiši je živel in delal sekretar KP Orehek in organizator NOB Jože Zeško ustreljen je bil v Dragi 3.4.1942 %Ji ŠL# jSk 7 Sreda — 13. junija 1973 Premalo pomoči za gorske reševalce iz Kranjske gore ,rtek. 7. iuniia. ie bil v Krani- Drnžhenp nnrrmči ni nH nik Kamnik dobil nov hotel B kategorije V četrtek, 7. junija, je bil v Kranjski gori občni zbor tamkajšnje postaje Gorske reševalne službe, ki ima 20 članov, njeno delovno področje pa je znano po precejšnjem številu gorskih nesreč, kar pomeni, da morajo biti reševalci iz Kranjske gore v planinski in alpinistični sezoni praktično stalno pripravljeni. Lani, ko je bilo v naših gorah rekordno število nesreč, so Kranjsko-gorci sodelovali pri vseh večjih in pomembnejših reševalnih akcijah. Vendar položaj gorskih reševalcev iz Kranjske gore ni preveč rožnat. Postaja nima najosnovnejše reševalne opreme in potrebnega materiala za prvo pomoč. Zaradi številnih reševanj človeških življenj v gorskih stenah se je oprema iztrošila in poškodovala do take mere, da morajo člani uporabljati pripomočke, kupljene z lastnim denarjem. Družbene pomoči ni od nikoder. Delovnih organizacij, ki bi delovale na področju Kranjske gore, ni, lanska dotacija jeseniške občinske skupščine pa je znašala 70.000 starih dinarjev (!), prav tako pa je bila za težaven položaj kranjskogorskih gorskih reševalcev gluha tudi komisija za gorsko reševalno službo pri Planinski zvezi Slovenije. Brez velikega idealizma reševalcev iz Kranjske gore postaja ne bi več delovala in ne bi opravljala zaupanih odgovornih nalog. Na občnem zboru je bila ta trditev jasno postavljena, obenem pa so se začele iskati prve rešitve. Tako je pomoč, tudi materialno, obljubila kranjska postaja Gorske reševalne službe, na zboru v Kranjski gori pa se je rodila ideja, da bi poiskali enotnejši način financiranja pomembnejših postaj GRS za celotno republiko. -jk Pred mesecem dni so v Kamniku odprli nov Viatorjev hotel B kategorije MALOGRAJSKI DVOR. Iz zastarelega gostišča so v pičlih 6 mesecih naredili hotel s 26 sobami z 51 ležišči, s prijetnim klubskim prostorom, klasično restavracijo s pregradami s 54 sedeži, velik vrt, aperitiv bar in kot posebnost malograjsko klet s 40 sedeži. Gradbena dela je opravilo domače podjetje GRADITELJ Kamnik, projektiral pa je tudi domačin ing. arh. Bojah Šlegeb Ta miniaturni kamniški hotel nazorno kaže, kaj se da narediti iz stare hiše; grobi ometi, teman les, barvano steklo, mehka tla in kroparski lestenci napravijo prostore domače in dajo pravo vzdušje. Zanimiva je malograjska klet, kjer se temno zeleni sedeži, ravno tak sklednik, in lesene obloge lepo ujemajo z belim obokanim stropom, vse skupaj pa poživljajo rdeča opečnata tla in rdeči prti na mizah. In specialitete? Da, tudi Malo-grajski dvor jih ima. Posebnost novega gostišča so italijanske pizze, kar štiri vrste jih imajo, in pa polži. Po tem, kako poln je hotel vse dni od otvoritve, je sklepati, da ga je Kamnik zares potreboval, bati se je le, da bo prehitro premajhen. D. Dolenc Slavje bukovških gasilcev S pomočjo prebivalcev treh vasic je domače gasilsko društvo nabavilo novo motorno brizgalno znamke rossenbauer Strelski praznik v Predosljah Z velikim tekmovanjem v streljanju z zračno puško se bo začelo v petek, 15. junija, praznovanje 20-let-nice delovanja strelske družine Franc Mrak iz Predoselj. Za tekmovanje se je že prijavilo več kot 30 ekip, med njimi ekipe družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti Predoslje, Britof in Ko-krica, ekipe podjetij, pripadnikov JLA itd. Drugo večje tekmovanje bo v soboto, 16. junija. V streljanju z zračno puško se bodo pomerile 4- članske ekipe članov, članic, mladincev, mladink, pionirjev in pionirk iz vse kranjske občine. Osrednja prireditev pa bo v nedeljo dopoldne, ko bo v Predosljah velika strelska parada, ki jo bo spremljala godba na pihala iz Kranja. Računajo, da bo v paradi sodelovalo 400 strelcev in strelk iz kranjske občine. Pokrovitelj prireditve je Oljarica Britof, ki je skupaj z nekdanjo žago v Britofu vsestransko pomagala strelcem iz Predoselj. -an Člani gasilskega društva Bukovica v Selški dolini se te dni pripravljajo na svečan prevzem moderne motorne brizgalne nemške firme Rossenbauer, za katero so prispevali denar tudi vaščani Bukovščice in Lenarta, polovico potrebne vsote pa je primaknila občinska gasilska zveza Škofja Loka. Ekipo, ki danes šteje 25 mož ter ima lastne, solidno izvežbane in opremljene trojke na Praprotnem in v Luši, so ustanovili leta 1927, vendar od leta 1937 naprej, ko je zastarelo ročno gasilno šprico zamenjala bencinska črpalka, ni uvedla nobenih posebnih tehničnih izboljšav. No, zdaj postaja očitno, da ljudem nikakor ni vseeno, kolikšne so zmogljivosti njihove protipožarne čete. Vodstvo je zato sklenilo čim prej kupiti avtomobil, ki bi močno povečal mobilnost gasilcev. Seveda spet računajo z izdatno podporo okoličanov. Povemo naj še, da je slovesen prevzem brizgalne napovedan za nedeljo, 17. junija, ob 15. uri. Sledila mu bo verižna gasilska vaja, nato pa kulturni program, v katerem sodelujejo Fantje s Praprotna in Dekliški sekstet. Pokrovitelj prireditve je skupščina občine Škofja Loka. Spored bodo zaključili z veliko vrtno veselico, na kateri igra ansambel Lojzeta Slaka, (-ig) Uspela razstava o alpinističnih odpravah V soboto, 9. junija, so v stebriščni dvorani Mestne hiše v Kranju zaprli razstavo o jugoslovanskih alpinističnih odpravah v tuja pogorja, ki so se začele leta 1959 s I. himalajsko odpravo in dosegle lani vrhunec, ko so kar 4 odprave, med njimi tudi prva samostojna kranjska, osvajale najvišja gorstva v Afriki in Aziji. Razstavo si je ogledalo prek 1000 ljudi, med katerimi so želeli nekateri razstavljene fotografije tudi odkupiti. Prav tako so obiskovalci razstave lahko dobili žige vseh odprav. -jk Orientacijski pohod v Podnartu V soboto, 9. junija, je ZRVS v Podnartu priredila za svoje člane orientacijski pohod. Rezervni oficirji in podoficirji s° med pohodom tekmovali v streljanju, nato je v kulturnem domu reš» vsakdo še pet nalog iz vojaških veščin. Vajo je spremljal tudi predstavnik oddelka za narodno obrambo Slavko Staroverski iz Radovljice-Vaja je dobro uspela. C. R- Avtomobilski sejem V nedeljo, 10. junija, je bil na Jesenicah prvi avtomobilski sejem pred halo na cesti heroja Verdnika-Na sejem je pripeljalo svoje avtomobile okoli 50 lastnikov, sklenili s° tudi nekaj kupčij. Med avtomobili Je bilo precej avtomobilov kranjske registracije, nekaj pa tudi ljubljanske. Zadovoljiv obisk na prvem sejmu obeta, da je tak avtomobilski sejem potreben tudi na Gorenjskem, jeseniško športno društvo ga namerava organizirati vsako drugo nedelj0' Gorski reševalci preizkusili praktično znanje Tudi za gorsko reševalno službo so začeli veljati zadnje čase strožji predpisi, predvsem tisti s področja stalnega preizkušanja znanja. Tako morajo inštruktorji za gorsko reše* vanje opravljati izpit vsako leto« reševalci pa vsaki dve leti. Kranjska postaja Gorske 'reŠe* valne službe je organizirala ta» obvezni preizkus praktičnega znanja v soboto, 9. junija, v vznožju Dolge' ga hrbta pod Grintovcem. Preizkusa se je udeležilo 20 gorskih reševalce^ znanje gorskih reševalcev pa sta ocenjevala inštruktorja Jože ZvokeO in Tone Langerholc. Prav tako so postala zadnje ča^ merila za preizkus znanja reševalcev enotnejša, kar pride v poštev predvsem pri akcijah, ki jim reševalci en? postaje niso kos in morajo pomaga11 tudi reševalci drugih postaj. V tak11! primerih je reševanje v čim bojJ enotni tehniki zelo pomembno 1(1 potrebno. Teoretični del preizkusa znanja ,rl prvo pomoč bodo kranjski reševak'1 opravili jeseni. -jk NOVA KNJIŽNA ZBIRKA Z LESKOM NAJBOLJŠEGA SKRBEN IZBOR VRHUNSKIH DEL SVETOVNE KNJIŽEVNOSTI 20. STOLETJA 8 KNJIG OKROG 2500 STRANI — ELEGANTNA VEZAVA Z ZLATIM TISKOM — FORMAT 14 x x 21 cm — VSEH OSEM KNJIG IZIDE DECEMBRA 1973 V LETU 1973 IZIDEJO NASLEDNJE KNJIGE: Sartre: V ZRELIH LETIH Quasimodo: PESMI Tagore: VAROVANJKE — GORA Bdll: IN NI REKLA NITI BESEDE — HIŠA BREZ VARUHOV Reymont: KMETJE I/IV Urednik zbirke je Janko Moder Cena zbirke je 440 din poravnate jo lahko v 10 obrokih po 44 din Presenečenja za naročnike: Naročnike nove zbirke čakajo posebna presenečenja: ugodnosti pri potovanjih « največjo jugoslovansko potovalno agencijo »Kompas« in kar 575 bogatih nagrad: Vsi naročniki, ki 9e bodo na zbirko »Nobelovci« naročili do 30. junija in vplačali prvi obrok v roku 14 dni po prejemu položnic, bodo lahko potovali s »Kompasom« 10 odstotkov ceneje-Takšen popust jim bo namreč agencija »Kompas«, na podlagi našega potrdila o vplačanejfl prvem obroku, odobrila na izlete, ki so navedeni na posebnem »Kompasovem« prospektu, k' je priložen temu pismu. Naročniki — redni plačniki obrokov — pa bodo imeli poleg tega s® pravico sodelovanja v VELIKEM NAGRADNEM ŽREBANJU, kjer bomo razdelili 575 lepih in privlačnih nagrad. Pri žrebanju bodo imeli pravico sodelovati tisti naročniki, ki bodo 15. decembra 1973 imeli vplačanih vsaj sedem obrokov (tj. 308 din). Se več! Tisti naročniki, ki bodo 15. decembra imeli vplačan celoten znesek naročnine za prVl letnik zbirke, tj. 440 din, bodo dobili dve žrebni številki. Žrebanje bo v začetku januarja 1974, izžrebali pa bomo naslednje nagrade: Potovanje za eno osebo za 6 dni z letalom v LENINGRAD in MOSKVO Potovanje za eno osebo za 5 dni z letalom v LONDON Potovanje za eno osebo za 6 dni z letalom v CARIGRAD Potovanje za eno osebo za 7 dni z vlakom v PARIZ Potovanje za eno osebo za 5 dni z avtobusom v RIM 50 tranzistorjev 20 baterijskih brivnikov za avto z lučko 10 luksuznih pisalnih garnitur v etuiju znamke SENATOR 100 kompletov SENATOR kemičnih svinčnikov in manšetnih gumbov 300 lepih knjižnih daril, vsako vredno najmanj 100 din. Na zbirko se naročite v vseh knjigarnah, pri zastopnikih založbe ali pa s spodnj0 naročilnico Naročilnica — G Cankarjeva založba, Ljubljana, Kopitarjeva 2/II Podpisani(a): Rojen (a): Stanovanje (poštna št.) (kriy) (ulica št.) zaposlen(a) Poklic Reg. št. osebne izkaznice izdane od Nepreklicno naročam knjižno zbirko NOBELOVCI, v subskripciji za ceno 440 d^ Dolžni znesek bom poravnal(a) v desetih (10) zaporednih mesečnih obrokih P®... din. Strinjam se s pogojem, da velja naročilo tudi za prihodnje letnike zbirke( Q. kor ga vsako leto v roku 14 dni po prejemu prospekta za prihodnji letnik ne ^^tO vem. Knjige mi pošljite: — na dom — v službo — prevzamem osebno (ust1* označite) Datum Podpis Prodam Poceni prodam rabljeno SPALNO, KREDENCO, OMARO za Perilo, TELEVIZOR, HLADILNIK. Vgled v soboto in nedeljo, 16. in 17. I^ija. Legedič, Parmova 13, Kam- 3475 prodam dva PRAŠIČKA in PRI-^LlCO za osebni avto. Svetina rr^c, Breg 39, Žirovnica 3517 7 Vodarn šest let staro KOBILO. Bela 22, Preddvor 3518 ugodni ceni prodam 10 tednov *tare JARCKE, izbrane vrste pridanih nesnic »prelux«. Petrič 'ončka, Šenčur, Zupanova 6 (v bli-iiceste Šenčur—Voklo) 3519 w£fodam 100-litrski BETONSKI ^»ALEC. Bernik Valentin, Pot na Jošta 26, telefon 24-657, Kranj p 3520 .Vodarn eno leto starega BIKA. *ppn<> 11, Cerklje 3521 prodam dobro ohranjen globok Sle?0ŠKI VOZIČEK. Hotema-58, Preddvor 3522 M?r^am dobro 4-stezni original k^GNETOFON sony s priključ-°d idln zv°čnikom. Ogled vsak dan i«j . do 18. ure. Ivanovič, Moše Pi-8, ^Lranj 3550 Zdravniška dežurna služba v Poljanski dolini 15. junija do 21. junija od do 6. ure zjutraj bo dežurni J"- Bernik Karel, tel. 89-598. odsotnosti zdravnika kličite v nujnih primerih Zdrav-ftvešni dom Škofja Loka tele-l°n 85-440. Prodam FIAT 750 in PRIKOLICO za avto. Košir Rado, Zabukov-je 6, Sp. Besnica 3528 Prodam FIAT 850 special, letnik 1969. Janša Drago, Gorenjesavska cesta 28, Kranj 3529 Prodam dobro ohranjeno ŠKODO 1000 MB, letnik 1965, prevoženih 80.000 km. Naslov v oglasnem oddelku 3530 Prodam MOTOR JAWA 350. Vodnov Mirko, Kranj, Šorlijeva 8 3531 Prodam AMI break, letnik 1969 ali zamenjam za NSU. Burgar, Gosposvetska 15, Kranj 3532 Prodam tovorni avto TAM 4500 z nakladalno napravo. Oblak, Gorenja vas 182 3533 Prodam WV 1300 FE, letnik 1970. Arhar Stane, Šolska 7, Škofja Loka 3534 Prodam SPAČKA furgon, letnik 1966. Avtoličarstvo Zminec 35, Škofja Loka 3535 Prodam AMI break 8, letnik 1970, dobro ohranjen. Ogled popoldne. Vrba 18 3536 Poceni prodam odlično ohranjen MOPED T-12 z nožnimi prestavami, letnik 1970, prevoženih 12.000 km. Cena 1800 din. Vengar, Doslovče 25, Žirovnica 3537 Prodam avto ZASTAVA 750. letnik 1970. Ogled v soboto, 16. in nedeljo 17. t. m. Vodnik, Mlakarjeva 2, Kranj — telefon 22-358 (pri vodovodnem stolpu) 3549 ^Up im Ki ^Kat1111 manjšo študentovsko JJALNO MIZO. Naslov v oglašaj oddelku 3523 &IkiPim.od 150 do 250 k8 težkega Uik simentalca. Habjan Ana, Jubno 42, Podnart 3524 Vozila niH,g(Sno prodam zelo dobro ohra-A** FIAT 600 D. Ogled vsak dan. ^lakar Vida, Cesta na Klanec 28, 3525 /odam AMI 602 karavan. Sred-Jjyas 21, Šenčur 3526 \[f 0 ugodni ceni prodam karambo-^ PIAT 750, december 1967, tudi HU delih. Pavlič, Kidričeva 26, Kranj 3527 Opozarjam pred morebitnim nakupom 50 m dolgega trožilnega KABLA, ki mi je bil vzet na stavbi v Besmci. Pipan Viktor, Struževo 2 d, Kranj 3548 V bližnji okolici Kranja ob glavni cesti vzamem v najem GOSPODARSKO POSLOPJE za obrtno delavnico. Naslov v oglasnem oddelku 3545 stanovanja Dva fanta iščeta SOBO v Kranju v bližini avtobusne postaje. Stojnič Branko, avtobusna postaja Kranj 3538 Iščem SOBO v Škofji Loki ali okolici. Ponudbe poslati pod »nujno« 3539 V najem vzamem GARSONJERO ali enosobno stanovanje v Kranju. Ponudbe poslati pod »predplačilo« 3540 zaposlitve VAJENCE za SLIKOPLESKAR-SKO STROKO sprejmeta brata FLERIN, Kranj, Kidričeva 36, telefon 21-820 2832 POROČILO o žrebanju blagovno denarne loterije ODBORA ZA POHOD PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE, ki je bilo 8. junija 1973 v Ljubljani. Št. srečke: Zadetek: 0510 din 200.— 1374 ročna ura 7530 din 300.— 3894 din 200.— **270 hladilnik Gorenje 18074 zastava 750 '5110 pony ekspres 73994 barvni televizor Gorenje 521 din 100.— 56675 pralni stroj Gorenje 9701 din 300.— 66665 hladilnik Gorenje pony ekspres pralni stroj Gorenje 3336 radio tranzistor 8536 brivnik Iskra Braun !2 din 50.— 06206 televizor Gorenje .222 din 100.— 64146 zastava 10; n,7l2 din 400.— 69956 televizor Gorenje ^852 din 1000.- V^53 din 1000.- 7219 din 200.- y73 din 1000.— 05139 pony ekspres dobitke izplačuje odbor za »Pohod po poteh partizanske Ljub-Jane« Ljubljana, Komenskega 7/II, soba 61 na podlagi uradnega Poročila o izidu žrebanja, vsak dan od 8. do 13. ure, v Ljubljani P°bitke do 100 din izplačujejo tudi ulični prodajalci. V pisarni Plačujejo dobitke vsak dan razen sobote in nedelje. Dobitniki Unaj Ljubljane lahko pošljejo srečke v priporočenem pismu na aslov odbora. Izplačilo dobitkov zastara v 60 dneh od dneva obJave Žrebanja. ZAVOD ZA POŽARNO, REŠEVALNO IN TEHNIČNO SLUŽBO KRANJ razpisuje natečaj za prodajo premičnine: stružnica za kovine — prvomajska tip UBT — 200, št. 4/64/57 — izklicna cena 35.759,90 din VAJENKO sprejme ŠIMUNAC BOZO, frizer, Titov trg 10, Kranj 3502 Iščem ŽENSKO — upokojenko za strežbo bolni ženi in pomoč v gospodinjstvu. Moste 17 a, Žirovnica 3503 Sprejmem dva UČENCA za mizarsko obrt. Ogris Andrej, Trojar-jeva 9, Kranj 3541 Iščem ŽENSKO za varstvo otroka za štiri mesece. Kočnik, Šenčur, Štefetova 34 3542 Sprejmem SLIKOPLESKAR-SKEGA VAJENCA. Cehovin, Staneta Žagarja 43, Kranj (Primskovo) 3543 izgubljeno Od Sore do Škofje Loke sem izgubil rezervno KOLO tovornjaka. Oblak, Gorenja vas 182 3544 obvestila ROLETE naročite ŠPILERJU, Gradnikova 9, Radovljica, telefon 75-610 ali pišite, pridem na dom 3546 modna hiša V dneh, ko se pomlad že krepko nagiblje v poletje, začnemo misliti na dopuste in kopanje in s tem v zvezi tudi na primerno garderobo. Modna hiša je za kopalno sezono pripravila izredno bogat asortiment kopalnih oblek. Izbirali boste lahko med klasičnimi in izrazito modnimi modeli, med kopalkami za vitke in močne postave, saj si Modna hiša prizadeva, da bi ustregla vsem okusom in željam. Poskusi in zadovoljen boš kot tisoči Jugoslovanov,ki ugotavljajo: prijetno žvečenje zaradi ameriške gumi baze osvežujoč in dolgotrajen okus sličice s številko: 51525 35 nagrajujejo brez žrebanja žvečilno gumo kupite posamezno ali v tripaku prireditve LETNI BIFE V ZBILJAH priredi drevi ob 19. uri ob jezeru ZABAVO s PLESOM. Igrajo TURISTI. Vabljeni! 3547 HEM ■ ■ ■ v^^^nMH 13. junija amer. barv. film BRATA MAŠČEVALCA ob 16. in 18. uri, premiera amer. barv. filma DOLARJI ob 20. uri 14. junija ameriški barvni film DOLARJI ob 16., 18. in 20. uri 15. junija meh.-špan. barv. film EL SANTO - SVETNIK POD MASKO ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 14. junija ameriški barvni film BRATA MAŠČEVALCA ob 16., 18. in 20. uri 15. junija ameriški barvni film DOLARJI ob 16., 18. in 20. uri Tržič 13. junija amer.-ital. barv. film PRAVI MOZ Z ZAHODA ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 13. junija angleški barv. CS film NOC GENERALOV ob 17.30 in 20. uri 14. junija angleški barv. CS film NOC GENERALOV ob 17.30 in 20. uri Škofja Loka SORA 13. junija amer. barv. film PORTRET NIMFOMANKE ob 18. in 20. uri 14. junija danski barvni film OLSONOVA TOLPA ob 20. uri 15. junija danski barvni film OLSONOVA TOLPA ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 13. junija francoski barvni film OSTROSTRELEC Z AŽURNE OBALE ob 20. uri 15. junija francoski barvni film OSTROSTRELEC Z AŽURNE OBALE ob 20. uri Radovljica 13. junija ameriški barvni film DOKTOR DETEKTIV ob 20. uri 14. junija italijanski barvni film MALORI... KAKOR SMRT ob 20. uri 15. junija ameriški barvni film DOKTOR DETEKTIV ob 20. uri Jesenice PLAVŽ 14. junija francoski barvni film VESELI LOV NA DIAMANTE Kranjska gora 13. junija ital.-špan. barv. CS film APOĆALiPSSO JOE Javornik DELAVSKI DOM 13. junija ameriški barvni film V VRTINCU - ^ presernovo | gledališče ČETRTEK, 14. junija, ob 17. uri zaključena predstava za osnovne šole in stota predstava za otroke in mladino v sezoni — premiera igre Dušana Radoviča KAPITAN JOHN PIPLFOX Izdaja CP »Gorenjski tisk«, Kranj, Ulica Moše Pijadeja 1. Stavek: CP »Gorenjski tisk« Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. - Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Moše Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju št. 51500-601-10152 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo '..'1-835, novinarji 21-860, malooglasni in naročniški oddelek 21-194. - Naročnina: letna 60 din, polletna 30 din, cena za 1 številko 70 par. Mali oglasi: do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 2. din; naročniki ima/O 25% popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. - Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Nat°ji: dr k .Me javen z zbiranjem pismenih ponudb. Prednost ima cen se^tor- Obvezen je polog v višini 10 odstotkov izklicne Pož °g nakažite na tekoči račun 51500-603-30052 — Zavod za Za V .'i^valno in tehnično službo — Kranj zjoznako »polog te£ 'F'tacijo«. Sklenitev kupo-prodajne pogodbe v 15 dneh po nadaju. polo zapade, če licitant ne sklene pogodbe v predpisa-del* m u- Natečaj traja do 27/6-1973. Ogled stružnice je vsak p iavnik od 12. do 15. ure v zadovu niČnUd^e Pojite na naslov: Zavod za požarno, reševalno in teh-HatefaS- 64000 Kranj, Oldhamska c. 4 z oznako »ponudba za W 1% C2R Q Sreda — 13. junija 1973 10 DNI ZA POTROŠNIKA v času od 11. do 21. 6. vam nudimo na vse tekstilne izdelke in pletenine v naših poslovalnicah Zarja 67, Kranjska gora Konfekcija, Titova 40, Jesenice Zarja 1, Titova 36, Jesenice Novost, Titova 18 a, Jesenice Tekstilka, Titova 21, Jesenice Galanterija, Kejžarjeva 7, Jesenice Tkanina, C. železarjev 20, Jesenice, Mojstrana 10% popust Zarja je založena z izdelki renomiranih podjetij kot so: Kroj Škofja Loka. Novost Tržič, Svilanit Kamnik, Universale Domžale, Rašica Ljubljana, Tekstil Ljubljana, Zarja Žalec, Lisca Sevnica, Beti Metlika, RIO Reka in drugimi izdelki velikih imen. Zarja vam, dragi potrošniki, želi prijeten dopust v izdelkih, ki čakajo na vas v njenih poslovalnicah in nasvidenje v dneh ZA POTROŠNIKA. Schiedel- Yu-kamin Dimnik št. 1 v Evropi Schiedel dimnik je okrogel, kar daje tele prednosti: odličen vlek zaradi najmanjše prostornine sten varnost obratovanja zaradi najmanjše kurilne površine enostavnost pri čiščenju Schiedel dimnik ima samotni vložek, odporen proti kislini, zaradi česar je: odporen proti ognju, ker je izdelan iz visoko kvalitetnih glin in šamotov odporen proti kislini, ker samotni vložek propušča kislino pod 2,5 % varen pred zasajevanjem in zakislevanjem, ker je samotna cev odporna proti kislini in vlagi temperaturno obstojen, odporen proti pritiskom in plinotesen, ker je sistem izredna konstrukcijska rešitev Schiedel dimnik s samotnim vložkom je montažni dimnik in je: varčen zaradi hitre in enostavne montaže varen pred ognjem, ker je iz večplastne konstrukcije s tesnilnimi figurami varčen pri prostoru, ker je natančno izmerljiv in funkcionalen varčen pri ceni, ker je trajen in ga je mogoče hitro montirati in ima do 40 % boljše izgorevanje Schiedel — YU — kamin proizvaja,^prodaja, montira, uvaža in izvaža gradbeno podjetje Gradnja, Žalec v kooperaciji s Cinkarno Celje, telefon 71-783, 72-227. Prodajna mesta: Merkur Kranj, Mercator Tržič, Slovenijales Vižmarje, Uni-versal Jesenice, Murka Lesce, Gramex Ljubljana in Opekarna Ljubljana. Predstavništvo v Ljubljani: Inž. Janez Sraka, Herberšteinova 15, telefon (061) 316-234. Zahvala Ob tragični in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, zeta, brata in strica Antona Gubanca iz Grada pri Cerkljah se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, izrekli pismeno in ustno-sožalje, nas tolažili ir ga spremili v njegov prerani grob. Iskrena zahvala kolektivu Obrtnega podjetja Cerklje za poslovilne besede, kolektivoma Tekstilindus I. in Iskri za darovano cvetje in denarno pomoč, društvu AMD Cerklje ter častiti duhovščini za spremstvo in pogrebni obred. Vsem še enkrat prisrčna hvala. Žalujoči: žena Ivanka, sin Tone, hčerka Nada, mama in drugo sorodstvo KAVA? ŽIVIL. A —j Veletrgovina 1SF ŽIVILA KRANJ objavlja prosto delovno mesto skladiščnika v skladišču PE Koloniale Bled Pogoji: VK trgovski delavec in najmanj 4 leta delovnih izkušenj. Interesenti naj pošljejo vloge na Veletrgovino Živila Kranj, Cesta JLA 6 najkasneje do 20. junija 1973. t r i g I a v TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Lagali bi, če bi trdili, da si bo angleška princesa Anna kupila posteljnino za svojo balo pri nas! . Tudi neveste iz kmečke ohceti ne vedo za nas! Toda vsaka delovna žena mora poznati naše posteljno perilo, ker je moderno in ne zahteva veliko truda pri vzdrževanju! Tovarna obutve PEKO Tržič razglaša prosto delovno mesto računovodje tovarne Pogoji: visoka šola ekonomske smeri in tri leta uspešnih delovnih izkušenj ali višja šola ekonomske smeri in sedem let delovnih izkušenj: poskusni rok 6 mesecev. Prijave sprejema kadrovski oddelek tovarne obutve Peko Tržič v 15 dneh po objavi. Zahvala Ob boleči, nenadomestljivi in mnogo prezgodnji izgubi ljubljene žene, mame, stare mame, hčerke in sestre Ivane Starman Primčkove mame iz Rakovice se toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavkam in sodelavcem družinskih članov, znancem in prijateljem, ki ste nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani, nam lajšali nepopisno bolečino, izrekli sožalje in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti ter ji poklonili toliko vencev in cvetja. Iskrena hvala' častitima duhovnikoma za pogrebni obred in tolažilne poslovilne besede ter pevcem za ganljive žalostinke. Posebna zahvala družinam Golja, Florjančič, Mesec in Mazi za pomoč. Iskrena hvala kolektivom Iskra Kranj, Elita Kranj, Krim Kranj, Savica Bohinjska Bistrica ter družinama Kunstelj in Hočevar za poklonjene vence. Vsem še enkrat iskrena hvala. Neutolažljivi: mož Francelj, sin Franci, hčerki Mira z družino in Vida z možem Jožetom, mama, sestre in brat ter drugo sorodstvo. Rakovica, 8. junija 1973 Sporočamo žalostno vest, da je tragično preminil član našega kolektiva Marjan Škoda KV mesar Na njegovi zadnji poti ga bomo spremili v sredo, 13. junija, ob 16. uri iz hiše žalosti na pokopališče Preddvor. / Dobrega sodelavca in tovariša bomo ohranili v lepem spominu. Delovni kolektiv in Sindikalna podružnica KŽK obrat Klavnica Kranj zaija Šport med vikendom Za nami je spet bogat spored Športnih tekmovanj. Za odbojkarji in rokometašicami so v soboto končali sezono tudi moški v slovenski rokometni ligi, medtem ko nogometaSe čaka zadnje kolo, košarkarji pa imajo pred seboj še štiri kola. rokomet — V zadnjem kolu je tržiški ligaš doma gostil ekipo Poleta. Po obojestranski lepi in dinamični igri so bili boljši domačini, ki so si z zmago zagotovili solidno peto mesto. Izid srečanja: Tržič : Polet 16:13 (7:3). kos ar k a — Kranjski Triglav je v prvi A ligi v Mariboru osvojil pomembni točki, Jeseničani pa so morali na domačem igrišču prepustiti zmago Radenski, v SKL moški I-B pa j® Postojna premagala loški Kroj. V ženski ligi je žirovska Etiketa osvojila prvi par točk, dekleta Kroja pa so na domačem terenu doživele poraz. Izidi: Marles : Triglav 79:85 (48:44), Jesenice: Radenska 77:83 (38:43), Postojna : Kroj 89:85(45:44), ženske: Etiketa : Postojna 72:23 (,35:12), Kroj : Ježica 54:71 (24:,36). Pari prihodnjega kola: moftki: Triglav : Vrhnika, Litija : Jesenice, Kroj : Elektra, *enske: Slovan : Etiketa, Ilirija : Kroj. odbojka — Jeseniškim odbojkarjem, ki so nastopali v II. zvezni ligi — zahod, ni uspelo, da si v Sisku zagotovijo drugoligaški status. V ponovnem obračunu vseh ekip za obstanek v družbi najboljših so namreč v odločilnem srečanju klonili v igri z banjaluškim Cajevcem. Tako j ih bomo v prihodnji sezoni videli v slovenski ligi. Izidi: Cajevec : Jesenice 3:1, Jesenice : Sava 3:0. namizni tenis — Festivalna dvorana na Bledu je bila dva dni prizorišče drugega n»miznoteniškega turnirja za pokal Julijskih Alp. Med 200 posamezniki Italije. Avstrije in Slovenije je v mladinski konkurenci zmagal Triglavan Ramovš, medtem ko so bile njegove klubske kolegice Zerovnikova, Zakajčeva in Tončka Novak na solidnem 3., 4. oz. na sedmem mestu. V ekipni Konkurenci članic so igralke Triglava zasedle peto mesto, medtem ko je mladinska reprezentanca Slovenije, v kateri je zaigral tudi Ramovš, osvojila prvo rtiesto. te II* Bledu se ->e ženska ^sta Triglava pomerila v okviru prve zvezne ženske namizno-uske lige s sovrstnicami Sente. Gostje so bile boljše, saj so Triglavanke odpravile s 5:0 in •zgubile le en set. . Izidi: Triglav : Senta 0:5 — Novak: Der 0:2, Zerovnik : Sekereš 1:2, Zakojč : Korpa 0:2, ^rovnik : Der 0:2, Novak : Korpa 0:2. motokros — Na znani motokros progi v Karlovcu je bila četrta dirka za državno venstvo. Zmagal je Tržičan Zupin, ki si je z zmago še povečal prednost za ponoven naslov 8Jbolj.šega motokrosista v Jugoslaviji. ^ atletika — Na zveznem atletskem finalu za starejše mladince in mladinke v ^0vem Sadu sta lep uspeh zabeležila tudi člana kranjskega Triglava Paplerjeva in ^n Paplerjeva je zmagala v metu krogle in disku. Prvo atletsko orodje je zalučala lrirt dru8° pa 44,56 metra. Ravnikar si v najkrajši moški atletski disciplini — tek na — deli prvo do tretje mesto s časom 10,9. -dh ^rvo srečanje strelcev Berlina in Kranja Sob(?nj.ski strelci so imeli preteklo vaj>t(). in nedeljo v gosteh tekmo-iz ZRN. Do tega srečanja je Kr P° zanimivem naključju. ve( ,JČan Vinko Peternel> ki je že Beri- na delu v zahodnem delu C'na, se je tam včlanil v strelsko bil > odhodom v Nemčijo je \i Keden najboljših članov SD Sava HVep anja, zato se je po krajšem času Pjavu tudi v novem društvu. strei tamkajšnje in kranjske Telf športnemu sodelovanju. Berj: 0Va'ni program srečanja n : Kranj je obsegal streljanje z zračno in MK standardno puško. Obe srečanji so dobili Kranjčani. Med posamezniki sta se najbolje izkazala Franc Peternel in Vinko Frelih. Rezultati — zračna puška: ekipno: 1. Kranj 1800, 2. Berlin 1761; posamezno: 1. F. Peternel 368, 2. Malovrh 365, 3. Lombar (vsi Kranj) 359; MK puška: ekipno: 1. Kranj 2603, 2. Berlin 2553; posamezno: 1. Frelih 526 . 2. F. Peternel (oba Kranj) 524, ...4. Lombar (Kranj) '519 itd. B. M. Gorenjska nogometna liga Plamen prvi v I. razredu V soboto in nedeljo so na Gorenjskem odigrali zadnje kolo nogometaši v I. razredu. Rezultati: Plamen : Reteče 5:1, Primskovo : Podbrezje 2:2, SavaB : Kondor 4:3. Lestvica: Plamen 10 7 2 1 37:16 16 Preddvor 10 6 3 1 22: 8 15 Kondor 10 5 3 2 29:22 13 Primskovo 10 3 4 3 16:16 10 Reteče 10 1 2 7 18:34 4 Podbrezie 10 0 2 8 12:38 2 izven konk. Sava B 12 3 0 9 25:47 6 P. Novak Kolesarstvo Hvasti in Žagar v državni reprezentanci Zvezni kapetan kolesarske jrveze Jugoslavije Zvone Zanoškar je. določil dva odličnđ kranjska kolesarja v ekipi Jugoslavije, ki bosta v prihodnjih dneh nastopili na dirkah v Avstriji oziroma Italiji. Hvasti je določen za dirko po Avstriji, ki bo od 17. do 24. junija, Žagar pa bo nastopil v jugoslovanski vrsti na amaterski dirki Giro d'Italia od 14. do 24. junij a. J. J. Gorenjci na svetovnem zboru motoristov Imena Tržičanov Andreja Pivka in Gabrijela Smoleja ter Kranjčana Draga Zorka v slovenskem in jugoslovanskem motorističnem športu niso neznana. Več let so omenjeni fantje zmagovali na motokrosistič-nih in speedway dirkah za kategorijo mopedov v Sloveniji in Jugoslaviji. Sedaj zaradi starostne omejitve in poškodb v tej kategoriji ne morejo več nastopati. Vsi omenjeni dirkači so bili prijetno presenečeni, ko jih je Avto-moto zveza Jugoslavije povabila, naj se na njene stroške udeleže svetovnega zbora motoristov ki bo v Francavilli al' Mare v srednji Italiji. Na precej dolgo pot v to obmorsko italijansko mesto bodo Andrej, Gabrijel in Drago krenili v ponedeljek, 18. junija, in sicer na Tomosovih mopedih. Na svetovnem zboru motoristov bodo ostali tri dni in medtem opravili tudi nekaj turističnih rally voženj. -jk r t °6,s .ence strelskega srečanja Kranj : Berlin je pozdravil predsednik *e8a strelskega odbora Kranj Alojz Lakner. — F o to: B. Malovrh Bogat koledar na plastiki gl Maja sta smučarski skakalni klub Ilirija Ljubljana in SK Tri-.Kranj dokončno sestavila koledar prireditev na plastičnih ska-tej./!Cah v letošnjem letu. Iz pregleda je razvidno, da bodo številna ne;govanja na obeh skakalnicah v Ljubljani in Kranju. Najkvalitet-|r0ia Prireditev bo sredi septembra, ko bo na tradicionalnem medna-ltaj etT\ tekmovanju V Ljubljani in Kranju nastopilo več kot 70 ska-v t ev,devetih držav. Za omenjeno tekmovanje, ki bo 15. septembra ii^jl^jani, in v nedeljo, 16. septembra, v Kranju, so že poslale po- nske prijave naslednje države: Kanada, Avstrija in Italija, v sk Yva prireditev na plastiki bo že čez mesec dni, ko bodo v Ljubljani iakalnem centru Mostec letne igre za vse kategorije. Prva prireditev 0cjprfanjski plastiki bo za občinski praznik 1. avgust, ko bo na sporedu Je v ? Prvenstvo Kranja z mednarodno udeležbo. Kranjska skakalnica go teh dneh v rekonstrukciji, ker jo bodo po navodilu inž. Janeza *nne •a popravili v radiusu, to je v prehodu iz strmine v iztek. Po 5q «nju inž. Goriška bodo skoki na prenovljeni kranjski skakalnici prek '•etrov. TRIM v Kranju Pred dnevi je Kranj dobil prvo TRIM stezo v kranjski občini. Ta dogodek je med občani še bolj pospešil zanimanje za športno rekreacijo, ki se je tudi sicer v zadnjem času precej povečala. Zal pa so občani še dokaj slabo seznanjeni s programom TRIMA, ali pa zanj sploh ne vedo. Menimo, da je sedaj odločilen trenutek, ko mora neka telesnokulturna organizacija opraviti svoje poslanstvo s tem, da občane orientira in uvede v aktivno športno rekreacijo po programu TRIMA. Predvsem morajo izkoristiti sedanjo organizacijsko strukturo, obstoječe kadre in objekte, kajti nečesa čisto novega tudi v daljšem poslovnem obdobju ne bi mogli ustvariti. Dela pa se je treba lotiti brez odlašanja. Predvsem je potrebno ukreniti naslednje: 1. vsako društvo oz. klub bi moral določiti posebnega referenta za TRIM. To naj bi bil eden izmed sposobnih in prizadevnih organizatorjev; 2. vsako društvo oz. klub naj bi ustanovil svojo TRIM sekcijo, v katero bi povabil vse zainteresirane prebivalce svojega kraja, jim omogočil nabavo TRIM kartončkov in organiziral vadbene ure oz. treninge; 3. v društvih naj bi dobili tudi tisti občani, ki se v to sekcijo ne bi vključili, vsa potrebna fstrokovna navodila za udejstvovanje po programu TRIM, vključno z nabavo kartončkov, 4. v ObZTK Kranj pa bi morali formirati občinski odbor TRIMA, ki naj bi usmerjal vse akcije, izvajal tekmovanja za TRI MOV športni znak in skrbel za drugo 'organizacijsko dejavnost na tem novem področju telesne kulture. J. J. Naš komentar Množičnost odlična, kvaliteta zadovoljiva Rokometna igrišča bodo sedaj mirovala do jesenske sezone. Ekipe v raznih ligah so si dokončno razdelile vse prvenstvene točke za pravkar končano sezono. Od gorenjskih ekip je največji uspeh dosegla nedvomno ženska vrsta Alplesa, ki je osvojila naslov republiškega prvaka in se s tem uvrstila v II. zvezno ligo. Med moškimi so bili najboljši Tržičani, ki so kot novinci pristali na odličnem petem mestu slovenske rokometne lige. Prihodnjo sezono bosta v republiški ligi tekmovali obe ekipi Kamnika, ki sta si pridobili pravico z osvojitvijo prvih mest v ljubljanskih conskih ligah. Torej beležimo v letošnjem letu majhen napredek v kvaliteti. V republiških ligah bo v novi sezoni tekmovala torej ena ekipa več kot doslej. Od republiške konkurence pa se je poslovila kranjska Sava (ženske), ki ne more ne z moško niti z žensko ekipo doseči kakšnega posebnega kvalitetnega nivoja. Kaže, da se večina v rokometnem klubu Sava raje ukvarja z rokometom, kot rekreativnim športom. Medtem ko smo v splošnem z množičnostjo rokometa na Gorenjskem izredno zadovoljni, pa je kvaliteta še na nizki ravni. V večini klubov primanjkuje ustreznih kvalitetnih kadrov, čutiti pa je tudi premajhno povezanost med klubi. Prav bi bilo, da bi klubi v posameznih občinah tesneje sodelovali in bi lahko imela vsaka občina glede na število gorenjskih ekip v raznih ligah najmanj enega predstavnika v republiški ligi. Medobčinski rokometni odbor v Kranju se sicer dokaj prizadeva za razvoj rokometa v vseh gorenjskih občinah, ker je med mladino veliko zanimanje za ta šport. Žal pa povsod primanjkuje predvsem organizatorjev in trenerjev, sicer bi lahko beležili v gorenjskem rokometu še bolj razveseljive podatke. Skrb za kvaliteten dvig rokometa pa leži predvsem na klubih. Svojo vlogo pa bi morali v večji meri kot doslej odigrati občinski rokometni odbori, kjer pa teh ni, pa vodstva občinskih zvez za telesno kulturo. J. Javornik Na Golniku v teh dneh proslavljajo 15-letnico športnega društva Storžič. Na našem posnetku je ekipa rokometašev, ki je zaorala ledino v razvoju rokometa na Golniku. Na Golniku slavijo Z rokometnim turnirjem veteranov Kranja, Tržiča in Golnika so začeli na Golniku 14-dnevno slavje ob 15-letnici športnega društva Storžič. Na slavnostni seji društva so v soboto podelili najzaslužnejšim priznanja. Pet najbolj prizadevnih za razvoj športa v kraju pod Stor-žičem je prejelo posebna priznanja, in sicer: Inštitut za pljučne bol'ezni in TBC-Golnik, Velimir Lješković, Janez Grbec, Nikica Božinović in Zvone Stare. Dolgoletnim aktivnim športnim delavcem in tekmovalcem pa so podelili skupaj 17 priznanj. Svečanosti so prisostvovali tudi predstavniki Ob ZTK Kranj, ki so društvu čestitali za dosežene uspehe v 15 letih delovanja. Z organiziranim športom so na Golniku začeli že v letu 1955, vendar so društvo ustanovili šele dve leti kasneje. Najprej so začeli z rokometom, ker je bila ta čas najbolj priljubljena igra z žogo. Organizator in začetnik dela v društvu Janez Grbec se še dobro spominja, ko so pred 15 leti odigrali prvo uradno rokometno tekmo s Tržičem in izgubili z 9:13. Razgibanost na rokometnem področju je bila izredna, saj so imeli v prvih letih po ustanovitvi društva v raznih ligah tudi šest ekip. Najdlje so prišli v kvaliteti z žensko ekipo, ki je dve sezoni tekmovala v republiški ligi. Zaradi odhoda najboljših igralcev v JLA in v razne šole pa je po letu 1968 prišel določen zastoj in šele v zadnjih dveh letih beležijo bolj intenzivno delo na področju telesne kulture. Prvi predsednik društva Velimir Lješković nam je v pogovoru med ostalim povedal še vrsto drugih zanimivosti iz razvoja društva. Vzporedno z rokometom se je množično in kvalitetno začel razvijati tudi namizni tenis (imeli so šest ekip), strelstvo in šah. Največji uspeh v namiznem tenisu je dosegla ženska ekipa, ki je igrala v Kranju s prvo ekipo zagrebške Mladosti 2:3. Pionirji-šahisti so bili tri leta zapored gorenjski prvaki, v republiškem merilu pa so enkrat osvojili četrto mesto. Zdaj raste na Golniku nov rod športnikov, ki jih vodi prizadevni predsednik društva Nikica Božinović. Na Golniku so prepričani, da bo pomenila 15-letnica društva nov elan v razvoju telesne kulture v tem kraju. Prireditve ob proslavi 15-letnice društva pa bodo sklenili z mladinskim prvenstvom Gorenjske v rokometu, s spretnostno vožnjo z avtomobili in s prijateljsko propagandno tekmo zveznih rokometnih ligašev Crvene zvezde in Kvarnerja. J. Javornik Za jugoslovanski rokometni pokal V prvem kolu brez presenečenj V prvem kolu področnega tekmovanja za jugoslovanski rokometni pokal ni bilo presenečenj, saj so se tned seboj pomerile ekipe prve in druge garniture. Štiri ekipe pa so tekme dobile brez borbe, kar kaže, da nekaterim ni več do igranja rokometa, saj je prvenstvo v vseh ligah že končano. Izidi: Šešir A : Šešir B 21:17, Sava A : Sava B 16:13, Križe A : Križe B 10:0 bb, Alples A : Alples B 10:0 bb. Preddvor A : Preddvor B 25:18, Radovljica A : Radovljica B 33:18, Veterani : Krvavec 0:10 bb, Zabnica : Kranjska gora 15:22, Tržič B : Storžič 31:14, Besnita : Kranj 0:10 bb, Jesenice pa so bile proste. Danes se bosta v drugem kolu v Selcah pomerila Alples in Tržič B, jutri pa Krvavec : Šešir, Kranj : Radovljica, Preddvor Križe, Jesenice : Duplje in Kranjska gora : Sava. -dh Cfc I . Hk 11 %xxx#> i i Koledar prireditev ^ f-m 24. JUnii ^ Ljubljana poletne igre v skokih vse kategorije avgUst u ftranj odprto prvenstvo Kranja člani 15 z mednarodno udeležbo ^•sept Ljubljana mednarodna tekma člani & sept' £ranJ mednarodna tekma člani I °-8ept". Kranj otvoritev 30-m skakal. pionirji- Ljubljana odprto občinsko prven- vse kategorije |L stvo Ljubljana-Šiška ^l-okt J^.ranj. poletno prvenstvo SRS st. in ml. mladinci Ljubljana poletno prvenstvo SRS st. in ml. pionirji s,. ' Kranj zaključna tekma na plastiki vse kategorije Tokrat je tema pogovora v naši rubriki malo nenavadna. Zakaj? Zvedeli smo, da se nekako od srede aprila vsako nedeljo od 9. do 12. ure oglaša na srednjem valu 205 radio Bitnje. Menda so bile oddaje zelo poslušane in posebno pri mladih priljubljene. Kaj se skriva za vsem tem, smo se prepričali v nedeljo dopoldne v Bitnjah pri Kranju. Ugotovili smo, da se je v okviru različnih dejavnosti mladinskega aktiva Bitnje skupina okrog 10 mladih ukvarjala tudi z radioamaterstvom. Dva izmed njih sta sama izdelala radijsko postajo in druge inštrumente (eden študira na elektrofakulteti, drugi pa obiskuje elektrotehnično šolo Iskra) in tako se je med mladimi nič hudega misleč rodila ideja o radijskem oddajniku. Vendar pa zadnjo nedeljo radio Bitnje ni več oddajal. Mladi fantje so ugotovili — tako so jim povedali na zavodu RTV v Ljubljani — da pot do ustanovitve radijske postaje le ni tako enostavna. Tako se radio Bitnje ne bo več oglašal. Mi pa smo zaradi zanimivega primera različnih dejavnosti mladih s tremi med njimi malce pokramljali. DRAGO KQDRIČ, rojen 1952, iz Zgornjih Bitenj — predsednik mladinskega aktiva Bitnje (štipendist kranjske Iskre): »Sem študent drugega letnika elektrofakultete, sicer pa se z elektrotehniko ukvarjam že nekako deset let. Po eni strani je to tudi moj konjiček, po drugi pa z raznimi poskusi spoznavam študijsko teorijo v praksi. Tako se je tudi nič hudega sluteč rodila ideja o radijski postaji. Sama sva jo naredila z Radom Nadižarjem. Približno deset nas ie potem sodelovalo pri oblikovanju programa in vsi smo imeli veliko volje. Zdaj vem, da takale radijska postaja ni tako enostavna zadeva. Vendar pa sem še vedno prepričan, da bi Kranj oziroma kranjska občina lahko imela in tudi potrebovala radijsko postajo in morda bi veljalo o tem resneje razmisliti.« RADO NADIŽAR, rojen 1954, iz Srednjih Bitenj — član odbora mladinskega aktiva: »Zdaj končujem elektrotehnično šolo v Iskri, sicer pa se z elektrotehniko ukvarjam (a-matersko) od petega razreda osnovne šole. Na začetku smo bili vsi zelo zagnani. Skrbno smo pripravljali program za vsako nedeljo in tudi na odmev smo naleteli. Dobili smo kar precej pisem s pohvalami. Danes se mi vse skupaj zdi nekako tragičnosmešno. Vem, da takle ainaterski radijski oddajnik ne more dolgo obstajati; saj nismo bili nobeno nedeljo prosti. Prepričan pa sem, da bi bila po vseh pravnih in tehničnih predpisih organizirana oziroma urejena radijska postaja v Kranju koristna. BOŽO OMAN, rojen 1953, iz Srednjih Bitenj — član odbora mladinskega aktiva (štipendist kranjske Iskre): »Študiram matematiko. Program radia Bitnje je bil predvsem zabaven. Vrteli smo glasbo za mlade, predstavljali ansamble, brali humoreske in nekaj viž namenili tudi za starejše. Za 1. maj in teden rdečega križa pa smo objavili tudi resne sestavke. Vem, da program še zdaleč ni bil tak, kot naj bi bil, vendar pa je res, da je bil povsem amaterski in prav nič materialno komercialen. Prav je, da povem, da je bil naš humorist (menda so ga radi poslušali) Janko Proj iz Bitenj. Če danes, ko ne oddajamo več, razmislim o vsem, bi rekel, da je bil radio Bitnje le ena od številnih oblik dejavnosti, ki jih danes iščejo mladi; vendar v našem primeru prav gotovo nič zlonamerna.« A. Zalar Koncert AKZ Kranj Akademski komorni zbor iz Kranja pod vodstvom dirigenta Matevža Fabijana bo imel v soboto, 16. junija, v koncertni dvorani delavskega doma v Kranju ob 20.15 letni koncert. Predstavili bodo dela Gallusa, Bučarja, Lajovica, Ravnika, Ježa, Vrabca, Deva in drugih. Akademski komorni zbor vabi ljubitelje zborovskega petja na zanimiv koncertni program. Krajevni praznik na Brezjah • PTM V* V pri Tržiču V soboto in nedeljo bo praznovala krajevna skupnost Brezje pri Tržiču svoj prvi krajevni praznik. Skupnost, ki je med najbolj delavnimi v tržiški občini, združuje prebivalce Brezij, Hudega grabna, Visoč, Hu-šice, Vadič in Popovega. V praznovanje krajevnega praznika se bodo vključili tudi brezjanski gasilci in ob tej priložnosti predali namenu nov gasilski avtomobil, ki so ga sicer kupili že lani, vendar ga še niso uporabljali. Brezjani in okoličani se bodo na praznovanju spomnili tudi prvega množičnega odhoda domačinov v partizane leta 1943 in ustanovitve organizacije osvobodilne fronte. In še na kratko program praznovanja. V soboto zvečer bo slavnostna seja sveta krajevne skupnosti, gasilskega odbora ter vodstev družbenopolitičnih organizacij, na kateri bodo podelili najzaslužnejšim delavcem v krajevni skupnosti in organizacijam pohvale in priznanja. V nedeljo ob pol dveh popoldne bo zbor gasilcev, nato pa povorka po vasi do doma družbenih organizacij, kjer bo proslava in predaja gasilskega avtomobila. Nato bo zabava, za katero bo skrbel ansambel Rudija Jevška. -jk Tokrat res v neznano AMD Podnart je priredilo v nedeljo, 10. junija, za svoje člane ocenjevalno vožnjo v neznano. Tekmovanja se je udeležilo 50 voznikov, sodelovalo pa je nad 150 članov in svojcev. Iz Podnarta so peljali na Jelovico po treh različnih cestah, cilj pa je bil na Mosteh, kjer je bila tudi spretnostna vožnja. Najboljša mesta z osebnimi avtomobili so dosegli: moški: 1. Mirko Ješe, 2. Tone Šolar, 3. Ciril Rozman; ženske: 1. Marija Kordež, 2. Marija Rakovec, 3. Angelca Šolar. Zanimivo je bilo to, da so voznike na ocenjevalni vožnji usmerjale kontrole in so zvedeli za cilj šele tedaj, ko so vanj pripeljali. Poleg tega so se udeležili člani AMD Podnart na Jelovici tudi nekaterih drugih športnih tekmovanj. C. R. Mladina fotografira V počastitev praznika mladosti so odprli v ponedeljek v dvorani Instituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani VIII. republiško razstavo mladinske fotografije. Razstavljavci, ki so razdeljeni v dve skupini, in sicer od 15 do 19 let in od 20 do 25 let, se predstavljajo z več kot 100 fotografijami umetniške vrednosti. Med razstavljavci so tudi Gorenjci. -j k Jezerjani praznujejo Prebivalci Jezerskega bodo praznovali 19. junija krajevni praznik. Na ta dan organizirajo vsako leto številne prireditve in se s tem spomnijo množičnega odhoda Jezerjanov v partizane. Letošnja osrednja prireditev bo v nedeljo pri Češki koči, kjer se bodo srečali smučarji Železne Kap le in Jezerskega. Planinci pa bodo v soboto zvečer v počastitev praznika zakurili kresove. A. K. Prekratka varnostna razdalja V ponedeljek, 11. junija, ob 12.40 se je v križišču cest v Ribnem pri Bledu pripetila prometna nezgoda zaradi prekratke varnostne razdalje. Voznik tovornega avtomobila Aleksander Bizjak (roj. 1950) iz Kranja je peljal od Bleda v Ribno. Pred križiščem cest v Ribnem je prehitel kolesarja s pomožnim motorjem Jožeta Arha (roj. 1952) iz Boh. Bistrice. V križišču je tovornjak zavil na stransko cesto, tega pa voznik Arh, ki je vozil v prekratki varnostni razdalji, ni pravočasno opazil. Na makadamski cesti je Arh močno zavrl in pri tem padel. Z lažjimi poškodbami so ga prepeljali v jeseniško bolnišnico. Spoznali ponesrečenca Na Upravi javne varnosti v Kranju smo zvedeli, da je žrtev prometne nesreče, ki se je pripetila v soboto, 9. junija, na cfesti prvega reda med Kranjem in Polico v bližini Zlatega polja, Danilo Jezernik, star 21 let, s Cankarjeve 5 v Tržiču. 1+3 Takihle prizorov v Tacnu preteklo soboto in nedeljo ni bilo malo. Veslač, » so ga pobesneli valovi ukan ili, je sicer srečno priplaval k bregu, tam pa sej moral otepati nesnage, zagozdene v obalnih tolmunčkih. Kdo ve, kakšen so po vsem tem od nas odnesli tujci? Bi odgovornim padla krona z glave, & i dan poprej pospravili sledove visoke kulture Kranjcev? (-ig) — F o to: Perdan nesreče Cesta ni bila prosta V petek, 8. junija ob 14.10 se je na cesti prvega reda v Podvinu pripet^ Erometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Stanko Pavlič (roj. 1920) ** [ranjske gore je pripeljal s stranske ceste na cesto prvega reda ne da bi? prepričal, če je cesta prosta. Pri tem je zaprl pot vozniku osebnega avtomob". Viktorju Brusu (roj. 1935) iz Radovljice, ki je peljal proti Radovljici. KjJu. zaviranju je prišlo do trčenja. V nesreči je bila lažje ranjena Branja OgrizeK Škode na avtomobilih je za 9000 din. Nezgoda motorista Na cesti drugega reda v Selcah je v petek, 8. junija, ob 19.20 zape^ s stranske ceste na prednostno voznik motorja Milan Jaušovec (roj. 1954K Trnja pri Železnikih prav tedaj, ko je po cesti pripeljal v osebnem avtorno"5' j Janez Markelj (roj. 1928) iz Loga pri Železnikih. Avtomobil je motorista in zbil po cesti. Huje ranjenega Milana Jaušovca so prepeljali v ljubljans" ^ bolnišnico. Škode na vozilih je za 5000 din. Umrl pod traktorjem V petek, 8. junija, se je okoli 23. ure na gozdni cesti med Mlako in pri Starem vrhu pripetila smrtna nesreča. Voznik neregistriranega trakt Kalan iz Mavčič. Pokojni se je ponesrečil v sredo, 6. junija, popoldne na prvega reda na Bistrici. Vlak povozil otroka pjc V nedeljo, 10. junija, popoldne je posebni brzi vlak, ki je vozil od proti Ljubljani, pri železniški čuvajnici v Mošnjah povozil 20 mesecev sta J Igorja Lužarja iz Mošenj. Otrok se je oddaljil od doma in se je pri prog1 s psom. Zajec skočil pred avtomobil ^ V nedeljo, 10. junija, ob 21. uri je voznik osebnega avtomobila registracije Leo Franco iz Trsta peljal od Vršiča proti Kranjski 8?1"1' r^J ovinkoma 17. in 18. je pred njegov avtomobil skočil zajec. Voznik je tega močno pritisnil na zavore, njegov avtomobil pa je pri tem jjil' neprimerne hitrosti zaneslo v desno, kjer je trčil v ograjo. V nesreči J ranjena sopotnica, škode pa je za 20.000 din. Nezgoda pri zavijanju ^ V nedeljo, 10. junija, popoldne se je na cesti tretjega reda na jv^ hribu pripetila prometna nezgoda. Voznik kolesa s pomožnim motorje^^ Draksler (roj. 1953) iz Kranja je peljal od Kokrice proti Kranju. Na hribu pri št. 32 je nakazal smer in začel zavijati v levo. Takrat je i z n® g^j) j smeri pripeljal v osebnem avtomobilu Aleksander Pečenko (roj. 1 ^ ttf Kranja in se nameraval kolesarju umakniti v levo. Ker pa kolesar n ^0j v levo, je voznik Pečenko spremenil smer vožnje in zapeljal nazaj na eg desno stran, zaradi česar je prišlo do trčenja. Ivana Drakslerja so ranJ prepeljali v bolnišnico, škode na vozilih pa je za 2500 din. L-®*' -Ji i