nu nu >la st- jer ijo ■S flaflsop 14*000. — Sfojerc oelja za celo teto eden goldinar, s no lo- RV DO kr (6: rg. J Naročnina za celo leto K 2-—. — Posamezna Številka velja 3 krajcarje. — Naročnina se tudi na pol leta plačuje in se mora poslati v naprej. " &na oznanil je ia 1 stran K 32*—, '/1 »trani K 16-—( '/« slrani K 8.—, '/. strani K 4*—, '/» «U*ni K 3'—, VM strani K !■—. — Pri večkratnem taanilu je cena posebno znižana. — 2a oznanila (imerate) uredništvo in upravništvo ni odgovorno. ■— Uredništvo in upravniStvo je v Ptuju T ledaliskem poslopju. — Stajerc izhaja vsaki drugi petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. -— Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj. — Rokopisi m ne vračajo in se morajo najdajje do pondejjka pred izdajo dotifine Številke vposlati. l flee m a- t. 3 ft ft I ft ft ft I ft ft ft ft » ft 24. 7 Ptuju v nedeljo dne 27. novembra 1904. V. letnik. r, 0 Smrdljivo orožje. I Svoj čas se je izrazil znani prvažki „demokra-liK hofrat na nekem zborovanja v Ljutomeru fc-le: „Posebno pa pazite na nemške uradnike in tega iz med njih, kateri vam ni všeč takoj zato-I, potem bode prestavljen, aH pa omirovljen (pen-liran)!" Ta iztok, klerikalen iztok iz prvaškega klerikal-k srca ni bil ničesar druzega, kakor javno, od-lo priznanje mišljenja, katero gojijo vsi slovenski Ik i, vsi slovenski klerikalci! Toraj uradnika, ka-I se že itak nadzoruje strogo od svojih višjih, Bnika — in tukaj seveda se jemlje samo nižji Enik V poštev — ki ima že itak dovolj odgovoril, moralo bi ljudstvo zahrbtno tožiti samo radi i, ker mu ni všeč vsled svoje narodnosti, vsled lega političnega prepričanja! I Drago slovensko ljudstvo, to je smrdljivo orožje, Ije, katero pa se rabi v obče od vsega prvaštva, iro se rabi brezbrižno od vseh teh potepuhov, ki pomislijo, kako vnebovpijočo krivico napram napo nedolžnim ljudem s tem zakrivijo, to je orožje, Iro zamore rabiti samo tisti, ki je vsled svoje pone zagrizenosti zakopal za vselej v svoji duši po-iost! 1 Ako ti uradnik ni česar storil po tvoji volji, saj m radi tebe davkoplačevalca na svojem mestu in flahko vsak človek greši, potem stopi pred njega Tči: „ Gospod, jaz Želim to in to in prosim, da se, ako pva to dopušča, moji volji ustreže/ Bodi prepri- l da se ti bode ustreglo! To orožje napram urad- 1, bodisi Nemcu ali Slovencu ti svetujemo m i in je pošteno orožje, ki nikakor ne smrdi po ova- duhštvo, po zahrbtnih tožbah možev, ki imajo, kakor ti skrbeti za svojo ženo, za svoje nedolžne otroke! Oglejmo si drugo klerikalno orožje! Za časa volitev, bodi si v deželno ali državno zbornico, bodisi v občinski urad se agitira od nekaterih naših kutarjev na prav značilen način! Da spravijo svoje kandidate na zaželjeno mesto, mora jim pomagati — vera! Prižnice, (kancelni) in spoved-n i ce so njihova in sicer jako zdatna pomoč. Na priž-nici se sicer da samo namigniti želja »gospodov", a tem bolj se da delati ljudska volja v spovednici! In tukaj jo delajo ti gospodje zares brez vse skrbi! Vsaki volilec se pripravlja na volitev s tem, da se mu pove, da je greh voliti naprednjaka. ali libermlca. In tam, ker se gospodek ne upa naravnost povedati svoje želje volilcu moža, obrne se do njegove žene! Ta pa seveda v svojem svetem strahu potem pripravlja na svoj način moža za volitev in seveda molči o naračilu, katero je dobila v spo^ vednici! Iz svetega mesta se toraj zanese prepir v obiteJj (familijo)! Dokazov za to imamo dovolj! Drago ljudstvo, ali to ni vnebovpijoče orožje, ali to ni smrdljivo orožje? Še več! Ker gospodje sprevidijo, da jim odrasli ljudje ne grejo kar meni tebi nič na limanice in ker jim je tudi za bodočnost, oklenili so se mladine! Mladeniški shodi, ustanovljeni so pod vodstvom kaplanov in ti skrbijo za to, da tema med mladino ostane, da se širi! Seveda dobro znajo, da bode iz te mladine nastal prihodnji rod, da pa bode ta rod njihovim namenom pokoren ter se dal porabiti svoj čas, treba ga je že 6edaj za to pripraviti! In kaj so posledice teh mladeniških shodov? Ali Vam niso več v spominu 8 izgredi pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah? Pri takih shodih je edina pijača šnops, zakaj mladeniči ne dobijo dovolj denarja od svojih starišev za druge pijače. In navdušeni pa seveda morajo biti! Dokazov imamo tudi za to, da so fantje želeč iti na mladeniški shod celo svojim starišem denar ukradli! Na teh shodih se govori le o prekletih Nemcih, vsiljuje se mladini sovražtvo proti sosednemu narodu. Lepe, gladke-besede kaplanove zoper Nemce, navdu-ševanje proti sosedom, vrhutega še šnops, to je predigra pobijanju in tepežu! Fantje, ki se od takih shodov vračajo domov, so tako polni „svetea jeze proti Nemcem, da jo poskušajo umiriti z nožem med seboj! In ti mladeniški shodi so orožje klerikalcev, orožje, katero prav pošteno smrdi! BSvoji k svojim", — komu niso znane te besede, kdo ne ve, kaj pomeni ta krik in vik klerikalcev? „Ne hodi kupovat k temu ali druzemu trgovcu, ker ni klerikalec, ker je druge narodnosti, drugega političnega mnenja", take in enake besede so pri teh „ poštenjakih" na dnevnem redu. In ako že s temi besedami ničesar ne dosežejo, ako se jim toraj ne posreči bojkot, ustanovijo si lastno trgovino, svoj konzum! Da pa s tem počenjanjem škodujejo drugim, poštenim trgovcem, da spravljajo cele rodbine ob kruh, kaj je to njim mar? Samo, da imajo sami dobiček, bodisi v denarju, še bolj pa na ugledu! — Vsaki bojkot pa smrdi! Najbolj smrdeče orožje klerikalcev in prvakov pa je njih časopisje. Ali že ni to dovolj, da v njih omenjeno svoje umazano, smrdljivo orožje zagovarjajo, je povzdigujejo? Med zvezde se kujejo njih privrženci v teh žurnalističnih cunjah, a tebi pa gorje, ako si naprednjak, ako si liberalec. Tvoje privatne razmere, da razmere tvoje obitelji, najskrivnejše tajnosti tvoje osebe — vsak človek je človek a ne * angelj — morajo na dan! Zahrbtno ee meče blato pO tebi in se laže, da se kar kadi, en popravek, en preklic za drugim morajo uredniki »poštenjaki" priobčiti. Da pa to orožje smrdi, grozno smrdi, tega nam ni treba še le povdarjati. Ko se je v zadnjem Času sodilo na Spodnjem Štajerskem o večih ubojih in umorih, kričali so klerikalci, da je temu kriv naš list, toraj „Štajerc.a Le počasi klerikalne kuge, rabite nekoliko prevdarjanje! Niti ena številka našega lista ni izšla, v katerem ne bi mi opominjali ljudstva, naj bi pošteno živelo, niti ne en „Štajerca se ni poslal med svet, v katerem se nebi ljudstvo opominjalo, naj ne sovraži svojega bližnjega, niti ne svojega političnega nasprotnika in tedaj je naš list kriv umorov in pobojev? Tisti pa, ki gonijo svoje- mladeniče daleč v tuje kraje na pretepe, tisti so nedolžni — seveda po lastni trditvi. Ako Človek sam kaj zakrivi, potem pa druzega dolži, da je dotično zakrivil, je to smrdljivi boj. Kako "pa je orožje v smrdljivem boju? Odgovor je lahek: orožje je tužno smrdljivo! Ljudstvo, taki so tvoji duševni pastirji, taki nasledniki svetih apostoljev in učencev KristnaB taki odgojevalci Tvoje mladine in tako je njih oifl katero rabijo proti Tebi!______________________j Poljedelski pouk na Ijudsll šolah. Najnovejši čas se je večkrat izrazila želja,! bi se poučevalo v kmetijstvu tudi na ljudskih « Sledeče vrste naj nam povedo, kako se vrši isti I Francoskem. Po postavi od 16. junija leta 1879. se je k i tijski pouk organiziral v vsakem departementj I ob enem tudi v vsaki občini. V departementih poučujejo potovalni učitelji, vi sameznih občinah pa učitelji, ki so bili popra učiteljišču sami učenci prvih. Vsi voditelji, ki so si stavili nalogo, dasevp poljedelski pouk tudi na ljudskih šolah, so bilisi glede smotia tega pouka. Ta pa je: povzdiga kmetiji s tem pa bi se doseglo, da bi ljudje ponehali i iz dežele v mesto, kakor je bilo to prej v nai Le v tem so se križala mnenja, kaj ravno, in k( se naj poučuje. Konečno so se vendar zjedinili t v tej točki in predložili tale učni načrt: Poljedelski pouk se naj vpelje na ljudski k zadnjih dveh letnikih. Isti naj bi se oziral bolj razumnost učenčevo, kakor na njegov pomnež. D cem naj bi se razložila strokovna stran novodobp poljedelstva, kajti isto si morejo pridobiti le na I skih šolah. Kako se to ali ono delo praktično opi Ija, kratko vse, kar kmet zna boljše, kakor pa | ski učitelj, vse to naj bi se ne poučeval« ljudski šoli. Šola naj bi se zadovoljila s tem, da učenca« kako uvede v umno kmetijstvo ter da mu vrij veselje do istega stanu, od kterega bo poznejefi] I Čitelj naj vsakokrat pomisli, da je najboljši ]M moček, vzbuditi komu veselje do kakega dela ta se mu isto tako razloži, da ga popolnoma umeje Naloga učiteljeva naj bi bila, da vcepi otn že zgodaj najvažnejše temeljne nauke o ud kmetijstvu, ter ga tako v sposobi, da pozneje p bira lahko s pridom strokovne liste in sledi km« skim predavanjem. V šoli naj bi se tudi vzbujala otrokom ljube do rojstne grude, ktero naj bi potem zmiraj rai z veseljem obdelovali. Na tak način bi se potem doseglo, da se km otroci ohranijo domačiji, Teoretično naj se poučuje v obliki pogovo in se ponk zmiraj naj naslanja na poljedelska d ki se ravno opravljajo. V naravoslovlju in fizM povdarja in razlaga posebno tisto, kar se nanaša poljedelstvo. Računski vzgledi naj se dajejo iz p delstva. Praktični pouk pa obstoji iz pogostih izla na posestva, ki so najboljše oskrbovana, in iz ebi lovanja šolskega polja, ki je namenjeno za razlagal raznih poljedelskih del. s km i v P prej i :e Predavalo naj bi ee še nadalje o kolobarjenjn, o menjanju semena, o važnosti listja za življenje rastlin, nadalje kako naj se pripravlja, sestavlja in rabi umetni gnoj itd. Na vsak način pa je potrebno, da se strogo loči polje, na kterem naj bi se otrokom kazali poiskusi, in pa ono, na kterem se kaj dokazoje. Velik pogrešek pa bi bil, če bi se šolski vrti porabljali za poizkus, to pa zato, ker so uspehi v istih zmiraj zelo negotovi. Vzeti se morajo le taki sadeži in rabiti le taki umetni gnoj, o kterem se ve, da je njegov vspeh gotov; kdor bi drugače vavnal, bi vzbujal le dvom pri učencih. Učenci se naj učijo razliko v sestavi tal, vpliv spodnjih plastij, hlevskega in pa umetnega gnoja; nadalje se naj poučujejo kolikega pomena je, ako se odbere pravo seme, pravo orodje, in kak razloček je med rabo slabega in dobrega orodja, opomnijo se naj tudi na koristne in škodljive žuželke in rastline ter na posamezne dobe razvoja kake rastline od nja kali pa do dozoritve. Polje za dokaze služi za to, da se otrokom pokaže, kako se rastline žive od rudninskih redilnih snovi, iz česa obstoji umetni gnoj in kako dobro vpliva i. t. d. Učitelj naj nikakor ne zamudi pokazati ob koncu dokazovanj učencem ekonomične strani vprašanja s tem, da jim preračuni prednost, čisti dobiček zbolj-Šane metode, recimo ravnanja s hlevskim gnojem in primerja istega z zgubo, ki jo povzroča nemarnost pri ravnanju z gnojem, ktera je našim kmetovalcem že prešla naravnost v kri. Poljedelski pouk v ljudskih šolah bi brez praktičnih poizkusov ostal brez povoljnega uspeha. Isti namreč učenca posebno mikajo in ga vglobe v teoretične dokaze njegovega učitelja. Mlad razum zapopade kak nauk veliko lažje, ako se mu isti predloži v konkretni obliki, ne pa v abstraktni obliki ustnega pouka. Teoretična predavanja naj se spopolui s tem, da se kaže zmiraj na reelna, vidna dejstva. Naloga vseh vplivnih in treznomislečih faktorjev in poljedelcev bi bila torej ta, delovati na to, da se vpelje poljedeljski pouk tudi v ljudskih šolah. Predno pa se zgodi to, je potreba, da se že na učiteljiščih pripravljajo bodoči učitelji za ta poklic. Poljedelstvo na učiteljiščih pa bi lahko poučevalo učiteljstvo poljedelskih šol ali pa potovalni učitelji. Posebno sposobni bi bili za to slednjeimenovani, ker bi ti imeli potem v ljudskih učiteljih, ki so bili prej njih učenci, posebno zdatno podporo pri razširjanju poljedelske vede med ljudstvom. »Gospodarski glasnik." Iz deželnega in državnega zbora. Deželni zbor zaprt. Dosegli so, kar so hoteli, namreč slovenski kmečki zastopniki, v deželnem zboru! In kaj so hoteli? Preprečiti so hoteli vestno in pridno delo po- slancev nemškega Štajerja, kojih želja je bila zares ljudstvu pomagati. Tako dolgo so bili slovenski kmečki poslanci pri svojem „delu," toraj pri ob-strukciji (zoperstavljanju), da so zabranili vso delo. Deželna zbornica se je namreč vsled obstrukcije teh poštenjakov morala zapreti! Edino pri lovski novi postavi niso obstruirali slovenski poslanci. In ta postava se je tudi sprejela. Kolike važnosti je ta postava za kmete in kmečke občine, pokazali smo na drugem mestu. In se več takih in enakih važnih postav se bi bilo sklenilo, ako bi bilo slovenskim poslancem za resno delo! A nekaj še je vredno, da omenimo. Proti koncu obstrukcije jeli so se slovenski poslanci sramovati svojega počenjanja, začela jih je peČtivest! A ne vseh slovenskih poslancev! Zanimivo je to, da so se od obstrukcije začeli najprvi vleČti isti slovenski poslanci, ki niso dohtarji. Toraj že tem je bilo preveč! Konečno so bili v ostri obstrukciji le dohtarji! No, sedaj pa kmet že veš, kam pes taco moli, sedaj se ti vendar odprejo oči o obstrukciji sami, zakaj in komu na ljubo se je obstruiralo. Naposled je postala že tudi obstrukcija dohtarjev čisto mlačna in začeli so se z nemškimi poslanci pobotati. Izjavili so, da nehajo od obstrukcije, ako se predloži učnemu odseku deželnega odbora zopet ustanovitev slovenske viničarske šole na Spodnjem Štajerskem. Smešno zahtevanje, ko pa je, kako smo zadnjič dokazali na tem mestu že itak učni odsek deželnega odbora pritrdil, da se bode, ko bode potrebna tretja šola za gospodarstveni poduk na Štajerskem za to šolo skrbelo, seveda ne po željah prvaških, da bi bila ta šola nekako vzgojevališče političnih hujskačev. Državni zbor. Kakor smo poročali, se je dne 17. t. m. odprla državna zbornica. Uboga Avstrija, zakaj v državni zbornici so se slišale zopet skoraj neverjetne reči. Nekteri poslanci so ostro napadali vlado, kako da je dovolila, da se je ustanovila v Insbruki, toraj v nemškem mestu, italijanska univerza, napadali so vlado, kako da se je moralo prigoditi, da se je pred očmi vlade zahrbtno umoril v Insbruku človek, kakor smo to zadnjič poročali. Pri tem je večina državne zbornice bila proti ministerskemu predsedniku Korberju. Iz napadov na njega se je sprevidelo, da so Korber-jevi dnevi šteti in da mu ne bode nič več preostajalo, kakor ministerski prestol zapustiti. Napadala pa se je tudi avstrijska vladarska hiša in njeni udi. Teh napadov seveda ne moremo preobčiti, sploh pa so bili po našem mnenju pretirani in nikakor ne na mestu. Vojska med Rusi in Japonci. Port Artur. Nasproti Port Arturja leži kitajsko mesto Tšifu. To mesto je takorekoč fabrika vseh laži, ki se pošiljajo glede Port Arturja med svet. V tem mestu bivajo namreč agenti velikih bors, kateri razpošiljajo med svet zdaj Rusom in zopet potem Japoncem ugodna poročila o bitkah pred Port Artnrjem. Uradnih, toraj verjetnih poročil imamo, jako malo. Iz teh poročil ae sprevidi, da Rosi ne bodejo mogli delj časa trdnjave braniti, kakor k večjemu do konca prihodnjega meseca, čeprav še se Japonci niso polastili nobene večjentrdbe Port Artnrja z naskokom. Zgubiliso do sedaj pri teh poskusih najmanje 50 tisoč svojih ljudi. Dobili pa bodejo trdnjavo v roke, ker so konečno junaški branitelji Port Arturja seveda tudi ljudje, kojih zmožnosti imajo meje. V Port Arturja vladajo — in temu se ni čuditi — prav žalostne razmere. Mesto je enako razvalinam. Ves živež je skoraj že porabljen. Čeprav se tu in tam posreči, da se vtihotapi v mesto kaka kitajska ladja z živežem, seveda to ne bode' obvarovalo posadke, pred njeno najhujšo nezgodo, namreč pred gladom. Pred par dnevi se je pripeljala ruska torpedovka izpred Port Arturja v Tšifu. Kakor se poroča, je imela s seboj pismo, s katerim prosi general Stossel, junaški poveljnik Port Artnrja, od vlade v Petersburg! navodila, kar mu je storiti, ali bi se naj udal, ali bi naj branil trdnjavo še nadalje. Kakor se poroča, zapustilo je luko pred Port Arturjem še več ruskih ladij, ker baje ne stražijo pred luko vse japonske ladje. Te se baje pripravljajo na boj z baltiškim brodovjem. V Mandžuriji se približujeta sovražnika vedno bolj eden druzemu. Ravno, ko to pišemo, pričel se je najbrž že odločilen boj. Rnsi so začeli napadati Japonce, toda vsi napadi so bili do sedaj odbiti. Japonci pa ne zasledujejo sovražnika, ker nočejo svojih utrdb zapuBtiti. V prihodnjih dneh že bode najbrž javil brzojav, da se bije tam na daljnem vztoku odločilna bitka pri Muk-denn. Kdor bode zmagal, to se seveda ne more znati, gotovo pa bode moralo umreti v kratkem strašansko veliko Rusov in Japoncev na bojišču v Mandžuriji. Slika iz boja. Kakor se poroča iz bojev pred Port Arturjem padla je dne 15. t. m. pred obzidjem ogromna množica Japoncev in Rusov, tako, da so bili vsi jarki pred utrdbo napolnjeni z mrtvimi. Kar naenkrat pridrvi cela tolpa iztradanih kitajskih psov iz Port Artnrja in začne še topla trupla mrtvih vojakov na grozoviti način razmesariti. Prestrašeni od tega groznega prizora nehali so japonski in ruski vojaki streljati na en druzega in so, ne meneč se za medsebojni boj hiteli branit mrtvih tovarišev. Še le, ko so postreljali in ubili večino psov, začel se je iz nova boj med vojaki, ki pa tokrat ni trajal dolgo . in tudi ni bil tako Jjut, kakor pred strašanskim, gori opisanim prizorom. Spodnještajerske norice. Umrl je dne 5. t. m. gospodar Franc Podgoršek, posestnik in gostilničar v Laškem Trgu. Mož je bil vrl naprednjak in v obče spoštovan poštenjak od pet do glave, radi tega tudi jako priljubljen in Čisla™ Naj v miru počiva! i Umrla je dne 12, t. m. pri Sv. Petru pri Celja! mati deželnega poslanca in veleposestnika g. J.I Lenko, gospa Ana Lenko, v visoki starosti. Pogreb« katerega se je udeležila ogromna množica ljudi, se je I vršil dne 15. t. m. Blaga pokojnica, katera je mcerl na tihoma podpirala kaj rada siromake, naj v mirm počiva! Ljutomerska nemška šola vedno bolj napreduje* Toliko učencev, kakor jih ima v tem šolskem letal še dosedaj ni imela. Najhujše hujskarije proti temni zavodu od strani prvaških in klerikalnih tepcev sol bile brez uspeha. V zadnjem času se je šola morala! za eno učno sobo povekšati. Šolo obiskuje tudi mno-1 go slovenskih otrokov. Dobro tako! Slovensko ljivl-| stvo, uči se druzega deželnega jezika, saj vidiš, dal ga znajo tvoji prvaki tudi prav izvrstno, čeprav l nijo tebi ta jezik. Bog daj, da bi še dobili draga kraji na Spodnjem Štajerskem nemške šole, da tem ne bi bilo treba pošiljati slovenskim kmetom J svoje dece v tuje kraje, v katerih naj bi se naučila drugega deželnega jezika! Samomor vpričo žandarja. Neki Maks Znidaršič,] star 19 let, doma iz Krajnskega, ki je bil komi po-1 tem agent, se je klatil v zadnjih mescih brez službe po Štajerskem, Hrvaškem in Kranjskem. Med tem časom je živel od tatvin in goljufij. V Mozirju in n Ljubno je celo ulomil. Seveda so ga žandarmi in policaji pridno zasledovali in iskali. Dne 12. t. m. naznanila je v Mozirju neka natakarica tamošnjim žan-darmom, da se klati nek mladi mož po Mozirja, o katerem ona misli, da je najbrž Znidaršič. Žandarm-ski vodja Košar ga je šel takoj iskat. Ko ga je naj' šel mu je naročil, da bi šel ž njim. Znidaršič (bil je namreč zares on) pa potegne bliskoma iz žepa re-volfer in se ustreli v glavo- Bil je takoj mrtev. Pri njem so najšli njegov krstni list, njegovo domovnico in več pisem z njegovim naslovom, potem novo srebrno uro, novo težko zlato verižico, tri zlate prstane in staro usnjato mošnjo. Te zadnje reči bile so pred kratkim pri ulomn v Ljubnem ukradene. Posestnik Janološek je spoznal v mrtvem istega človeka, kateri mu je pred kratkim ukradel 180 kron. Iz pred porotnega sodišča. Pred porotnim sodiščem v Maribora imel se je dne 14. t. m, zagovarjati neki Florijan Saban, doma iz Sladke gore v mariborskem okraju. Saban, kateri je bil že petkrat kaznovan radi hudodelstva tatvine, je bil obdol-žen posilstva, ropa, hudodelstva poneverjenja in po-sknšenega hudodelstva tatvine. Saban je napadel neko žensko, katera je gnala iz ptujskega sejma kravo proti domu. Saban je hotel to žensko posiliti. Ker se mn ni posrečilo, prisilil jo je, da mu je morala dati ves denar, kar ga je imela pri sebi. Nadalje je obdolžen Saban, da je poneveril 140 kron denarja, kateri denar je dobil za izročene mu 4 teleta. Ravno tako se mu je dokazalo, da se je vtihotapil v stanovanje svojega nekdajnega gospodarja J. R. v Rottenbergu. Sabana so spoznali porotniki kot krivega in sodnija [ga je obsodila v 8 letno težko ječo, poostreno vsaki ■ mesec po enkrat s postom.--------Dne 15. t. m. je ! stal pred porotniki, neki Alojz Marčič iz Rogoze I (Rogeis), obdolžen nboja. Dne 24. julija t. I, sta se [sprla Marčič in neki Janez Kreitner, posestniški sin iz Ragoze, ker Marčič ni hotel Kreitnerjn povrniti denarja, katerega je Kreitner izdal za eno osminko Žganja. Marčič je zvečer počakal Kreitnerja in ga udaril parkrat z drogom po glavi. Kreitner je bil takoj mrtev. Marčič, kateri je pred porotniki trdil, da ni kriv, čeprav je poprej preiskovalnemu sodniku Izločin obstal, je bil na podlagi izpovedb prič od po- Irotnikov spoznan kot krivega In je dobil 6 let težke ■ječe, poostrene s postom po enkrat v vsakem me- Igecu. Ko se mu je obsodba naznanila, rekel je samo ■besede: „Eno maličko je cveč (preveč) štrafa!" — ■Dne 16. t. m. je sedel na obtožni klopi neki Franc ■Pivec iz Leitersberga, obdolžen uboja. Pivec, kateri Ije že bil svoj čas kaznovan radi težke telesne po- Iškodbe, radi javnega nasilstva in drugih prestopkov, ■popival je dne 2. oktobra v neki krčmi v bližini ■Maribora. Na poti proti domu srečal je pozno v noči ■več obrtnikov, ki so prišli iz neke druge krčme med ■njimi tudi Janeza Felzer, Čevljarja iz Potechgaua. ■Prišlo je do prepira in konečno do pretepa. Po pre- Itepu je bežal Felzer iz pota na travnik, Pivec pa jlza njim. Tam sta se zopet popadla in Pivec je z ■drogom Felzerja tako pretepal, da je ta na me- JKtu obležal mrtev. Pirec se zagovarja s silobrambo. ■Porotniki pa so razsodili, da je kriv uboja, na kar Ije bil obsojen Pivec v šestletno težko ječo.-------- 117. dne novembra so sodili porotniki zopet ubijalca. ■Dne 17. oktobra tega leta sta se sprla v Rihterov-jicih posestnik Heritz Franc in njegov hlapec 26 letini, že večkrat kaznovani Ferdinand Miiller radi par 1 »čevljev. Heritz je dal v~teku prepira Miillerju zauš-Biico, na kar ga je ta dregnil, kakor se je sodnijsko Jdokazalo 23 krat z nožem. Heritz je kmalu na to umrl. Porotniki so potrdili vprašanje radi uboja in Miiller je bil obsojen v sedemletno težko ječo. — ■Takoj po tej obravnavi stal je pred porotniki 20 letni bajtarjev sin Jožef Krainc iz Sovjaka obdolžen tudi nboja. Krajnc je napadel v noči od dne 16. do 17. oktobra pri ponočevanju nekega Vincenca Tašnerja, mudi bajtarjevega sina iz Sovjaka. Udaril ga je z drogom po glavi in Tašner je vsled tega udarca še v fsti noči umrl. Krajnc se zagovarja, da ga je Tašner napadel, da je bil toraj on (Krajnc) primorac se bra-fciti. Krajnc je dobil, ker so porotniki spoznali, da je *amo prekoračil mejo silobrambe 5 mescev ječe. — Majcen, ravno tako Šegula in Muršec bili so obsojeni k smrti na vislicah. (Daljne obravnave priobčimo irihodnjič.) Leskovški konzum. Leskovžki konzum je sodnija :aprla in ga — zapečatila. Ubogi leskovški konzu- Karji! In vendar še se najdejo kmetje, ki slepo le- je na klerikalne limanice, katerim je ime konzum. Župnik Pajtler od sv. Ruperta v Slov. gor., ki lam je znan iz pesmice v zadnjem listu, kot felik agitator pri občinskih volitvah, ima še druge prav — »krščansko" dohovske lastnosti. Dragi nam bralci, danes vam hočemo razzložiti kako zna ob tolažiti žalostne. V njegovi fari se je ustrelil neki mlad mož dne 11. t. rn. Ta mož pa je prišel še le dne 27. julija t- 1. iz norišnice! Toraj gotovo ni bil pri zdravi pameti, ko si je vzel življenje. Kmalu po smrti pride ves obupan in žalosten oče samomorilca k župniku Patlerjn iskat tolažbe. Pajtler jeva tolažba se je tako glasila: „Vidiš, to je sad ^Štajerca", to je sad ptujskega župana Orniga! Idi h kramarjem po tolažbo, idi k ^Štajercu" in med potom pomisli, kaj je narobe prav." Oče je postal na to še bolj žalosten in je pripomnil ves potrt, da se mu čudno zdi, da bi bil BŠtajerc" kriv samomora blaznega sina, ker ve in čita, da se prigodijo taki žalostni slučaji tndi v takih krajih, kamor „Stajerc" ne zahaja, posebno v velikih mestih, in v drugih deželah, kjer ^Štajerca" niti ne morejo citati, ker ne znajo slovenski! Nato je Pajtler zakričal! „Marš proč! Marš, marš!"^in je žalujočega očeta nagnal, kakor psa od sebe! Žalostno, toda resnično! Kaj porečejo k temu prezvišeni, milostljivi knez in škof v Mariboru, oni, ki tako ljubijo siromake, oni, ki zabranijo marsikatero solzo, oni, ki so zaupanje vseh žalujočih. Glede trditve, da bi bil naš list kriv samomora, opozarjamo naše bralce na naš uvodni članek: „Smrdljivo orožje." Proti uredniku takozvanega „ Slovenskega Štajerca", sta vložila pred kratkim mestni urad v Ptaju in župan mesta Ptoja g. Ornig tožbo radi ražzaljenja Časti. O obravnavi poročamo svoj čas. Gimnazijec goljuf. J. Kociper, učenec strtega razreda gimnazije in sin nekega ptujskega Slovenca si je naročil iz Graca bicikel in sicer motor, toraj tak, ki ga žene ogenj. Naročil pa ga ni na svoje ime, temveč na ime nekega druzega. Ker ni imel denarja, da bi ga plačal, in ker mu brezplačno fabrikant ni hotel bicikelna poslati, hotel si je z golufijo pridobiti zaželjeno stvar. Oče Kociperjev, v obče pošten človek, stanuje v hramu ptujske posojilnice. Toraj zanikememu gimnazijcu ni bilo težko pridobiti si z zvijačo stambilije (pečat, Siegel) ptujske posojilnice. Goljufati pa je hotel s pomočjo te stambilije pošto. Zasukal je namreč nekaj nikalnastega denarja v papir, zapisal na njega besede „500 kron v zlatu" in pritisnil na ta zabojČek pečat posojilnice. Tako je oddal 1500 »kron" na mariborski pošti. Na pošti so brez suma denar sprejeli. Zvečer pri računah pa so prišli goljufiji na sled in kmaln poznej je imela ptujska policija ptička pod ključem. Enaki zločin toda brez posojilničnega pečata, je bil poskusil že preje na ptujski poŠti. Ker se mu tukaj ni posrečilo skusil je svojo srečo, kakor povedano v Mariboru. Otrok je zgorel. Dne 15. t. m. je zobačila neka Maria Cvin blizu Ponkve v hosti listje. Pri sebi je imela svojo 5 letno hčerko. Ker je bilo mrzlo, zakurila, si je ogenj. Cvin se je odstranila v gozd a otrok je ostal pri ognju. Otrok se je začel z ognjem igrati. Pri tem se mu je zanetilo oblačilo. Otrok je začel bežati in z vati na pomoč. Ko mu je mati priletela na pomoč bil je že popolnoma obžgan in je kmalu 6 na to umrl. Seveda še bode mati kaznovana, ker je pustila lahkomiselno svojega otroka samega pri ognju. Večim dopisnikom. Prosimo berite pisma uredništva. Koroške novice. Napad na žendarma. Na sejmu v Grebinju je prišlo dne 30. p. m. ob polnoči na nekem plesišču do pretepa. Žendarmerijski vodja Miheuc hotel je pretep zabraniti, a razburjeni fantalini so se na njega postavili, ga razorožili ter ga iz gostilne vrgli na cesto. Zunaj pa je udaril neki Rebernik žendarma s 7 in pol kilo težkim drogom po glavi in ga težko poškodoval. Fantje, ogibljite se pijančevanja in pretepov! Zopet dva otroka zgorela. V Fobingu, občina Pisweg se je pripetila dne 9. t. m. velika nesreča. Hiša nekega Franca Majerja je začela okoli poldneva goreti. Pri tem požaru prišle ste ob življenje dve deklici, ena šest, druga pa dve leti stara. Manjšo deklico so sicer sosedi rešili iz ognja, a bilo je že prepozno. Vsled opeklin je kmalu potem umrla. Starejšo so našli vso zgoreto še komaj drugi dan pod razvalinami upepeljenega poslopja. Ogenj sta zanetila dva še ne šestletna dečka, ki sta igrala z užigalicami. Umor in samomor. V Podkloštru (Arnoldstein) je živel 22 letni komij Leopold Komposch z ženo svojega brata in šefa (gospodarja) Jožefa Komposcha v vednem prepiru. V soboto dne 12. novembra ob 5 uri zvečer sta ae v gornjem nadstropju Kompo-schevega hrama zopet do hudega sprla. V preteku prepira potegne komij iz žepa revolfer ter ustreli ž njim na mlado ženo. Ta se je zgrudila takoj mrtva na tla. Krogla jo je zadela v srce. Nato je ustrelil komij dvakrat na samega sebe. Prva krogla se je odbila na gumbi (knofu) srajce, druga mu je prodrla v možgane, tako, da je bil tudi on na mestu mrtev. Nevaren človek. Pred par dnevi je hotel na štaciji v Podkloštru prenočiti neki mož, ki se je izpustil še le pred kratkim iz kaznilnice. Ko ga je ponočni čuvaj zbudil, dobil je zato od njega zaušnico. Nato so prileteli drugi železnižki delavci svojemu tovarišu na pomoč, a razburjen, nevaren človek potegnil je iz žepa nož in začel ž njim mahati okoli sebe. Nato je odbežal v urad štacije. Obvestili so se o tem dogodku takoj žendarji in ti so odpeljali na nekem žeiežničkem vozičku nevarnega človeka v zapor, ker ni hotel nikakor iti sam zopet pod ključ. Živinska kuga na Koroškem. Kakor se javlja iz Koroškega, pojavila se je tam zopet živinska kuga, povzročena s tem, da je neki krčmar iz dobičkaželj-nosti ne meneč se za slabe posledice s prodajo ogrske živine zavlačil kugo na Koroško. Sedaj se bode zopet treba braniti koroškim živinorejcem proti tej nezgodi. To se pa najložje zgodi, ako se zabrani razširjatev te bolezni. Koroški kmetje, naznanite takoj, ko opazite pri goveji živini, pri ovcah, kozah ali svinjah sumljive bolezni, to vašemu občinskemu uradu, ali pa okrajnemu glavarstvu. Živinska kuga, ki se je na Koroškem pojavila, spozna se najložje na tem, da ima živina izvanredno vroče gobce, da se pokažejo na gobcih ali pa na koži ob parklih mizolci. Kdor tako bolezen svojega živinčeta zakriva ali hoče zatajiti se bode ostro kaznoval, ker ne škoduje s tem samo sebi, temveč vsem živinorejcem dotičnega kraja, da cele dežele! Dopisi. Sv. Juri Ob ŠČavnici. Izid naših občinskih volitev je bil tak, kakor ga je želel naš župnik. Sedaj pa dragi „3tajerc" ževeš kako se je tudi pri nas delala ljudska volja. Župnik je pobiral pri vdovah pooblastila, da je bilo joj! To je morda tista tolažba vdov, ki se od duhovnika zahteva? Tudi naš slikar je bil jako „delavena! Obljubil je vsakomur, kateri mu česar dolguje, da ga bode tožil, ako ne bode volil ž njim, seveda po farškem geslu. — Tnžna nam majka! Pa jaz upam, da doživimo mi napred-njaki še enkrat občinske volitve. Potem bode znabiti bolj jasno v našem lepem kraju, v katerem se vlačijo sedaj temne, klerikalne megle. Kmet, naprednjak. Iz Vidma Ob Savi. Dne 28. oktobra so imeli naši črni bratci jako vroč dan. Vršile so se namreč pri nas občinske volitve. Naš župan Bann in njegov adjutant deželni in državni poslanec Zičkar, potem naš kaplan in naš vsegamogočni gospod organist Stare so nam hoteli po vsej sili vriniti klerikalČeke v občinski odbor. Organist je lazil od enega hriba do druzega in nosil listeke, na katerih je bilo napisano, koga da bi morali mi volilci voliti. Kaplan se je vozil par dni pred volitvo v Brežice in tam je zares vlovil par lačnih in žejnih BreŽčanov, kateri so prodali svoje prepričanje za kaplanove groše. Toda ves klerikalni napor je bil zastonj! Samo štiri farške privržence so dobili. Mi naprednjaki pa smo zvo-lili 14 poštenih, neustrašenih možev! Seveda je imela tudi farovška Micka na dan volitve mnogo opraviti. Bilo ji je treba pripravljati za volilce — obeda! Tako se dela ljudska volja, a pri nas se njim ni posrečilo niti ne županu Bannu, ne Žičkarju, ne kaplanu, ne organistu, tudi ne farovški Micki! Napredni volilci. Iz Cezanjevec pri Ljutomeru. Dne 12. tega meseca na večer se je zabavljalo več gostov v Kozinovi gostilni na Kamenščaku. Med temi sta bila navzoča tudi sokol E. Vuk, pisač Karlekove pisarne v Ljutomeru in sokol France Schneider, naš nadučitelj. Naenkrat sta se pa sprla sokola Vuk in Schneider, ker je sokol Vuk h a j 1 al! Konec tega žalenja je bil, da je Vuk Saboleka pograbil in iz sobe na stezo bacnil. Naš sokol je lično društvo, kaj ne? Očka Repič, Še ga pijema en frakelc? — Iz Frama. Gospodu učitelju Vodoscheku v Framu radi potrdimo, da on ni v nikakoršni dotiki z dopisom, priobčenim v številki 22. našega lista. Dopis z 7 Hovom „Iz Frama in okolice" smo dobili od nekega H dobrega prijatelja gospoda župnika. Podpisan je ■dopis od večih kmetov iz Frama, Ježenc in rja. ■ I Iz središke okolice. Ljubi nStajerc," dovoli Ida ti povem par zanimivosti o dveh županih v ■m okraju. Prvi je to mogočni naš oče župan Hoče Zabavnik. Mož je hud nasprotnik naprednja-Ht a „Štajerc" pa mu je seveda trn v peti. Zabav-9, le mirno, drugače bodem naznanil kako žaluje Hi 60 letni vdovec, z 201etno mladenko po svoji Komaj umrli ženi! — Župan Žinko iz Središča ■Zabavnik sta med drugim tudi izrazila, da nočeta Hjemati uradnega lista, ako se ne bode odstranil Hajerc" od tiskarja tega lista. Radoveden sem. ■bode zares uradni list ali „štajerc" prinehal iz-■ati v Ptuju na mogočno željo teh mogočnih dveh Banov. Znabiti pa si premislijo volilci v prihodnjič ■si izvolijo druge župane, tako da bodemo še do-Mljali od sihmal oba lista iz Ptuja. Središčan. Hiomba uredništva: Za uradni list neverno, kar se ■tiče „Stajercaa, lahko povete „mogočnima župana", da bodemo in eicer že v kratkem izdajali H list vsaki teden, tiskal pa ga bode gotovo vedno m tiskar, ne meneč se za vse klerikalne želje, vseh Hrikalnih županov na Spodnjem Štajerskem.) Sv. Lenart pri Veliki Nedelji. Dragi „Štajerc", ■niti ne veš, kake prijatelje imaš. Danes te hočem ■ozoriti na tvojega največjega „ prijatelja" župnika Hdravca. Zadnjič se je ta gospod na primer izrazil Hiti nekemu izmed svojih faranov dobesedno tako J: „Ce vi veste, kteri ima »Štajerca", potem ga , Hstrgajte!" — Ali je to dovoljeno? Ali zares sme t Jepod v črni suknji tako postopati z nami? Jaz Kalim, da bi bilo boljše za župnika, ako bi se bri-j Hi za svoja cerkvena opravila in za molitve, kakor , H, da nas naprednjake žali. Zadravec, beri si tvoje [ Herikaloe liste sam, „StajercaK pa nam pusti pri iiru. Naprednjak. Bpomba uredništva: Vedite, da je lansko leto dobil eki klerikalček tri dni zapora, ker je l 'fc.'-gal nekemu naročniku »Štajerca.* Pazite na ladravca, potem se bode gotovo dalo poskrbeti za ) Vi da se župniku dokaže, da smo pred postavo vsi y nakij Tudi župniki so že sedeli!) B Crešnice nad Vojnikom. Sv. misijon iz župnik llgrizek. Ni še dolgo od tega, kar je bil v črešnicah pisijon a že zopet je čutil slavni župnik Ogrizek v ebi neobhodno potrebo obhajati misijon. Dne 30. ept. potem 1. in 2. oktobra nas je zopet obiskal a iek misijonar. In tokrat samo eden! Sicer jih navadno )ride po več, pa kakor se nam zdi, sprevideli so ;elo celjski misijonarji, da prepogosti misijoni niso lotrebni, posebno ne za tako poštene farane, kakor q iO pri nas! A vendar so izpolnili Ogrizeku voljo, j njemu, ki se hoče s tem očistiti, se povzdigniti ter ^ oapram svojim višjim pokazati, kako vroče bije njegovo srce za blagor izročenih mu dušic. Toda jaz mislim, a da bi veliko več koristil z vzornimi izgledi in s pravim, duhovniškim življenjem! Kako, da se župnik toli poteguje za misijone? Vsaki misijon tudi župniku nese! Saj se vse poplača s cerkvenim denarjem. K temu se še je pobiral po fari denar, zbirale so se jestvine, navrh še drugi — prostovoljni darovi. To pa ravno letos, ko trgatev pri nas ni ničesar veljala. 0, vi ubogi kmečki žulji! Da, da, geslo ostane vedno isto! Kmet, daj in molči in povej, kaj si grešil! — Po mojem mnenju bi pač bilo treba, da bi se tisti vestno spovedal in obudil kes in grivingo o svojih grehih, ki je celo faro hudo obdolžil, navrh ji še pa povzročil velikansko škodo. Najbrž sledi iz zopetnega misijona, da spoved domačega duhovnika ali ne zadostuje, ali pa ni ljudem všečna. Ako toraj župnik Ogrizek povdarja, da se človek tujemu spovedniku ložje izpove, tedaj je pa tako vse v lepem redu, a za njega samega to ni prekrasno spričevalo. Aha, zdaj pa že vem, zakaj se Ogrizek vedno pritožuje, da farmani ravno k njemu ne zahajajo k spovedi. Kar se tiče sv. misijona, nam je bil sam ob sebi zares nekako po volji. Črešničani so vsaj zopet enkrat slišali zanimive pridige, koje že od tistega časa težko pogrešajo, kar je č. g. župnik Kos od njih odišel, Kos, vzoren župnik, katerega Črešničani ne morejo pozabiti. Dež za eolncem mora biti, zato je prišla za Črešničane po veselih, svitlih dneh — burja! Samo po strani omenim, da ima Ogrizek še povrh pri vsaki malenkosti svoj nos zraven, a kadar pa bi bilo treba možato nastopiti in pravico kmetov dokazati, tedaj se pa skrije ta vrli gospod s svojim enakomis-lečim županom za farško peč, ter prepusti važne stvari britki usodi. A vendar hoče biti pri občinskih volitvah vedno prvi izvoljen v odbor. Poprej vsega tega ni bilo, ker so bili njegovi predniki samo le dušni pastirji, nikakor pa ne posvetnjaki. Bog daj Črešničanom zopet boljše, svitle dneve! M. Razne stvari. Ogrskemu državnemu zboru je javil ministerski predsednik, da bodejo od sihmal tudi ogrski domobranci (honved) imeli svojo artilerijo. Seveda smatra opozicija ogrske zbornice to določbo kot svojo zaslugo. Zopet dokaz, da se dovoli Ogrom vse, a vendar ne dovolijo Ogri nam skoraj ničesar. Nova lovska postava. Kakor smo zadnjič poročali, sprejela se je dne 10. t. m. v deželni zbornici nova lovska postava. Kaka pa je nova lovska postava? Najprvič je važna njena določba, da bo dobile občine pravico, da smejo tudi nekaj govoriti glede oddaje lova. Od sihmal določi lahko vsaka občina sama, kaj se ima z lovom zgoditi. Ali pusti občina lov licitirati, kakor se je to do sedaj zgodilo, ali pa ga obdrži sama za sebe. Ako občina obdrži lov za sebe, potem mora eden mož iz občine kot zvedenec celi lov nadzorovati in vse lovske zadeve voditi. V tem slučaju lahko pusti občina divjačino postreljati ali pa jo tudi lahko varuje. Nadalje določuje nova lovska postava tudi to, da ima občina pravico dati svoj lov lastnoročno v najem. V tem slučaju določi občina visokost najemnine sama. Potem takeni ob- čina lahko da svoj lov, komar hoče v najem. Od sihmal toraj ne bode najemnik lova tisti, ki plača par goldinarjev več, temveč tisti, kateri je občini po volji, čeprav bi morda manje plačal za lov. Nadalje se je sprejela v novo lovsko postavo določba, da lahko pusti politična oblast vsakemu tistemu posestniku, kateri je zaredil na svojem lovu preveč divjačine, to divjačino postreljati in sicer na stroške posestnika. Jako važna je tudi sledeča določba. Vsem tistim posestnikom, kateri imajo vsled svojega velikega posestva po postavi lastno lovsko pravico (kakor grajščaki itd.) ni več dovoljeno, da bi povikšali svoj lov z nakupom kmečkih posestev. Ako toraj tak posestnik nakupi kmečke posestva, da bi si razširil s tem svoj lov, se inn lahko lov na teh nakup-ljenih posestvih zabrani. To so najvažnejše določbe nove lovske postave, katera pa še se mora seveda poprej, ko se smejo občine po njej ravnati, sankti-onirati (potrditi) od cesarja. Kaj se vse Obsodi. V Blankenburgu na Nemškem je pri neki cerkveni slavnosti imela slavnosten govor neka jako pobožna gospa. Ko je končala svoj govor je vskliknila: »Toraj pa zakličimo vsi: Živijo gospod Bog! Živijo, Živijo!" Sodišče je priznalo gospej 10 mark globe, ker gospa sicer ni imela namena razžaliti vere, toda vendar je povzročila javno pohujšanje. Uredništvu ^Štajerca" v Ptuju. Sklicevaje se na § 19. tisk. zakona zahtevam, da glede na popravek gosp. Franjo Kobenter, Župana v št. Jakobu v Roža, priobčen v Vašem listu št. 19 z dne 18. septembra t. 1. v oddelka (,dopisi" pod zglavjem „Iz Gornje Radgone", na zakonit način objavite nastopen popravek: Ni res, da ste od mene prejeli popravek, kateri se glasi: 1. Ni res, da bi bil volilski imenik tako sestavljen, da postavnim predpisom ni odgovarjal, in ni res, da bi bila volitev z dne 28. jannvarja raz-veljavljena^ ker bi bil imenik volilcev pomanjkljivo sestavljen, res je pa, da je bila volitev razveljavljena samo zaradi tega, ker je bil volilni imenik na razpolago volilcem samo nradpe dni. 2. Ni res, da je morala politična oblast že drugič način postopanja pri volitvah ostro zavrniti, ker je bil volilski imenik tako sestavljen, da postavnim predpisom ni odgovarjal; res je pa, da volitev v drugič sploh še ni bila razpisana, in res je le, da so se nekateri pritožili zaradi imenika na okrajno gla* varstvo v Beljaku, a je okrajno glavarstvo njihovo pritožbo zavrnilo z odlokom z dne 8. avgnsta 1904 pod štev. 22210 kot neopravičeno. 3. Ni res, da bi se bili razglasi prilepili na take kraje, kamor le redkoma kak človek pride, ali pa morebiti nigdar, res je pa, da je bil en razglas nabit na občinski deski, razven tega pa še drng na javnem prostora pri župnijski cerkvi v Podgorja. Tudi ni res, da se je pribilo volilno oznanilo v Podrož-cici na straniščna viata nekega delavca; nasprotno je resnica, da občinski predstojnik še sploh nikdar ni zaukazal pribiti volilni razglas na kateremk« mestu v PodrožČici. 4. Ni res, da bi se ne bilo poskrbelo, da bil vožnje pri zgradbi železnice domačinom prepostM res je pa, da so dobili domačini dovolj dela, in m je občina zastopala koristi domačinov pri deželam vladnem svetniku, g. Schusterja, pri bivšem deželne! predsedniku, pi. Freydeneggu in pri železniškem m nistru Witteku. 5. Slednjič ni res, da si je občinski predstojnM pri tej priliki lepega denarja zaslužil, drugi pa H morali in še morajo skozi prste gledati, ampak rm je, da so vsi vozniki v njih popolno zadovoljnofl plačani. Št. Jakob v Božu, dne 27. avgusta 190« Franjo Kobenter, župan. Nasprotno je resnično, da Vam jaz tega poprar-] | ka nisem poslal. Št. Jakob v Rožu, dne 30. septembra 1904. I Matej Ražun, župnij V Savo je skočila dne 13. t. m. 50 let staral krČmarica Johanna Končan iz Krškega na Kranjskem. Potegnili so jo sicer iz vode, toda bilo je prepozno, ker je bila že mrtva. Končan je bila že delj časa' otožna in se je poskusila že dvakrat umoriti. Porotno Obravnavo o morilcu in roparja Majcena, ki je bil sojen dne 18. in 19. t. m. potem obrav-' navo o morilcih Šegula in Muršec iz Dornove, pri-i občimo prihodnjič. Pri občinskih volitvah v Gracu in sicer v tretf jem volilnem razredu so zmagali socijalni-demokrati. j Od 1. januarja 1905 bode v Gracu na mestu 9 eoci- J jalnih demokratov 14. Grozen umor- Na zverinski način je umorila neka j kmetica v Dobersbergu, po imena Bašner svojo 78 let] staro mater. Zročno sekiro je odsekala materi glavo, J eno roko in eno nogo. Potem je morilka potrosila strašno razmesarjeno truplo z moko (melo), pokleknila k mrtvi materi in začela moliti. Ko so prišli domači iz cerkve jim je pokazala umorjeno mater, rekoč: wlladiča( sem ubila." Vzrok umora je bila brez dvombe verska blaznost. Besneti je začel. Kakor se piše iz Krakove ja1 začel v tamošnji kaznilnici v noči od 12. na 13. i| m. besneti neki Sobel, kateri je bil radi umora v mesecu juniju tega leta obsojen k smrti na vislicah. Nesrečni zločinec se je po noči kar na enkrat zdramil in začel po sobi razbijati pohištvo, tako, da je vso razbil. Trije drugi jetniki eo gledali z velikim strahom počenjanje blaznega kaznjenca, še le ko so prileteli pazniki, posrečilo se je vsem, da so nesrečneža, ki je zgubil pamet vsled strahu pred smrtjo, zvezali in odpeljali v norišnico. Za predsednika zjedinjenih držav v Severni Ame-i riki je bil z veliko veČino izvoljen zopet dosedajni predsednik Roosevelt. Dobil je 325 glasov volilnih) mož, njegov nasprotnik demokrat Parker 151. Št«-! vilo volilcev, ki so volili volilne može je znašalo; 44 milijonov med temi 200 tisoč žensk. Za agitacijo so se izdale ogromne svote. Kakor se trdi je stala agitacija pri izvolitvi Mak Kinleya (enega iz med 9 rav- nkolj prejšnih predsednikov) čez 100 milijonov kron. I Ogromne svote požere organizacija. Največ denarja >i se* pa ee seveda porabi za agitacije, zakaj tisoče govor-stile; nikov potuje več tednov po deželi in vsaki od i da teh se dobro plača. Naš cesar, kakor tudi nemški nem cesar sta poslala novoizvoljenemu predsedniku brzo-nem javne častitke. mi- Sami nedolžni. Nekoč je obiskal cesar Južef II. I kaznilnico, v kateri je bilo zaprtih več kaznjencev. jniki Cesar je vprašal vsakega, zakaj da je zaprt, želeč eo temu ali druzemu zapor olajšati ali pa ga celo oprostiti. real In vsak razven enega je rekel, da je popolnoma po ioat nedolžnem pod ključem. Sedaj se obrne cesar h te-f04.1 mu, ki se je spoznal za dolžnega in ga vpraša: I „Kaj si storil ?a Kaznjenec pogleda v prijazno obličje cesarja in reče: „SvitIi cesar, v jezi sem udaril svojega nasprotnika in ta je obležal mrtev. Zares dolžen. sem in radi tega sem tukaj, toda odpusti mi lu — „In vi "vsi drugi ste nedolžni?" vpraša na to cesar zopet druge kaznjence. „Da nedolžni" odgovorijo vsi! — No, potem pa je to zares strašno, reče cesar, „ta človek, ki je edini dolžen, naj ee takoj izpusti, ker mi drugače pokvari te same nedolžne!" In takoj so ga izpustili. Čudna obsodba. V Hamburgu (Nemčija) je pred kratkim stala pred porotnim sodiščem neka >ri-Ibivša babica (hebanka), z imenom Liza W i e s e, roj. iBerkefeld. Obsodili so jo zaradi peternega umora, za- et- radi zastrupljenja svojega moža, zaradi kuplerije itiasvoje hčere, krive prisege in napeljevanja h krivi ci-l prisegi petkrat k smrti in na šest let Iv prisilno delavnico! Katero kazen bode ka le babura najprej nastopila? let Velikanski eksploziciji. V Saint Marie na ro, j Nizozemskem (Holland) zletela je v zrak amodišnica ilal(Palverfabrik), pri čemer je bilo 13 vojakov ubitih, la mnogo pa ranjenih. — V Sebastopolu na Krimu jz|(južna Ruska) pa je razdjala eksplozija municijsko to-5a varno (Munitionsfabrik) ter je bilo pri tem ubitih :a 40 oseb. Avstrije — ameriški milijonar. V Novem ^BYorku v Severni Ameriki je nedavno umrl milijo-t. nar L. Fl e i sch m a n n, lastnik prveondotne „du-v najske kavarne". Pridobil si je več milijonov premo-iuiženja in sicer večinoma s dunajskim pecivom. I Gospodarstvene in gospodinjske 0 stvari. , Kako se shranjuje zimsko sadje? Zimsko sadje, ■zvzemši sive rajnete, se mora poprej, ko se shrani - za zimo pustiti par dni na zračnem a ne premrzlem fcArostoru, tako, da se izpuhti. Shramba za zimsko i sadje se mora, poprej ko se sadje v njo spravi, do-• bro prezračiti. Potem naj se okna zaprejo in v »»•hrambi naj se zažge žveplo in sicer naj se porabi > ta en kubikmeter prostora približno 1 gram žvepla. M)kna in vrata morajo biti po žvepljenju par dni za-Hffta. Še le na to naj se spravi sadje v shrambo, Shramba ne sme biti premrzla, tako, da bi sadje zmrznilo, pa tudi ne pregorka. Shramba naj bo suha in' temna. Sadje se ne sme en druzega dotikati, tudi se ne sme, kakor imajo nekateri navado, poprej ko se shrani obrisati. Vsaj vsakih 14 dni enkrat pregledi sadje ter odstrani, kar je gnjilega, ker se drugače okuži še zdravo sadje. Ako je požrlo živinče žrebelj spoznaš to na tem, da začne vsakokrat, ko je ženeš navzdol težko dihati. Ravno isto se zgodi po žretju. Zivinčetu oteče-jo tudi žile na vratu. Kdor kaj tacega pri svojem zivinčetu opazi, naj takoj pokliče živinozdravnika, kateri mu naj živinče do dobra preišče. Ako je spo^ znal živinozdravnik, da je živinče zares požrlo žre-belj ali kaj enacega, moraš je dati takoj mesarja ali pa je sam zaklati. Ako čakaš tako dolgo, da začnejo vrat, prša in trebuh zivinčetu otekati, potem je prepozno, da bi je prodal, ali porabil meso doma, ker je meso navadno že sprijeno in bi bilo zdravju škodljivo. Da obvaruješ klobase plesnobe, namreč mesnate klobase, si jako lahko pomagaš. Vzemi na okrožnik (talir) nekoliko soli in polij to sol z vodo, toda samo toliko, da dobiš mešanico, ki ni preveč mokra a tudi ne presuha. S to mešanico namazi klobase in jih obesi na zračni kraj. Ravno tako ti je ravnati, ako se je klobas že lotila plesnoba. To sredstvo lahko porabiš tudi pri drugem suhem me3U, kakor pri gnjatih (šunkah) itd. Visoke jasli pri žrebetih. Gostokrat še najdeš na deželi, da se rabijo za žrebeta visoke jasli. To je jako napačno. S tem se namreč povzroči, da se hrbet žrebeta ki žre iz takih jaslih ne more tako razviti, kakor se razvije pri žrebetu, ki ima krmo v nizkih jaslih. Nadalje še pri visokih jaslih žrebetu pade kaj lahko kaki smet bodisi prah ali kaj druzega v oko, kar se pri nizkih jaslih ne more zgoditi. Toraj proč z visokimi jaslami! Smola in sreča siromaka. Ko lani najlepše črešnja je cvela, Se vetrič je rahel s cvetjem igral. Tedaj se je smola moja začela, Sem mislil ei zadnjič, ko črešnje sem bral! Spomladno je tedaj solnce sijalo, Prijazno smehljal se ta lepi je svet, Veselje je z lica se vsakega bralo, A jaz pa sem šel se na solnčice gret. Tam gledal sem cvetke, prekrasno duhteče, Seveda nikake „ nesreče" sluteč, Na enkrat mi nekaj na uho šepeče: „Le spravi se raji v kočo na peč!" A zvonki pa smeh je spremljal besede, Zadel me očesa je milega žar, Ko deklica krasna k meni se vsede, Le glej ga si mislim, to božji je dar! 10 Zvečer mi nikakor ni bilo za spati, Obračal sem v postelji celo se noč, »Bolezni" te čudne začel sem se bati, Sem klical svetnike vse na pomoč! Je vprašala mati me moja ljubeča, Zakaj da po noči več mirno ne spim, Potem pa smehljaje mi s prstom grozeča, Je rekla mi to le: „ Oženi se sin!" Pred deklico stopim in z glasom tresočim Goreč od ljubezni tako govorim: „Za ženo mi bodi, s teboj se poročim, Ker mirno drugače nigdar več ne spim!" Je ona mi rekla, da hoče me vzeti, A jaz pa neskončno srečen sem bil, Cvetoči sem svet si želel objeti, Sladkosti neznane iz ust sem jej pil! V nedeljo po maši jo v farovž zavijem „ Ženiti se hočem častiti gosgod!" A komaj te želje — popu odkrijem, Je rekel mi jezno: „Pregrešni falot!" „Kako se boš ženil?", tako se je zdiral, „Uboga ti para povrh naprednjak!" Iz črnih pa bukev mi to je prebiral, Da „Žegnaa ne da mi, ker sem siromak! Na to me je sveta jeza prijela, Sem župnika vprašal glasno tako: „Je kuharca vaša vse žegne sprejela? Jaz mislim to mlado — povejte mi to! Brez dnarja me nočete vi poročiti, A vendar ljubezen veleva nam Bog, Tako se pač mora število množiti Brez nžegoa" spočetih, nedolžnih otrok!** Seveda napodil je župnik srditi Iz farovža hitro me v kočo domov. Na to sem pa sklenil precej oditi, Za dnarjem, sovražnim po svetu na lov. V lotrijo sem znosil zaslužene groše, Sem mislil da srečo si tamkaj vlovim, Da meril cekine bom skoraj na koše, Za ženo da dekle ljubljeno dobim. Al' sreča na svetu je grozno lažnjiva, V lotriji gotovo ni nigdar doma, V lotrijo odišla je kravca in njiva A kočo v par dnevih mi dohtar proda! Bi lahko mi sicer še koča ostala, Pa dohtar to zviti, prebrisan je ptič, Tak' dolgo sva Bmidvatt pravdo npeljalau Da prišel sem s Časom čisto na nič! Ko lani najlepše črešnja je cvela Se vetrič je rahel s cvetjem igral, Tedaj se je moja ta smola začela Sem mislil si zadnjič, ko črešnje sem bral Je ljubca pa vendar mi zvesta ostala Je vlila tolažbe v prsi mi mir, Le ena mi želja je v smoli ostala, Da vzel bi lotrijo na mesti hudir! A kar se pa popa in dohtarja tiče, Ni treba želeti ničesar mi več, Ker zdavna razkuril za take vse ptiče, Peklenščak največjo Že svojo je peč! Cenjenim bralcem in naročnikom. Naš list se lahko naroči od vsakega dne naprej. List se pošlje na zahtevanje tudi na ogled. Naročnina se plača v naprej in se tudi lahko plača samo za pol leta. Za; Ameriko velja list za celo leto tri krone. — Cenjene naročnike, ki še nam dolgujejo naročnino, prosimo, da nam pošljejo zaostali znesek. Leto ee bliža h koncu in v prihodnjem mesecu bodemo začeli sklepati toletne račune. Toraj prosimo prav uljudno, da nam pošljete, kar Še ta ali drugi dolguje, ker pomagajte b tem itak že z delom preobloženemu upravništvu prav zdatno pri sklepu knjig za tekoče leto. Naročniki, kateri si naročijo list na novo za leto 1905 že sedaj, dobijo do 1. januarja list zastonj. Stari naročniki, ki nam pošljejo naročnino, naj zapišejo na nakaznico ali na šek številko, ki jo imajo natisnjeno na zaklepku lista. Loterijske številke. 1 Trst, dne 12. novembra: 90, 44, 24, 74, 45. Gradec, dne 19. novembra: 44, 54, 50, 21, 78. Pisma uredništva. Ueichenburg. Gospod G. Je premalo važno, radi tega ne priobčimo. Prosimo pošljite kaj druzega. Gornjeradgonski okraj. Pričujoči. Brez zamere o vo-litvi smo končali! Škoda za Vaš, drugače izvrsten dopis! Prosimo kaj druzega ! Iz Kalobja. O volitvi ničesar več! Kakor sprevidimo iz dopisa, imate spretno pero! Prosimo ne pustite ga zrujavetu temveč nam pošljite zopet kak dopis. Zdravi! Sv. Vid pri Ptuju: Poštriglamo, ker še nam je potreba nekaj pozvedeti v prihodnji številki gotovo! Pozdrav! Nova cirkev. Pride prihodnjič! Bodite zdravi! Poslušalci na brinje vi gori. Hvala za dopis, priobčimo prihodnjič. Zavrče: Hvala, je prišlo za to številko pripozno! Pride; prihodnjič. Pozdrav! Pri zdravljenju različnih ran se mora paziti, da se rana šele lak rat zaceli, ko se je že odstranilo iz nje vse nezdrave dele. Kratko povedano, rana se mora obvarovati pred vsako nesnago in se mora uporabljati za obvarovanje pred vnetjem sredstvo, ki hladi in olajšuje bol. Staro dobro domaČe sredstvo, hi k temu dobro služi, je najbolj znano -praško domače mazilo" iz lekarne B. Fragner, c. kr. dvorni založnik v Pragi. To sredstvo se dobiva tudi v tukajšnji lekarni gosp. Ign. Ber-b a 1 k a. — Glej inseral. KUUXMHUUX* Viničar s 3 ali 4 delavskimi močmi, od katerih zna vsaj eden nemški, se j takoj sprejme. Viničar mora biti vešč dela, ki je potrebno v vinogradu, z novim nasadom. Daljša pojasnila da Georg FregI, Frau-helm. K*K*KK*KKX Na prodaj 395 je lepa, novozidana hiša tik glavne ceste 10 minut od Ptuja; zraven sla 2 hleva in 2 drvarnici ter lep prostor za vrl. Hiša ima stanovanje za dvojne najemnike. Od jako nizke kupne cene lahko polovica na posestvu vknjižena ostane in se polagamo izplača. Naslov pove uprav niš Ivo „bta-jerca." 3 11 Zahtevajte v svoj prid vselej pristno Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo samo v zavojih z varstveno znamko župnika Kneippa in z imenom Kathreiner ter se skrbno izogibajte vseh manj vrednih posnemkov. j ]o$. Kasimir, Ptuj tik „Štajerca" npnje jajca, surovo maslo (puter), sir, sadje itd. I sicer vse po najvišjih cenah. Priporoča tudi svoje najboljše sortirano Špece-jsko in materijalno blago, kakor tali različne barve ■rbe) itd. Najboljša postrežba in najnižje cene- 389 Izvrstne harmonike ■■mlnejže izdelane z zelo močni- I lerpežnimi glasovi na 2, 3, 4, : m 5 redi, ravno tako na pol hro- Altfne harmonike in celo liro- filične harmonike po najnovejši »lavi se dobijo pri podpisanem H10 ali 20 kron cenejše, kakor Hgod. Popravila se točno izvr- |e, naroČila na nove harmonike jttratkem času izpolnijo. Na do- mt odgovorim nemudoma. Z od- feini spoštovanjem Franc »šek, izdelovalec harmonik na Bregu pri Ptuju. 391 ■Močen učenec385 ■ takoj sprejme v kovačijo Ba-i bette Tamm v Ptuju. J2 bernhardinska psa Aiescev stara, se takoj prodata. KKažati je na posestvu gospoda Hhscnitz-a na Bregu v Ptuju. 392 Lepo posestvo se takoj iz proste volje pod ugodnimi pogoji proda radi preselitve posestnika. Posestvo obstoji iz lepih travnikov in lepih dveh vrtov. Na posestvu stojijo dve hiši. Ena je enonastropna in ima 4 stanovanja. V drugi hiSi je krč-marski obrt z lepim stanovanjem za gespodarja Posestvo, katero ima več lepih stavbenih prostorov, je oddaljeno samo kakih o minut od mesta Ptuja. Kupcu je treba v gotovini Šteti samo štrli del kupnine. Ostali znesek se lahko plača po dogovoru. Naslov (adres) kupca se zve pri upravnistvu »Štajerca." 392 Mizarski učenec z dobrimi Šolskimi spričevali se takoj sprejme v delavuico na deželi. Naslov se zve pri upravništvu „Št«jcrceu v Ptuju. 384 Jest podpisani župnik Janez Špar-hakl, prosim tem potom Andreja Dro-fenig, posestnika v Kacjidolu za od-puščenje, ker sem ga po moji neprevidnosti ino naglosti nehote na poštenji žalil, ino se mu ob enem zahvalim za odstop že vložene tožbe. Ob enem pa tudi moji nekdanji pomotni trditvi rad priznam, da sta deželni poslanec g. A. Sticger, trgovec v Slov. Bistrici, kakor tudi bivši kandidat g. Fr. Vračko, posestnik v Gornji Radgoni, poštena, katoliška moža. Sv. Peter na medvedovem selu, dne 14. nov. 1904. 388 Janez Sparhakl, župnik. 389 (šparkasa) v Ormožu uraduje vsako sredo in soboto od 8 do 12 ure pred-poldan. Pojasnila se dajo vsaki čas brezplačno. Vloge se sprejemajo vsaki' dan. Vloge se obrestujejo polmesečno, toraj od 1. oziroma 16. dneva vsakega meseca, v katerem se je denar vložil in do 15. oziroma zadnjega dneva meseca, v katerem se je denar vzdignil. Obresti se dne 30. junija in dne 31. decembra vsakega leta pripišejo h kapitalu. Vložitelju radi tega pripisa ni treba priti v urad. Rentni davek plača hranilnica (šparkasa) sama. Hranilnica (šparkasa) se nadzoruje od države in je tndi ud zveze štajerskih hranilnic in podvržena reviziji te zveze. oooooooooooooooooooooo 12 Pravi tirolski haveloki iz garantirano pravega lodna iz kameline dlake, katerih dež nikdar ne premoči in kateri varujejo pred mokroto in prehlajenjem, priporočava v vsaki velikosti za 10, 12 ali 15 goldinarjev. Svršniki (Wet-termantel) za gospe in dečke se dobijo po naročilu. Pri pismenih naročilih zadostuje, da se pove, kako dolgost naj bi imel havelok, .merjen po hrbtu. Brata Slawitsch trgovca v Ptuju. 35* I Prav pridna in delavna deklica se takoj sprejme v neko krčmareko obrt. Prednost ima taka, ki je že služila v krčmi. Istotako se sprejme pridna in delavna deklica v kuhinjo. Treba ji je, da zna že vsaj nekaj kuhati. Deklica se bode od krČmarice v kuhanju nadalje po dučevala in popolnoma izvežbala. Naslov (adree) krčme se zve v upravništvu „Štajerca* v Ptuju. •s/ išče zmožnega urednika z časnikarsko zvednostjo. PoDudbe z navodilom dosedanjega delovanja in even^ tnelni prepisi spričeval naj se pošljejo na oskrb- ništvo »Štajerca" v Ptujn. Večje posestvo v bližini mesta. Ptnja je takoj na prodaj pod ugodnimi pogoji posestvo, ki meri 200 oralov (joh). Od teh 200 oralov je 30 oralov travnikov, na katerih se lahko trikrat na leto kosi. Drugo so njive in gozdi. Na posestva je večja opekarna tndi močna voda. K posestvu spada tudi manjša gospočka hiša. Daljna pojasnila se dobijo pri Dr. Augustu pL Plachki, odvetniku v Ptuju. 390 1 Naznanilo ptujskega mestnega kopališča (Pettauer Badcanstalt). Kopele v banjah se lahko rabijo vsak dan od 8. do 12. ore predpoldan in od 1. do 7. ure| popoldan. Kopele s hlaponom in sicer za ljudstvo se dobe; od 1. do 7. are popoldan. Kopele s hlaponom in polivom vsak dan od 8. do 12. ure predpoldan in od 1. do 7. are popoldan. k378 «1 Dobra moka j po zelo nizki ceni iz celjskega mestnega! mlina dobi se v zalogi na Bregu pri Ptuju v hiši Joh. Šimenko tik mostaj čez Studen&io vodo. *» XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Lovske puške z II a P 1! vseh zistemov, znani najboljši izdelki, najvestnejše pre-sknšene, priporoča Peter Wernig* j ces kr. dvorni puškar v Borovljah na Koroškem (Ferlach, Karnten). 3*9 Ceniki se dopošljejo zastonj in poštnine prosto. e B m ■ca mj jat g< ¥B)i j&ul prit 'An FRANZ SODIA ■ tYOHlica pušk (Gewehrfabrik. in Ferlach, Karnteni 3» priporoča izvrstne puSke, kakor puške za srot in kroglje, najizbomejia dovrSitev za streljanje; ročno delo z jamstvom. — Velike ilustrovaoecenike s podobami pošiljam vsakomur, kdor mi posije 15 kr. v markah,; poitnine prosto. — Moja tovarna prejela je Že silno veliko pohval. Kdor bi z mojim blagom ne bil zadovoljen, tistemu ga zamenjam ali p»| vrnem denar. Moja zaloga je jako velika. iS Priporočava pravo, izvrstno, domače j Bučno olje (Kiirbiskernol) in 80° o no kislino za jesih (ocet) delati. Iz enega litra te kisline napravi se 20 litrov »brega in zdravega jesiha. Dobi se v vsakej mno-Ini ter se pri naročila prosi za natančni naslov in le zadnje pošte. 208 Brata Slawitsch, trgovca v Ptuju. U zimski U%\ I Kdor hoče kupiti izvrstno Imsko blago, naj pride v laso trgovino v Ptuju (Flori-niplatz) ali pa v podružnico Iri mostu (Wagplatz). Postrežba je točna in za-Jesljiva. Cene so jako nizke. -•! Brata Slawitscb trgovca v flMuju- iliko presenečenje. ,_ Jar več v življenja se ne ponudi taka priložnost. wiosovsamo 1 gld\ 80 kr. ■ krasno pozlačena 36 ur te-■ precisanker ura s sekundnim ■dom, ki natančno kaže in za Bo se jamči 3 leta, ena mo-0 na zidana kravata za gospode, lio fini žepni robci, en prstan wspode z imitiranim Žlahtnim Členom, 1 nastavek za smodke Ktarjem (berenSteinom), 1 eleg. i & za dame (novost), 1 krasno m tojletno zrcalo, 1 usnjat ftjiček, J. žepni nožič z pri- pravo, 1 par manšetnih gumbov, 3 gumbi za srajco, vse iz duplc zlata z patentiranim zaklepom, krasen album za slike v katerem !'e 36 najlepših podob sveta, 5 reči, atere povzročajo pri starih in mladih mnogo smeha, 1 jako koristna knjiga, v kateri so zložena pisma, 20 reči za korenšpondenco in še 400 drugih različnih stvari, katere se rabijo pri hiši in so za vsakogar potrebne, vse to se dobi z uro vred, katera je sama tega denarja vredna, za samo gld. I" 80. Razpošilja se proti povzetju ali če se denar pošlje naprej, skozi dunajsko razpošiljalnico Ch. Jung-wirth, Krakau A/14. 1038 NB. Za neugajajoče se denar vrne. Nagrobne vence iz umetnih cvetlic po 4, 6, 8 in 10 kron, kakor tudi venčne trakove z napisom ali brez napisa imata v obilnej zalogi in priporočata BRATA SLAWITSCH V Ptuju. 347 ooooo loi oooodoooooooooo § Vsakovrstne rane o 8 se morajo skrbno varovati pred vsako nesnago. ker so po tej lahko vsaka tudi najmanjša rana razvije v zelo hudo, tciko ozdravljivo rano. Z • 40 let sC je izkazalo mečilno vla&lno mazilu, tako imenovano praiko domaČe maillo kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To vzdržuje rane ciste, obv-truje ti*te. olajšuje vnetje in bolečine, hladi in pospešuje zaoeljenje. Razpošilja se vsak dan. Proti predplačilu K 3 10 se poSljejo 4|1 pušice ali 8'56 6)2 puške ali 4-60 61 ali || 4*80 9^2 pušici po^lnioe prosto na vsako postajo avstro—peruke monarhije. Vsi deli embalaže imajo zakonito deponovauo varstveno znamko- ^J 8 8 8 O Glavna zaloga B. FRAGNER, c. kr. dvorni dobavitelj 8 lekarna „pri črnem orlu" Praga, Mala strana, ogel Nerudove ulice 203. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogrske. V Ptuju v lekarni gosp. Ig. Berbalka. 896 3000000000101 OOOOOOOOOO Stari farbar 81 (Ferdinand Stross) vštric male kasarne priporoča se, da prevzame po nizki ceni platno, možka in ženska oblačila v barvanje v vseh poljubnih barvah: nadalje priporoča svojo mnogovrstno zalogo modrega (plavega) platna, druka in robcev, vse vrste tkanin za obleko, hlačni cajg, cvilih za blazine, (Weberzeug), pisan in moder barhent, platno za srajce, rokav-ce in gate, široko platno za prte aH rjuhe, belo in črno platno za konjske komote, zeleno in modro domače plaino za predpasnike, iz debelega domačega platna narejene prte, odeje, koče, slamnjake (Strohsacke), delavske srajce, Strikane srajce iu spodnje hlače za možke in ženske, (gate), nogavice, predpas-_____________________nikc itd. Najboljši in najcenejši nakup vsakovrstnih godal (Mflsikinstrnmente) W. Schramm, izdelovalec godal V Celju, Gratzerstrasae štev. 14. Prodajam vsakovrstne plehasle in lesene pihalne instrumente, dobre gosli za dolarje po nizki ceni, kitare, citre, harmonike na meh, bobne, tamburice, jako fine strune. Kupujem stare gosli ali pa jih zamenjam za nove. 284 Lepa, breja kobila blizu 16 pešic visoka, črne barve 6 let stara, se za 700 kron takoj proda. Kje, pove upravništvo „Stajerca* v Ptuju. 375 Kdor želi kupiti? Na prodaj je hiša, ki ima dve sobi in dve kleti. Tik hiše je hlev za kravo in svmje, ter vinograd in travnik. HiSa stoji v lepem kraju na Spodnjem Štajerskem, je oddaljena 20 minut od okrajne in železniške ceste ter pol ure od tovarne. Jako pripravna je za kakega delavca ali rokodelca. Od istega posestnika se proda tudi travnik, njiva in hosla, ki leži v bližini gori opisane hiše. Naslov (adres) pove upravništvo »Štajerca." 380 Lepo posestvo blizo Maribora, obstoječe iz zidane hiše s 5 sobami, 2 kuhinjama in kletjo, lepega vrta za zele-njad, sadunosnika in njive. Zraven je dobro obiskovana kovačnica. Cena 2300 gold., kupni pogoji jako ugodni. Naslov: Vincenc Kos, Herrengasse Nr. 40, III. Stock, Marburg. 335 Veliko presenečenje I Nikdar v življenju ni več take priložnosti 1128 500 komadov za 1 gld. 95 kr. Ena krasno pozlačena precisna ura, katera točno teče in za katero se 3 leta jamči, z jako primerno verižico, ena moderna zidana kravata za gospode, 3 jako lini žepni robci, en prstan za gospode z imit. žlahtnim kamenom, 1 krasen mošnjiček, 1 jako fino žepno zrcalo, 1 par manšetnih gumbov, 3 gumbi za srajco, (3% dubla-zlat) z patentiranim zaklepom, 1 jako fini tintnik iz nikelna, 1 fini album z ?6 najlepšimi slikami, 1 eleg. broša za dame (novost), 1 par bouton s simili'brilantom, 6 različnih smešnih reči za stare in mlade. 20 različnih reči za korešpo-denco in še 400 drugih različnih stvari, katere se rabijo pri hiši in so za vsakogar potrebne. Vse to se pošlje z uro vred, katera je sama tega denarja vredna, za samo 1 gld. 95 kr. Razpošilja se proti poštnemu povzetju ali če se denar pošlje naprej. Dunajska centralna razpošiljal niča P. Lust, Krakov (Krakau) st. 41. NB. Za neugajajoče se denar vrne. 14 žganjarnica v Ptuju. Priporočam mojo bogato zalogo vsakovrstnega žganja, kakor tropinovec, slivovko, droženko, brinjovec in vsakovrstno rosoglijo. Pri moji novi žganjarnici v hramu tik moje prodajalnice žganja lahko postavijo cenjeni odjemalci svoje voze. Ako se primeroma dovolj veliko kupi, sem pripravljen, povrniti tudi stroške mitnice (maute). Kupite enkrat na poskus! Pismena naročila se vestno in točno izvršujejo. sos Vzorci (muštri) so vsak čas na razpolago. Kdor potrebuje vino, temu priporočam mojo bogato zalogo vsakovrstni!) vin* Dobre ure po nizki ceni od ces. kr. novčnega urada potrjene, s triletnim pismenim jamstvom. _ Ssmo 380 gld. prava ireberna remonter-ura z emajlkazalnikom, sekundnim kazalom, natančno reguirana za sanw 3"80 \ Najfinejša aorta 4'80 gold. Ravno taka ura s zlatimi obročki 5*50 gold.; z dvema Brebernima pokrovoma (pr.ivo nebro) bf« a obročkov 6 75 gold.; z dvema srebemima pokrovima In s zlatimi obročki 6'50 gold ; prava sreoerna, punolrana an ker-remont«* z dvojnim pokrovom z 15 rubini hi pokrovom na skok, prav dobro idoca. z lopim cmajHranim kazalnikom, sokondmm kan izvrstno blago, i.atanino regulirana, s triletna pismeno garan -ijo 8*75 gold. Z'ati prstani 14 kar. 14 kar. 5.25 gold. — 6 kar 5*50 gold. —1 nove°a zlata 2*80 nov-ega zlita] Sold, iz p'*!i -irr.n ga gold. i/. pui uble-zlata 140 gld. dublč-zlata tffl Prave »reberne oklepne verižice s ceo. kr. novčnim znakom, 30 cm dolge 15 gramov težke gld. 1*20 .. 150 20 30 40 60 60 70 SO 100 160 170 200 2 20 2 60 3'2i 3-W) 4 50 520 6 "SO 9-50 11 — 13-80 Prave 14 kar. zlate oklepne verllice s ces. kr. mivOnim znakom, 30 4.312.95022 Od tega je odraduniti: K 14,121.501-43 Svote, katere so se od 1. januarja do 31. decembra 1903 vzdignile...... . K 3,264.661-30 Stanje vlog interesentov dne 31. dec. 1903 » 10,856.840 13 Hipotekama posojila ...........K 6,246.645-43 MejniČno stanje.............» 85.126 — Posojila na vrednostne efekte.......> 16.32983 Efektni zaklad .............> 3,453.858-— Posestva................. 183.000 — Imetek, katerega ima hranilnica za dotacijo pri kreditni zadrugi........» 317.000 — Vloge pri kreditnih podjetjih.......» .330.425-20 Stanje blagajne Jkase;..........> 91.22963 Glavni reservni zaklad..........» 564.88188 Posebni rezervni zaklad za kurzne diference > 315.35392 Zaklad za penzije............» 32.448*21 Visokost za obresti: Pri vlogah 4°i0 in se plača rentni davek od hranilnice (šparkase) same. Shranjevalne vloge se sprejmejo. io4i Minerva A Brata Slawitsch v Ptuju priporočata izvrstne šivalne stroje (Nahmaschinen) po sledeči ceni: Singer A ... 70 K — h Singer Medium 90 „ — „ Singer Titania 120 „ ■— „ Ringschifchen .140 „ — „ Ringschifchen za krojače . . 180 „ — „ . . ,......100 Minerva C za krojače in čevljarje . . .160 Howe C za krojače in črevljarje ... 90 Cylinder Elastik za čevljarje.....180 Deli (Bestandtheile) za vsakovrstne stroje. Cene po pogodbi na obroke (rate). Cenik brezplačno. 327 Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše pestavljena je nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi itd. po zahtevi takoj razžaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spabati i. t. d. 30 16 m Kranjski redilni prašek za 355 prašiče povzroči med krmo zmešan, da prašiči raji zrejo, varuje svinje različnih bolezni ter zboljša meso in mast. Ako se hočemo obvarovati škode, moramo pokladati ta prašek (mešati med hrano) že pujskom. Zdravim svinjam zmešati se mora na teden enkrat ena žlica polna tega prahu med hrano, slabim in slokim vsaki dan po eno žlico, mladim na teden samo pol žlice. Eden zavojček po 25 krajcarjev zadostuje za mesec dni. Dobi se pri Bratih Slawitsch v Ptuju (podružnica nasproti Dravskega mosta.) Najboljša pomoč za kmeta, ki želi svoje domače živali, bodisi goveda, konje ali svinje zdrave in dobro rejene imeti, je moje zdravilo. Pošiljam z naukom vred, kako da se mora ž njim ravnati, proti poštnemu povzetju za 2 kroni; kdor naroČi za 4 krone, ta dobi pošiljatev poštnine prosto. R a i m u n d S a v s k y, trgovec na Podplatu pri Poljčanah. 363 Nikdar več ni take priložnosti! Tako dolgo, dokler Še ni zaloga hlač izprodana, dobi vsakdor hlače za malo svoto in sicer za I gld. 80 kr. Hlače so iz pristnega sukna in se rabijo lahko za jesen ali zimo. zdelane so po najnovejši dunajski fasoni, vzorci sukna so jako lepi. Kdor naroči dvojne hlače, dobi jih za 3 gld. 30 kr. Pošljejo se po poštnem povzetju. Pri naročilu zadostuje, ako se naznani dolgost hlač in njih širokost oboli pasa. Dunajska filijala za sukneno blago Ch. Jnngwirth, Krakan 51. Neugajajoče se vzame nazaj ali pa se povrne denar. 1110 Red Star Line, Antvverpen v Ameriko. Prve wste parobrodl. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadelphia. — Dobra hrana. - Izborna oprava na ladiji- — Nizke vozne cene. Pojasnila daje: Red Star Line, 20, Wiedener Gurtel, na Dunaji ali Kari Rebek, konc. agent v LJubljani, Kolodvorske ulice Stav. 41. 537 Izvrstni, od iMTni**!^"flOll šfe 'ma zanvaut' svojemu nikogar doseženi iM-"* CliLIIUII vprovspehu proti nikolinu edino impregniranju dotičuih zelišč. Ne povzročuje glavobola ter daje tobaku jako prijeten duh. Paziti je treba na varstveno znamko in na ime „Morathon". Uld-lflcl AcllU^cL. ni založišCa, od tamo dobijo naročniki poSiljatev v paketih po 10 komadov (10 Stiick) 2 52 kron. Theodor Morath v Gradcu. *76 Pravo domače platno za rjuhe in perilo priporočava po sledečih cenah: Cela sešita (rjuha) za posteljo 2 ali 2l/t metra dolga, velja samo 1 gld, oziroma 1 gold, 20 kr. — Najfinejša sedita rjuha iz tenkega domačega platna 2 m dolga, velja samo 1 gld. 50 kr. To domače platno se tudi prodaja na metre in sicer velja, čeprav je platno 160 cm široko, meter samo 75 krajcarjev. — Domače platno za „štrozokeu velja meter 20 ali 25 kr., za obleko meter 28 ali 85 kr Brata Slawitsch 265 trgovca v Ptuju, Florianski trg. Suhe gobe kupuje po najugodnejših cenah JOSIP KORDIN, * Lljubljana. m ~'Vsakovrstno prekajeno (zelhano) ~ | meso, najfinejše klobase, g ^ vedno sveže (frišno) blago, priporoča po naj- 2, g žji ceni S J J. Luttenberger, | mesar v Ptuju. Zunanja naročila odpravijo se cd vestno in hitro! o 345 Najredkejša priložnost kupovanja! S 15. septembrom t. I. začnem v moji trgovini z dovoljenjenjem dotične oblasti na 3 mesece razprodajo svojega manufakturnega blaga, posebno pa volneno sukno za možke obleke, volneni cajg za hlače, razna sukna, barhent za obleke, plavi druk, štrikane zimske robce, velike vratne robce, konjske odeje, zimske srajce, zidane robce itd. Vse blago pod najnižjimi fabriškimi cenami. Noben kupovalec naj ne odlaga te priložnosti nizkih cen vporabiti. K obilnemu kupovanju uljudno vabi 3*1 Jožef Sedminek, trgovec pri sv. Lenartu, Slov. gorice. Izdajatelj in odgovorni urednik: Friedrich Wesiag. Tiak: W. Blanke v Ptuju.