Poštnina plačana v gotovini. Leto XVIII. { Uredništvo in uprava se na-j bajalu v Kranju štev. 173. Telefon štev. 73. : Naročnina polletno 20 Din, četrtletno tO Din i Izhaja vsako soboto KRANJ, ?2. septembra 1933 Posamezna Številka 1 Din. Štev. s* i i • Dopise sprejema uredništvo • do torka zrefier. Rokopisi st J : ne "racajo. — Nefrankirane 1 pleme ee me sprejemajo. I • 3vi odgovor priložite snamkr \ ' Stvorihie ure uredništva ? I »» ^osedeijkih od ure dopoldne ireanistva r >d 10. doli. I kine. Tednik za gospodarstvo, socialno politiko In prosveto Občinski davčni vijak Popravek Št. 2800/34. Gospod Ivan Kotlovšek, urednik tednika »Gorenjec« v Kranju. Z ozirom na v Vašem tedniku .Gorenjec« v Kranju z dne 7. septembra 1934 št. 32 na prvi strani v prvem in drugem stolpcu natisnjeni članek »Ob činski davčni vijak", Vas vljudno pozivamo, da izvolite v smislu čl. 26 in 27 zakona o tisku in čl. 9 zakona o izpre-membah in dopolnitvah zakona o tisku objaviti v Vašem listu sledeči Popravek: 1. Ni res, da pobiranje trošarine ta-Icim občinam, kakor je kranjska, po novem zakonu o občinah ni dovoljeno, lemveč je res, da dovoljuje zakon o občinah t dne 14. 3. 1933 v §-u 95, odst. 4, da morejo občine za pokritje svojih potreb uvajati občinske posredne davke (trošarine in takse). 2. Ni res, da je veljavnost te od banske uprave dovoljene trošarine (sc. davščine na blagovni promet) prenehala že 31. marca 1934, da od 1. aprila 1934 ni bila občina več upravičena pobirati, še veliko manj pa, da je upravičena sedanjo poostreno prakso upeljati: in tudi ni res, da je vse, kai je občina od 1. aprila 1934 za trošarino pobrala, dolžna strankam povrniti; marveč je res, da vrši občina pobiranje občinskih posrednih davkov na podlagi odloka kr. banske uprave II No. 8816/1, s katerim se v smislu § 148 zakona o občinah naroča občini, da s sklepom obč. odbora spremenjeno naredbo o obč. davščini na blagovni promet predloži v odobritev, radi česar je pobiranje te davščine do odobritve take spremembe zakonito in pravilno in torej občina ni dolžna od 1. 4. 1934 pobrano trošarino strankam povrniti. m V Kranju, dne 12. septembra 1934. Občina Kranj - srez kranjski Delovodja: Predsednik: Anton Engelman C. P;rc Kranj sc je postavil Mi v Kranju smo dostikrat nezado voljni zato, ker se dajo razne napake odstraniti v večjo čast in tudi blagostanje mesta in okolice, ki sta med seboj trdno povezana z neštetimi nitmi. Mi bi bili pa zadovoljni, ko bi bil Kranj dosledno to, kar je po svojem prebivalstvu in po svoji tradiciji. Tak pa Kranj ni vedno bil in smo zato v trenutku, ko se to slavno mesto spet pojavi v pristni slovenski in katoliški luči, toliko bolj zadovoljni, ker v tem vidimo, da meščanstvo z okolico vred stopa na preizkušeno dobro pot, po kateri so hodili naši predniki in tako rešili svoj obstoj in svoj napredek. Mi smo tedaj zadovoljni radi Kranja sumega, da bi se njemu čimpreje boljše godilo, in to bo le tedaj, če se bo Kranj držal tradicije okoliških in mestnih Slovencev in tradicije, ki veže mesto na Cerkev. Vsako drugo gibanje je za ponos mesta kvarno in je le slepo orodje onih, ki jim je napredek deveta briga, pač pa — uporabljajoč razna protinarodna in protiverska gesla — cepijo narod le sebi v prid. Kranj se je postavil ob priliki svete birme. Mi ob priliki sprejema našega vla-dike po kranjskih reprezentantih ne vidimo samo parade, ampak smo prepričani, da so pozdravi reprezentantov bili odkritosrčni. Saj so plapolale Prevzviše-nemu v pozdrav povsod, kjer so se vršile slovesnosti, zastave. — Saj so baš te sicer malo znane zastave najlepši dokaz, da je za škofom mesto in da so tudi pozdravi reprezentantov in mnogoštevilne množ ce odkritosrčni. V soboto smo sprejemali našega škofa. Množica meščanstva in okoličanov ter številne zastave so priča, da se ni Kranj izneveril svetli katoliški in slovenski tradiciji. S tem se je Kranj zavedel svoje misije med gorenjskimi Slovenci. Natančno ob določenem času se je pripeljal naš vladika. Zvonovi vseh cerkva so objavili meščanstvu in okoličanom njegov prihod. Iz hiš in stranskih ulic so se ob tem času zgrnile na Glavni trg neštete množice in napravile za sprejem ogromen in do skrajnosti discipliniran špalir. Ta špalir je zaključila šolska mladina z učiteljstvom na čelu. Prevzvišenega je pozdravil najprej župnik in svetnik g. Škrbec. Za njim je pozdravil v imenu oblasti Prevzvišenega okrajni načelnik g. dr. Ogrin in z njim skupaj okrajni podnačelnik g. Mahnič. S tem pozdravom sta imenovana manifestirala voljo oblastva, delovati v prid naroda in Cerkve. Za njima je pozdravil svojega duhovnega voditelja naš kranjski župan g. Pire. Na ta pozdrav so bili prav gotovo najbolj pozorni kranjski občani in seveda tudi okoličani. G. župan je nagovoril Presvetlega z besedami: »Naš priljubljeni vladika 1« Če kdaj, so se ta dan prav gotovo s pozdravom svojega g. župana strinjali vsi zavedni meščani in želeli, da bi mestna občina odslej naprej ostala zvesta tradiciji, iz katere je zrasel Kranj in v kateri je tudi njegova čast in slava za bodoče dni zavarovana. Krog navedenih odličnikov je obdajala šolska mladina in tam smo opazili tudi šolskega nadzornika g. Rusa. Poleg drugih odličnikov so nadalje pozdravili škofa predsednik občine Pre-doslje g. Ivan Zabret s podpredsednikom Bidovcem in svetovalcem Pilarjem, poštni upravitelj g. Slavec, železniški načelnik g. Toporiš, finančni inšpektor g. Tor-kar, bivši narodni poslanec g. Brodar, šolski upravitelj gosp. Sebaher in upra-viteljica ga. Vodenikova, v imenu najvišje kranjske prosvetne ustanove, naše gimnazije ravnatelj g. dr. Dolar v spremstvu gg. prof. Malnarja in Korbarja. V imenu SKSjeob navzočnosti g.dr. Šikrja, prof. Rovškove in ing Skubica pozdravil dr. Megušar, v imenu KA pa dr. Bežič, v imenu župnije sta pozdravila cerkvena ključarja gg. Gorjanc in Šušteršič, v imenu .ISZ Joža Tomažič, v imenu obrtnikov gg. Polak in Kristan, v imenu Mar. družbe ga. Dolenčeva, v imenu Vincen-cijeve družbe ga. Anderwrtld. Zelo nam je imponiral tudi raport podnačelnika gasilske zveze v Belgradu in podžupana mesta Kranja g. Rica Maverja, ki ga je podal v imenu gasilske čete. Seveda vidimo ob tej priliki obenem s pozdravi naših odličnikov, ki smo jih mogli navesti, združene tudi pozdrave celokupnega meščanstva. Po pozdravih se je razvil sijajen sprevod v župno cerkev. Tudi v cerkvi so bile z njeno krasno ureditvijo podane manifestacije volje meščanstva za življenje s Cerkvijo. Ne v mlajih in napisih, ne v krasno renovirani cerkvi, v vsej njeni lepoti ne vidimo tega, kar vidimo v volji in žrtvah za to lepoto, ki so jo doprinesli za izvedbo načrtov župnega urada meščani. To dobro voljo meščanov za slavo cerkve in s tem za slavo mesta — to mi najbolj pozdravljamo! Po izvršenih cerkvenih slovesnostih v župni cerkvi je šla impozantna procesija v Roženvensko cerkev in od tam po glavnem trgu proti Stari pošti in nazaj v župno cerkev. Ta procesija je bila prava manifestacija za Cerkev. Že procesija sama je bila nekaj posebnega. Vso njeno veličastnost je povzdigovalo krasno petje cerkvenega zbora in godba. Red v procesiji je bil vzoren. Ob tej priliki bi storili meščanstvu veliko krivico, če ne bi poudarili več res lepih momentov. Krasna razsvetljava oken in okrasi na oknih so zelo povzdignili svečanost. Procesijo pa je opazoval zelo gost špalir občinstva, ki je z vso versko resnostjo s pobožnim poklekovanjem pred Evha-ristijo v rokah Prevzvišenega dokazalo svoje versko prepričanje. V soboto zvečer so priredili pevci in mestna godba svojemu škofu krasno uspelo podoknico. Še bolj pa nam im-ponira, da se je podoknice udeležila ti-sočglava množica prebivalstva in s tem v lepi disciplini in polnem miru še zvečer manifestirala za svojega škofa. Nedelja. Točno ob 9 se je med slovesnim pritrkovanjem vršil slovesen vhod Presvetlega v župno cerkev. Svojega škofa je v sprevodu spremljalo 24 duhovnikov in 2 bogoslovca-domačina. Mogočno je zadonela ob njegovem vhodu v sijajno razsvetljano župno cerkev himna ,Ecce sacerdos magnus — Glejte, Veliki duhovniki!* Verniki so napolnili cerkev do zadnjega kotička. Kot veličastna nevesta je cerkev v vsej svoji lepoti sprejemala te množice. Poudariti moramo ob tej priliki vzoren red vernikov, ki so se držali strogo navodil mestnega župnega urada. Posebne hvale so vredni botri in botrice, ki so se ta dan obnašali odlično tudi izven kroga cerkvenih svečanosti. Zlasti ni bilo opaziti kakih grdih razvad, ki so bile ob takih prilikah skoraj vedno na vrsti. Tudi to nam je všeč, ker s tem Kranj dokazuje, da se podaja na pota dostojnosti. Popoldne ob 3 se je vršila v nabito polni cerkvi lepa pobožnost. Presvel-li je ob obilni asistenci duhovščine blagoslovil nove križe pri križevem potu. Pred blagoslovitvijo je imel kratek govor o križevem potu, potem pa je blagoslovil postajne križe in molil od postaje do postaje križev pot. Cerkev pa ni bila polna samo ob priliki škofove maše in sv. birme, ampak so prihajele v cerkev ves dan številne množice. Ob priliki sv. birme smo po mestu videli zelo številne narodne noše, ki so se seveda udeležile vseh cerkvenih svečanosti. V Kranju pa so bile tudi ta dan še druge prireditve. Omeniti moramo v zvezi s cerkvenimi svečanostmi, da so bile tudi te prireditve na taki kulturni višini, da niso bile prav nič v kvar cerkvenim slovesnostim in so se udeleženci teh prireditev obnašali tako dostojno in tako veselo, kot se takemu slavnostnemu dnevu spodobi. Ta res kulturna višina vseh prireditev, bodisi cerkvenih ali izvencerkvenih je v čast udeležencem in naj samo še za naprej tako ostane, Zato upravičeno mislimo, tla je ta dan mejnik v življenju in mišljenju mestnega prebivalstva, ki obeta za naprej popolnoma katoliško lice. Tako mesto bi samo sebi delalo čast in svojim prednikom slavo. II. obrtna razstava v Kranju II. obrtna razstava v Kranju se vrši od 30. IX. do 8. X. 1934 v Majdičevem mlinu pod častnim predsedstvom g. Dr. Fr. Ogrina, sreskega načelnika v Kranju. Kakor so nas lansko leto naši obrtniki s svojo prireditvijo prav prijetno izne-nadili, tako moremo po neumornih pripravah po delavnicah razstavljalcev sodeč tudi letos pričakovati napredka naših obrtnikov na tej razstavi. Oblak se je utrgal Iz Tržiča nam poročajo: Nad Trži-čem se je v torek zvečer utrgal oblak. Že okrog 4 popoldne je priletelo nekaj kapelj dežja, nato pa je od časa do časa po malem rosilo. Proti večeru je prenehalo rositi, zbirati pa so se pričeli težki oblaki od jugozapadne strani. Okrog pol osmih zvečer je pričelo grmeti in vlil se je dež. Blisk in grom sta postajala čimdalje jačja, dež se je spremeni! v naliv. Okrog pol 9 zvečer ugasne' na električnem vodu g. Borna luč. V sredo zjutraj so se pokazali sledovi nevihte. Pokopališče je v razvalinah, ker je voda udrla iz Kokovnice, navalila na ograjni zid in ga porušila, nakar se je masa vode razlila na pokopališče in pustošila dalje. Hiša pok. g. Antona Slaparja, katerega smo pokopali v soboto 15. t. m., to je na vrhu Klanca, je bila tudi v nevarnosti. Voda je udrla v klet, spodjedla zemljo in tako se je pričel rušiti del hiše. Tovarniški in drugi obrati, ki imajo električni tok g. Borna, v sredo zjutraj niso mogli pričeti z obratovanjem. Vsa povzročena škoda še ni ocenjena. Split, Šibenik, Sinj, Trogrir! Kdor hoče videti lepoto našega Jadrana, ima priliko da to stori za mal denar. Cena za vožnjo sem in tja in po morju, trgatev grozdja v vinogradu — stane samo 275 Din. Vsem, kateri se zanimajo za ta izlet, daje informacije uprava »Gorenjca", Kranj, Občinska seja O seji z dne 5. t. m. sta poročala že »Narod« in »Jutro«, zato naj Se mi dopolnimo, kar sta ta dva »pozabila«. Med poročili županstva so člani manjšine pričakovali, da bo g. župan prebral tudi dopis banske uprave z dne 25. VIII t 1., kjer je rečeno, da občina nima pravice do pobiranja trošarine in dosedanje poostrene prakse pobiranja. Žalibog nismo iz ust g. župana culi ničesar o tem uradnem spisu, čeprav je sicer gospod župan pozneje nekoliko od-gmil to kopreno v teku neke druge debate. Pri tej je povedal, da so reči, ki se nahajajo in dokler se nahajajo v njegovem fasciklu, za vse in za vsakogar popolna tajnost. Ko bi ne bilo teh tajnosti, stavimo, da bi bilo mnogo lažje županovati in tudi z manjšino bi se lažje delalo. Davkoplačevalci bi raznim zagotovilom veliko bolj verjeli in ponudbe — kakor Goljevšček in Trebše — bi bile mnogo bolj verjetne in verjetne tudi za blagor davkoplačevalcev. Pri tej priliki moramo povedati, da je med tako zvano večino dovolj pametnih mož, ki jim tajnosti tega fascikla kar v glavo nočejo. Za sedaj izražajo svoje razočaranje še nekam obzirno. Prišel pa bo gotov čas, ko bodo te tajnosti tudi njim odveč in bodo povedali na ves glas, da v občini ne sme biti za nikogar nobene tajnosti in da ima zadnji volivec pravico vedeti za vse kar se godi v uradu in da s trenutkom, ko je kak dopis prezentiran občinskemu uradu, je odprt vsakomur na upogled, kar se tiče direktno ali indirektno davkoplačevalcev, razven seveda vojaških agend. Vidi se, da je manjšma v vseh rečeh bolje in preje informirana, kakor pa velik del večine, ki mora rad* strankine discipline molčati ter se zadovoljiti, da izve kako stvar »zaupno« šele tedaj, ko so jo že prečivkali vrabci. O kopališču je referiral gospod rav-ravnatelj Košnik, ter začudenim povedal, da stane doslej izkop bazena morda le nekaj fickov več kot Din 80.000—. Mi pa vztrajamo pri trditvi, da stane izkop nad Din 90.000 —. To pa radi tega, ker je g. ravnatelj pozabil prišteti k stroškom tudi bolniško zavarovanje delavcev, ki bo stalo kakih Din 8.000-— in stroške za izkop iz leta 193J, ki so navedeni v knjigah z Din 2.800-— in ki seveda spadajo tudi med izdatke za izkop bazena. Gospod ravnatelj je tudi pozabil povedati, da se je za načrte že izplačalo Arhitektu Zupanu Din 24.0OO"— in posebej še ing, Globočniku Din 7.000- — . Nato se je sklepalo o nakupu Až-manovega sveta, ki naj služi za povečanje kopališča. Za svet se je dovolilo ca. Din 10.000 — za približno 500 m- sveta a Din 22-— in še Din 15.000 — posebej kot odškodnino za star cvetličnjak. Kdor si ogleda ta cvetličnjak, bc našel, da razen par še nerazbitih šip in neraz-bitih cementnih opek ni na njem prav nič dobrega. Tako stane tedaj svet na m5 nad Din 50—. K temu pride še delo, ki so ga opravili mestni delavci pri postavljanju novega cvetličnjaka, kar seveda v zgornjih vsotah ni všteto in kar gre na račun tako zvane generelne občinske režije. Po poročilu g. Košnika se je izvolilo g. Focka soglasno v kopališki odsek. On jc početkoma to izvolitev sicer odklonil, češ da pripada to mesto namestniku g. dr. Šemrova t. j. g. Jegliču. Pozneje pa je izrazil svoj dvom o tem, da bi se moglo priti v kopališkem odseku do soglasnih sklepov, ker večina še vedno vstraja na prevelikih načrtih, ker trdi, da bo kopališče stalo P/a miM-Din, med tem, ko se je prvotno votira-lo zanj Din 700.000—. Vsekakor pa je bilo iz cele debate videti, da je večina vsied odloka banske uprave, deloma vsled tehtnih argumentov manjšine in nič manj radi tihe opozicije v lastni stranki dokaj zmanjšala svoje prvotne načrte za gradnjo kopališča. Tega zmanjšanega načrta sicer ni še nihče objavil in je gotovo še kot tajnost v županovem fasciklu. Zato bi mi samo omenili, da se namerava glavno zgradbo za eno nadstropje zmanšati, prav tako tudi kuhinjo, odpade naj brivnica, nekaj stopnišč in nekaj kabin. Mislimo, da to tajnost že lahko zaupamo še nepoučeni manjšini »večine«. Sami sicer dvomimo, da bi ban-ska uprava v današnjih časih dovolila tudi samo Din en in pol milijona za kopališče. Naj pri tej priliki tudi omenimo, da sta »Narod« in »Jutro« svoja poročila o seji zaključila z željo, da naj bi opozicija bolj stvarno sodelovala kakor doslej ter ne zavajala javnosti s tendenčnimi in izmišljenimi vestmi. Kaj takega se sicer lahko napiše, posebno, če ni na razpolago tehtnejših ugovorov za delo manjšine. Konstantirati pa moramo, da je to delo manjšine tako intenzivno in posrečeno, da ga odobrava velik del večine, vsi trezno misleči davkoplačevalci in da je celo ona manjšina od večine, ki je bila početkoma zelo velikopotezna v svojih načrtih, prišla do prepričanja, da na noben način ne kaže napravljati davkoplačevalcem večjih bremen, kakor jih pa že imajo. Konstatirati moramo, da so odpadle pri večini vse velike geste o 200% občinskih dokladah, vsi hitri načrti, ki naj se preko noči izvrše in ki so sličili uprav Hitlerjevim podvigom. Reči moramo, da bi se bila večina brezdvomno zaletela v vse te velike načrte, ko bi ne bilo protiukrepov manjšine in da bi si celo trezni člani večine zgolj iz discipliniranih ozirov ne upali jim odgovarjati. Če ni opozicija opravila nobenega drugega dela, potem ima zaslugo, da deluje kot trezen regulator pri vseh takih načrtih in je v tem dovolj dokaza za njeno stvarno sodelovanje, kakor ga želi »Jutro«. Sicer pa, ali morda ni stvarna zadeva načrtov Goljevšček in Trebše, prodaje Heissdampfdichtungsmateriala, stroškov za izkop bazena, omenjeni dopis banske uprave; ali morda ni stvarno, da s bi izvedba Zupanovih načrtov stala naj- | manj Din 2 in pol milijona. Ali si kdo od večine upa prevzeti jamstvo za doplačilo, če bi izvedba teh načrtov stala več kot 1 in pol milijona. Kdor je tako siguren tega obračuna, naj stopi kar na plan. Zato pa pravimo, le kar nič skrivnosti in nič posebne naklonjenosti do nekaterih izbranih volivcev. Sedaj preidemo na prebrano poročilo v zadevi gradbe nove ljudske šole. V tem poročilu, ki ga je napravil g. svetnik Emer, prosi g. svetnik, da naj sedanji občinski odbor popravi tozadevni greh prejšnih odborov. Mi g. svetniku ne zamerimo te lepe vzpodbude, ker še ni bil nikdar občinski odbornik in torej ne more vedeti, da so stari odbori prihranili za šolo približno 1 In pol milijona Din in kupili svet za novo šolo, ki ki je veljal tudi skoro Din pol milijona. Gospod svetnik torej ne ve, da se bodo mogli načrti za šolo realizirati v današnjih časih le samo vsled tega, ker so stari občinski odbori hranili in varčevali, da so privarčevali skoro Din 2 milijona in če pravi, da bo prvi trakt stavbe stal Din 2,600.000, tedaj ne manjka ravno preveč za uresničenje teh načrtov. Naj javnost o tem razmotriva, kdo je prihranil denar za šolo, posebno pa naj davkoplačevalci pomislijo, da jim ne bo delala šola prav radi tega skoro nobenih preobčutnih bremen za amortizacijo onega dela stroškov, ki jih bo treba kriti še v obliki posojila. Gospodje, predno dajete take izjave, se morate dobro prepričati o podlagi svojih trditev. Vsakdo, ki bo dajal za kranjsko občino kakršnekoli parere, si mora biti v svesti, da ima kot nadzornike tako podkovano in objektivno opozicijo, kakor jo morda ni nikjer. Ta opozicija pozna strukturo kranjske občine in davkoplačevalcev bolj kakor svoje lastne mišice, in ni ga, ki bi ji zaprl usta. Ker smo so že nekoliko popečali z »Jutrovimi« izjavami, naj še omenimo tudi nerodnost, ki jo je zagrešilo in sicer to, da je povedalo, da je gospod župan mnenja, da finančna stran za enkrat pri šoli ne prihaja v poštev. S tem mu je napravilo »Jutro« zelo slab kompliment in malo je bralcev, ki bi bili delili mnenje z gospodom županom v tem pogledu. Po drugi strani pa ravno ta izjava županova potrjuje gornje besede glede prihranitve denarja za šolo iz prejšnih let. šlo bo v bistvu le za to, kako dobiti gotovino. Mislimo, da se jo bo dalo dobiti samo s skupnim sodelovanjem resnih in treznih odbornikov, večinskih in manjšinskih. Vse druge agende, kakor volitev v odbor dijaške kuhinje in volitev pregledovalcev računov v našem zakasnelem poročilu lahko odpadejo, ker niso bistvenega pomena. Seveda je najbolj kuriozno to, da je večina volila za pregledovalce računov zopet le pristaše večine. No, sicer pa morajo biti računi vsakomur na upogled in radi tega manjšina ni v svojih pravicah prav nič prikrajšana. Uvodoma se je gospod župan spomnil pokojnega dolgoletnega občinskega odbornika in člana hranilničnega ravnateljstva g. profesorja Watzla ter mu govoril oziroma bral zelo laskave besede ki bi pa bile seveda pri navzočih starih občinskih odbornikih napravile čisto drugačen vtis, ko ne bi vedeli, kaj vse je govoril župan pred letom, ko je ravno tega zares zaslužnega in konciljantnega moža vrgel iz občinskega odbora in pozneje iz hranilničnega ravnateljstva. Dobro se še spominjamo tedanjih utemeljevanj in gneva, ki ga je posvedo-čil g. župan tozadevnim svojim predlogom, zato pa na take posmrtne nekro-loge prav nič ne damo, temveč jih smatramo le kot izzivanje mrtvih in živih, ki ga tudi latinski pregovor »de mortuis nil nisi bene« ne opravičuje. Tovarna „Ika" Zakaj je prišlo do ustavitve dela v tovarni „Ika" v Kranju Kranj, 17. sept. 1934. Da bi bila javnost pravilno informirana o dogodkih v tovarni »Ika« v Kranju, se je zastopnik našega lista obrnil na tajnika Jugoslovanske strokovne zveze g. Petra Lombarda s prošnjo, da mu obrazloži vzroke, ki so dovedli do ustavitve dela v tovarni »Ika«. G. Lombardo je našemu zastopniku radevolje pojasnil sledeče: Po znani kapitalistični miselnosti je delavec samo orodje v rokah delodajalcev, ki si laste absoiutno pravico odločati o njegovi usodi in ga podrediti njihovi popolni samovolji. Kljub svoji zaščitni zakonodaji naj bi bil delavec brezpraven z edino pravico, da sme delati in prejemati toliko zaslužka, kolikor mu ga delodajalec sam odmerja. Po tej miselno- sti bi moral nositi in trpeti brez ugovora vse posledice nemoralne konkurenčne borbe, ki se vrši v vedno ostrejši obliki med podjetji, ter prevzeti nase ves riziko kapitalističnega gospodarskega sistema. Ta miselnost je v prvi vrsti dala pov_ d delavstvu, da želi zavarovati svojo eksistenco. Nekaj podobnega je tudi v tovarni »Ika« Tovarna »Ika« je povojno podjetje in izdeluje vse vrs*e navadnih in finih pletenin ter trikotaže. V zadnjem času zaposluje to podjetje okoli 100 stalnih priučenih in kvalificiranih delavk, ki so priznana elita v pletilski stroki. Pred časom so vladale v tem podjetju še dokaj zadovoljive razmere za delavstvo. Podjetje je iepo uspevalo ter je mogel le zaradi teh lepih uspehov g. Adamič postati edini lastnik podjetja. Skoraj v isto dobo pa pada tudi postopno poslabšanje razmer v tovarni. Med tem, ko so se plače krčiie, se je uvajal vedno ostrejši sistem s strani predpostavljenih. Delavska socialno zaščitna zakonodaja se ni izvajala tako, kakor bi se morala. § 219, 220 in 221 obrtnega zakona niso bili zadostno upoštevani. Razumljivo je tedaj, da tako stanje ne more trajati večno, ker vsako še tako veliko potrpljenje enkrat mora popustiti. Delavstvo se namreč preveč dobro zaveda, da je s svojim pridnim in vestnim delom ustvarjalo najlepše uspehe g. Adamiču, samo pa se je pri tem skromno preživljalo in ohranilo komaj golo življenje in še to mu je vsak dan bolj ogroženo. Podjetnik je sicer mnenja, da je nekdo delavke nahujskal proti podjetju, češ, da je bil vseskozi najlepši mir in red sedaj pa naenkrat delavstvo zahteva nemogoče stvari. Take predsodke slišimo le od onih podjetnikov, ki hočejo vzdrževati neomejen absolutizem v svojem obratu. Pri taki miselnosti pač ni mogoče spoznati delavčevih potreb in delavske duše. Če nastopi delavstvo za svoje pravice, ki mu jih daje zakon, če brani svojo že itak skromno eksistenco, če brani svoje dostojanstvo in si lasti pravice enakopravnega faktorja v gospodarstvu, če želi, da se medsebojni odno-šaji urede s pogodbo, ki je znak reda in miru pa tudi poštenja in medsebojnega zaupanja, potem se smatra to za hujskanje! — Delavstvo ni hotelo prav ničesar drugega, kot to, da naj se delovno razmerje uredi po pogodbeni poti. Zato je bila s strani Jugoslovanske strokovne zveze predložena kolektivna pogodba po § 20& obrtnega zakona. Pogodba vsebuje minimalne plače in ureja ostalo delovno razmerje v podjetju. G. Adamič je pogodbo odločno zavrnil z motivacijo, da v takih gospodarskih razmerah ni mogoče podjetju prevzeti kakih obveznosti napram delavstvu. Delavstvo s to pogodbo ni zahtevalo kake neupravičene stvari, ampak le to, kar mu po vsej pravici pripada. Zato pogodba ni bila nikak sovražen akt proti podjetju, pač pa želja delavstva, da svoje delovno razmerje uredi z obojestranskim sporazumom. Pri tem nas je podpirala Delavska zbornica in Inšpekcija dela. Pa tudi srezko načelstvo je pridno posredovalo za dosego sporazuma. Kljub temu pa je g. Adamič stalno odklanjal sklenitev pogodbe. In če je enkrat že v principu pristal na sklenitev pogodbe, je pozneje svoj pristanek spet preklical. Podvzeli smo tedaj vse možnosti mirnega sporazuma in če je kljub temu prišlo do ustavitve dela, se je to zgodilo po zaslugi podjetnika samega. Delavstvo nikakor ne more trpeti večnih groženj, da se tovarna zapre, kakor tudi da se mu s takimi grožnjami hoče odvzeti pravico do pravične ureditve delovnih pogojev, Kakšen bo rezultat borbe? O tem je danes še prezgodaj napraviti sodbo, lahko pa Vam povem, da največ zavisi fMT Svoji k svojim je današnje narodno geslo! ~wa od delavstva samega, če bo vzdržalo borbo, katero je započelo. Ker so večinoma vse delavke izvrstno izvežbane v tej stroki, je upanje, da jih bomo zaposlili v drugih tovrstnih podfetjih, kjer bo več razumevanja za dobre delovne moči in za pravice, ki izvirajo iz dela. Kakor zatrjuje g. Adamič, namerava itak svoje podjetje ustaviti, in tako b