Poštnina
pavialirana.
Uredništvo
In
upravnlštvo lista je v Ljubljani Breg St. 12. Telefon 119.
Štev. 38.
V Ljubljani, 12. septembra 1924.
PotamnM številka po Din l*2Bi
Leto IV.
AVTONOMIST
Glasilo »Združenja slovenskih avtonomistov*1.
Celoletna naročnina 50-— D mesečna 5 — „
Inozemstvo celoletno 100.
Posamezne Številke se ra-čnnljo po Dl'25
Inseratl se računajo: pol str. 560 D, manjSi sorazmerno. — Pri malih oglasih beseda 5o p.
izhaja vsak petek.
Kal holemo 7
Lastno zakonodajo skega ljudstva!
na lastnih tleh vzrastlega sloven-
Prazen strah.
Pri zadnjih občinskih volitvah v iSloveniji so nastopale poleg dveh starih slovenskih strank — liberalne in klerikalne — tudi številne skupine pod raznimi gospodarskimi in stanovskimi označbami: »Kmečko-delavska stranka«, »Kme-čko-delavska zveza«, »Gospodarska stranka kmetov in delavcev« in še več podobnih imen. Velika večina takih krajevnih strankarskih tvorb pa jo bila pravzaprav rebublikan-ska. Pod svojim pravim, namreč republikanskim, imenom se pa ljudje niso upali nastopati, ker so se bali.
Strah, ki še navdaja naše pristaše, da se ne upajo povsod s svojim pravim imenom na dan, nam je razumljiv, ne zdi se nam pa utemeljen in opravičen. Nam je dobro znano, kako suženjsko ponižen je še naš kmet nap ram posvetni in cerkveni gosposki. Javna oblast — in če jo zastopa le priprost žandar alli financar ali pa davčni ekseku-tor — je za mnoge ljudi na deželi še vedno neke vrste »bav-bav«, na katerega gleda priprost človek z nekim svetim strahom. Če pa ima naš priprost človek opraviti celo z gospodom glavarjem ali pa s sodnikom, se pa kar taja same ponižnosti, ker deluje v možganih in v srcih še vedno podedovana ponižnost pred krutimi grajščaki, ki so nekdaj naše kmete neusmiljeno zatirali.
iStrah naših priprostih ljudi pred javno oblastjo nam je torej razumljiv. To je neke vrste podedovan greh. Ni pa ta strah več utemeljen in opravičljiv v današnji dobi, ki je že zdavnaj spremenila nekdanje ponižne »podanike« v svobodne in enoikopravne državljane.
Tega pa se naši priprosti ljudje še mnogo premalo zavedajo! Oni /žive še vedno kot podaniki, oni še vedno verjamejo, da morajo [biti
nekomu podložni in slepo pokorni,
ne zavedajo se pa, da so še zdavnaj postali državljani, ki pri volitvah svobodno in neomejeno soodločuje-jo o državni upravi in o vladi. Toga se naši ljudje še mnogo premalo zavedajo, kajti če bi se tega zavedali, se ne bi nikogar več bali!
Razumljivo je, da razni zastopniki javnih oblasti, zlasti nižji, med kmeti in delavci nastopajo tako, kakor to pač želi vsakokratna vlada. Kdor pozna strah naših ljudi pred temi gospodi, se ne .bo čudil, da se ljudje ne upajo s svojo pravo barvo na dan. Ljudje si predstavljajo, da bodo takoj zaprti, zatirani in preganjani, če le nekoliko pokažejo svoje pravo mišljenje. Zato se tudi ne upajo javno biti republikanci!
Ta strah pred zastopniki javnih oblasti pa je prazen in ničev. Zaradi republikanskega prepričanja se ne sme nikomur skriviti niti en las! Ustava dovoljuje svobodo političnega prepričanja in to določbo najvišjega sedaj veljavnega našega zakona mora vsaka javna oblast spoštovati in ne sme nikogar niti najmanj preganjati zaradi republi-kanstva.
Zato pravimo svojim somišljenikom: Ne bojte se nikogar zaradi našega političnega prepričanja in pokažite povsod javno in brez skrbi, kdo ste in kaj ste in povejte povsod in vsakemu, da iste odločni in zavedni republikanci!
Mi smo že večkrat naglašali, da ne zahtevamo in ne delamo ničesar protipostavnega, ampak da skušamo in bomo skušali priboriti zmago svojim načelom postavnim potom. Postava nam dovoljuje volitve, postava nam pa tudi dovoljuje, da pri volitvah neovirano in svobodno povemo svoje mnenje in da glasujemo za to, za kar hočemo mi sami, ne pa za to? za kar bi želela ta ali ona oblast, da glasujemo. To
je naša pravica, ki nam jo daje postava, in kdor hoče to svojo pravico uveljaviti, tega ne sme in ne more nihče preganjati ali pa celo kaznovati!
Med našimi pristaši zlasti na deželi jih je mnogo, ki imajo znance vsepovsod, pa se komaj upajo ž njimi govoriti o republiki, če pa govore, govore le tajno in tiho. To je nepotrebno! Vsak lahko svobodno in 'brez skrbi pove povsod, da je republikanec in ravno tako svobodno in brez skrbi povsod lahko pregovarja in prepričuje tudi druge, da leži naša rešitev samo v republiki in v republikanski zvezi balkanskih držav.
To kar smo pravkar zapisali, mora vedeti vsak republikanec in naj pove to tudi onim, ki so še danes iz praznega strahu bojazljivi in omahljivi, da bodo iz bojazljivcev in omahljivcev postali pogumni in samozavestni bojevniki za veliko*
republikansko misel med Slovenci!
Danes je menda v celi Sloveniji ni več fare in občine, kjer ne bi bilo več ali manj republikancev, ki pa se danas še skrivajo. To je napačno! Mi pravimo: Na dan s pravim imenom! Snujte povsod krajevne politične republikanske organizacije! Delajte povsod z vsemi močmi na to, da se bo edino glasilo slovenskih republikancev »Avtonomist« vedno bolj širilo! Če vas bo pa kakšen zastopnik javne oblasti — višji ali nižji — poskušal kaj ovirati pri vašem delu, ali pa če bi se kdo predrznil vam celo groziti, javite to takoj upravi »Avtonomista«, Ljubljana, Breg št. 12. Močni naši hrvaški zavezniki bodo kmalu znali napraviti red!
Pogumno torej na delo za veliko misel republikanskih zveznih držav na Balkanu, ker samo v tej misli je naša rešitev!
Razorožitev in narodna samoodločba.
V zadnji številki našega lista ismo povedali, da je sedaj se vršeče zasedanje »Zveze narodov« zelo važno. Na dnevnem redu je vprašanje razorožitve. O tem je prvi govoril predsednik angleške delavske vlade Makdonald, ki je rekel, da že razlogi pameti zahtevajo razorožitve evropskih držav. (Pridružil se mu je predsednik francoske vlade Herriot. S tem je bilo odločeno in sedaj se bodo začele priprave za končno rešitev tega težkega in zamotanega vprašanja. Resolucija, ki jo je predložil plenumu »Zveze narodov« o tem vprašanju Makdonald je bila sprejeta. Pri branju te resolucije se nehote spomnimo na razne mednarodno delavske kongrese pred vojno, ki so sprejemali podobne resolucije o potrebi razorožitve in prijateljstva med narodi. To je bila tedaj še utopija. Danes ni več, danes govore podobno predstavniki največjih držav. Narodi se pomirjujejo in združujejo, ker zahteva to že pamet sama od njih, kakor pravi Makdonald.
Dogodki, ki so se odigrali te dni v Ženevi pomenijo, da gre svet še vedno na »levo«. Vse staro pada. Noben narod in nobena država ne bo mogla nadaljevati s svojo »Kirchturmpolitik«, to se pravi, delati brez ozira na dogodke po ostalem svetu. Evropski narodi se polagoma sicer, toda sigurno pripravljajo, da se združijo v eno skupno družino. Naj večja ovira pri tem pa je militarizem, ki ljudstvo sesa in izkorišča ter ga vadi v rokodelstvu za pobijanje ljudi in razdiranje gospodarskih vrednot.
Ne dvomimo, da ise bo revolu-cijonami kmečko-delavski politiki posrečilo izvesti razorožitev. Ko bo to doseženo, se bo odvalilo veliko finančno breme z ramen ljudstva. Razorožitev pa pomenja istočasno •tudi še nekaj drugega: polom mo-narhizma v starem, predvojnem smislu te besede ter zmago republikanske ideje! Monarhizem v starem predvojnem pomenu je ozko zvezan z militarizmom, militarizem zopet pa z imperijalizmom. Če pa-
LISTEK.
Kmečki punt.
Hrvaško napisal Avgust Š e n o a.
„In čujte dalje“, je nadaljeval Gubec, „kaj se je pri nas zgodilo? Tahu se je pokvarilo tisoč veder vina. Niti za jesih ni. Naše dobro vino nam je vzel. Naenkrat pa je razglasil po celem okraju, da nam hoče dati vina in da naj pridemo s sodi na Stubico; in on je potočil ljudem onih tisoč veder vina in ukazal, da mora vsak za vsako vedro v osmih dneh plačati tri zlate. Gospod,^ za mlako tri zlate, ko se za dobro vino plača samo eden! Ljudje so pobesneli, razlili Tahovo mlakužo in niso plačali. Tedaj pa so prišli Tahovi krvniki. Za vino so vzeli kmetom govedo, konje, drobnico, vse, vse. Tako se je Tahi sam plačal. Nekatere vasi so se spuntale. Prišli so nad njih s kolči, biči in vešali. Oh, čemu molimo k Bogu? Čemu nas je mati rodila? Cernu tlačimo to zemljo? In služimo njemu, ki nam trga srce iz prs? Ne, stokrat ne! Ce ima pes zobe, maček kremplje, krokar kljun, da se brani: — imamo mi roke, trde kmečke roke, imamo več ko pes, maček in krokar, imamo pamet kakor gospoda, dušo in srce kakor gospoda, in tudi naš kmečki rod je starejši ko gosposki, saj je bil naš prvi oče Adam tudi kmet. Ne bomo v čredah hiteli pod sekire kakor govedo. Trpeli smo, molili, obu-
pavali, pa smo tudi mislili in v mislih sablje brusili. Vsi bomo kakor en zamah, en grom, ena strela. Temu hudiču ne maramo več služiti, pohodili ga bomo, toda samo njega; ljudje smo, kristjani, ki bi radi imeli mirno življenje. Potrkali smo pri sodniji — pa nas je Tahi oplenil; potrkali smo vi banu — Tahi je streljal na nas; potrkali smo pri kralju — in Tahi nas je vesil; sedaj — pri sami Jezusovi krvi! — bomo z jekleno pestjo potrkali na božja vrata. Saj menda Bog tudi ni izgubil srca?“
„Bog ti odpusti to besedo," je rekel župnik s sklonjeno glavov mirno, „ker je prikipela iz ranjene duše. Vsaka tvoja bolečina najde odziv v mojem srcu, vsaka tvoja solza odsev v mojem očesu. Tudi jaz sem rojen pod kmečko streho, sem vaš in božji. Da, mučeniki ste, otroci moji; toda verujte, da božja pravica ne spi, ampak da s čuječim očesom opazuje človeška dela in ko je mera polna, pride sodba preko noči, jutro pa prinese odrešitev. Ne maščujte se sami; Bog je pravičen, on maščuje. On naj sodi. Kdo je trpel več ko božji sin, pa je umirajoč odpustil svojim sovražnikom. Ali ste premislili, kaj se bo zgodilo z vami, z vašimi ženami, otroki, z vsem ljudstvom, če boste šli z bojnim orožjem nad gospodo? Ali ste si v mislih prešteli vse grozote?"
„Smo,“ je odvrnil Gubec hladno, „hudo bo, toda hujše ne more biti ko je danes. Razmislili smo vse in se dogovorili, vsi kmetje od Krapine do Jastrebarskega, in tudi sosedje na oni
strani Sotle pod nemškim jarmom ne mislijo drugače. Gospodi se seveda nič ne sanja, ker nosimo to vse skrito v srcih. Mi nismo nikaki razbojniki, mi smo poštenjaki, Tahu pa ne maramo več služiti, ampak hočemo priti pod prejšnjo gospodo. To je naš trden sklep."
„In če se podre tudi nebo na nas," je dodal Gregorič, „tako se bo moralo zgoditi."
„Pa bodi tako," je rekel duhovnik, „ zato sem vas tudi poklical. Toda naj se vse zgodi brez krvi. Bil sem pri gospodu banu in škofu Draškoviču v Zagrebu in sem pripovedoval, kakšne muke trpite. Bolelo ga je. Pa mi je obljubil, da bo sam pisal presvetlemu kralju, in da naj tudi vi izberete iz sebe dva, ki bi šla pred cesarja. Tudi mi je rekel, da bo drugi gospod ban, knez Frankopan, šel na Dunaj in da bo kralju povedal vse vaše nadloge in prosil za vas, da pridete zopet pod svoje stare gospodarje. Storite tako. Izberite dva, pismo na kralja pa bom jaz napisal, da bo vse čisto in jasno. Če Bog da, bo šlo tudi brez krvi."
Gubec se je nekoliko zamislil in na to rekel:
„Bog daj, da bi šlo vse brez krvi! Oh, kako si to sam želim! Kako pridno sem bral knjigo večne pravice in ljubezni in se iz nje učil poštenja, pravičnosti in človečnosti. Moja duša se je očistila, moje srce izpremenilo. In ko so prihajali k meni zasužnjeni, obupani ljudje in kričali: Koljimo! Sekajmo! — sem tudi jaz govoril: Potrpite, saj vendar pravica
de militarizem in marinizem — hitro .korakamo do tega cilja! — avtomatično odpadata i vojaški mo-narhizem i imperijalizem. V tem trenutku ibo izmaga socijalne in republikanske misli popolna. Prava človečanska republikanska ideja pa po isvojem bistvu ni nič drugega, kakor zmaga pravice do narodne eampodločbe. To pa je tisti cilj, za katerim moramo stremeti Slovenci z vso odločnostjo. Zakaj edino dosežena pravica narodne samoodločbe nas more šele privesti do resnične narodne, gospodarske in socijalne osvoboditve. Lastna slovenska državnost, republikanska javna
uprava, socijalnost gospodarstva — to so tri temeljne rezultante, ki jih bo prinesla narodna samoodločba. To je maksimalni program slovenskih republikanskih kmetov in delavcev, ki ga danes zastopamo, žal, edino mi sami. V tem programu ni mesta za oportunizem, temveč je to program požrtvovalnega dela, samozavesti in borbe do konca.
Predno bo minilo eno desetletje, se bo vsakdo čudil, da ni že danes razumel te, tako zelo enostavne resnice in da je tako velik del našega naroda hodil po današnjih kri-venčastih potih!
Iz naše organizacije.
Velike posledice.
Če sb spomnimo nazaj na čase pred vojno, se .spomnimo tudi na majhen .socijalni ugled kmeta in delavca v družbi. Takozvana »gospoda« se je zbirala sama v svojih zaključenih družbah, kmetje pa so bili za sebe, a delavstvo zopet za sebe. Bog ne daj., da bi prišel kmet n. pr. v lokal, kjer je sedel »gospod« v fraku in cilindru ter bi se vsedel k isti mizi. Če .se ni hotel pobrati sam, so poklicali pa policaja ali žandarma, da je on povedal, da »gospod« in kmet ne smeta sedeti za eno in isto mizo.
Danes je to že precej drugače. Pri nas med Slovenci se sicer še vedno dobi »gospoda«, ki se sramuje kmečkega ali delavskega človeka, ki ne zna ali pa noče imeti ž njim nikakšnih razgovorov in pomenkov, toda ti ljudje povsod izmi-rajo. Danes imata kmet in delavec pristop v vsako družbo in nihče se več ne čudi, če se vsede kmet k »gosposki« mizi.
To seveda ni nič bistvenega, zato pa je tembolj značilno. Kaj nam to pove? To pove, da je že v današnji kapitalistično urejeni družbi, narastel socijalni ugled kmeta in delavca. O tem navadno nič ne mislimo, zato se tudi ne povprašujemo, odkod pravzaprav pride to?
Če pa to reč malo bolj razmislimo, bomo prav uganili, da je to ena od malih izmed mnogih velikih posledic vojne in zlasti velike ruske revolucije.
Ko je pred več kot 100 leti velika francoska revolucija odpravila predpravice plemstva in graščakov, iso se posledice tega kmalu začele kazati po vsej ostali Evropi. Seveda počasi. 'Predno so se plodovi francoske revolucije pokazali tudi pri nas, je minilo več kot 5 let. Danes je vsakomur razumljivo, da so padle predpravice plemstva in da je kmet svoboden. Pred komaj 100 leti pa pri nas o tem niso niti sanjali najsmelejši duhovi, kaj šele v težak jarem vpreženo kmečko ljudstvo. Ta velika francoska revolucija je naredila tudi marsikaj takšne-
ga, nad čemer so se ljudje po drugih državah zgražali, n. pr. da je odpravila staročasovno štetje in podobne reči. To pa so bile le spored-ne prikazni velikega socijalnega in političnega prevrata, ki so ostale le na papirju. Pravo bistvo revolucije je pa ostalo.
Ruska revolucija pa je bila neprimerno večja od francoske in je namenjena tud mnogo širšemu delu človeštva, kakor pa je bila francoska. Francoska revolucija je služila precej omejenemu številu nastopajoče buržoazije, ruska pa hoče služiti vsem kmetom in delavcem. Že to je velika razlika. Drugič pa dandanes svet živi mnogo hitreje, kakor pa je živel pred 100 leti. 'Tedaj niso poznali še niti železnic, br-zojava, telefona, zrakoplova itd. Danes je svet veliko manjši, kakor pa je bil tedaj. Narodi so danes v gospodarskem in kulturnem pogledu mnogo ožje med seboj zvezani in odvisni drug od drugega.
Ruska revolucija je ostala zmagovita. Kakšne bodo njene posledice za ostali, neruski svet? Kdo ve to! Mi sodobniki jo imamo še preveč blizo, zato še ne moremo ločevati med vsemi bistvenimi in začasnimi rezultati tega velikanskega in mogočnega trenja. Posledice tega trenja na ves ostali svet bodo res velikanske ne samo v socijalnem gospodarstvu, ampak tudi v kulturnem in idejnem življenju. To pa po-menja popoln preobrat v vsem našem življenju. In če smo Slovenci še tako zelo konservativni, se ne bomo mogli ubraniti tega, kar bo 'sprejel ves ostali svet. Zato je vse napenjanje različnih strank, da si pomagajo podaljšati življenje z umetnimi ali nasilnimi sredstvi, zaman. Ena posledica ruskega preobrata je že tu: Pomnožena zavest kmetov in delavcev, ki sta najštevilnejša v družbi in v narodu. Ta zavest pravi, da gre njima tudi vsa oblast v državi. Kmečka in delavska oblast pa ne more biti drugačna, kakor pacifistična in republikanska, to je res ljudska, brez je-robstva s te ali one strani.
Brežiški okraj. Tu se je ustanovila nova krajevna organizacija slovenskih republikancev in sicer skupaj za 5 občin s sedežem v Velikem Obrežu. Predsednik organi-
zacije je Jožef Horvat, njegov namestnik pa Miha Vučanjk. Tajnik organizacije je marljivi organizator Anton Les. V kratkem se bo priredil javni shod.
Militarizem in sovraštvo.
V gospodarskem življenju zastaja vse. Predvsem se letošnje leto nič ne zida. Vsled tega ne vlada brezposelnost samo med zidarji in tesarji, ampak tudi v vseh drugih delavskih strokah. K tej veliki množici delovnega ljudstva, ki je danes na cesti brez dela in jela, se pridružuje še veliko število drugih ljudi, ki so bili v državnih uradih in zasebnih zavodih ter podjetjih reducirani. Bliža se že zima in teh ljudi je strah bodočnosti. Sedaj je vrsta na vladi, da pomisli nekoliko na svoje socijalne naloge. Državna uprava, ki je doslej zelo pridno kupovala stare zgradbe in neusmiljeno metala na cesto ljudi, ki so poprej v njih stanovali, naj sedaj začne z zidanjem javnih poslopij, • v kolikor in kjer so potrebna. Danes priobčujemo vest, da ima vlada denar za nove vojašnice. Naj ga ima torej tudi za stradajoče ljudstvo! Ne zahtevamo podpor, ampak dela, produktivnega dela za ljudi, če se bo gradilo in zidalo, bodo imeli ljudje delo, pa tudi stanovanjska mizerija se bo zboljšala. Ni treba, da več kot dve tretjini vsega državnega proračuna požre brezkoristni in brezumni militarizem. Spomnimo se nazaj na avstrijske čase, ko je slovenska politika plavala popolnoma v dunajskih cesarskih vodah! Ni je bilo vojaške zahteve, da bi slovenski poslanci ne glasovali za njo. Za militarizem in marinizem je moral biti denar. No, takrat je bilo lažje. Če je kmet prišel na boben, se je vsaj lahko izselil v Ameriko. Danes pa še tja ne sme. Doma pa je tudi vedno manj dela in prilik zaslužka. Zato so tudi socijalne naloge države danes večje, če se jih zaveda. Rak-rana vsega našega državnega in javnega gospodarstva je militarizem. Naš narod se bo moral tega zavedati in se tej prenapeti
soldačiji upreti, ker je brez vsakega pravega smisla. Koliko milijard je bilo že pred vojno zapravljenih v Avstriji in Nemčiji za takozvani „pruski militarizem14. No, izid svetovne vojne je pokazal, da so bile tiste milijarde zastonj vržene skozi okno. Pri tem pa ste bili Avstrija in Nemčija še res veliki in gospodarsko močni državi, ki ste upravičeno smeli upati, da vsaj ne boste popolnoma poraženi, če že zmagali ne boste. Toda tudi to upanje je bilo varljivo, kakor se je to jasno pokazalo. Mi smo mala kmečka država, ki mora vse orožje kupiti na tujem. Takšna kmečka država pa dolge vojne ne prenese, kakor se je videlo to celo v velikanski Rusiji. Antanta je zmagala v svetovni vojni, toda tudi ona ne toliko z golim orožjem, kolikor s pisanimi proklamacijami amerikan-skega prezidenta Wilsona. Za to je nevtralnost naše države v velikih svetovnih konfliktih, kjer se tepo le res velike sile, najbolj pametna reč. Za vzdrževanje notranjega miru zadoščajo orožniki in policisti. Pa če imamo za kakšno parado na razpolago še en regiment vojakov — bodi v božjem imenu. Toda pri nas se je ugnezdil takšen brezumen militarizem, ki nič ne zaostaja za nekdanjim „pruskim44. Seveda manjka potem denarja za najbolj potrebne reči. Zato morajo biti davki visoki, gospodarstvo v zastoju, delavni ljudje pa na — cesti.
Ker pa z odpravo militarizma ne gre tako naglo, dokler se državo ne postavi na pameten federativni temelj, pa morajo vodniki države najti vsaj neko zasilno pot za res resnično socijalno politiko, da bodo dobili ljudje dela, ž njim pa zaslužke vsaj za skromno preživljanje v teh težkih časih.
Dnevne vesti.
Dohodki jugoslovanskih ministrov. »Jutro« piše: »Minister v Jugoslaviji ima danes 96 tisoč dinarjev letne plače, torej 8000 dinarjev mesečno. Poleg tega prejemajo po 8100 dinarjev mesečno draginjske doklade. Vsak minister ima na razpolago avtomobil in šoferja, za kar se računa (s porabo bencina, gumija itd.) troščk najmanj 10 tisoč dinarjev mesečno ter prejema preko monopolske uprave 3000 najfinejših cigaret v vrednosti najmanj
3000 dinarjev. Ker so naši ministri tudi poslanci in imajo kot taki 9000 dinarjev dijet, znaša .skupni dohodek ministra mesečno približno 40.000 dinarjev. Kedar gre minister na služi) en o potovanje, mu pri-tiče še dijeta (dnevnica) po 500 dinarjev na dan.« — 'Svota 40 tisoč dinarjev na mesec je za današnje čase prav lepa reč in dolžnost vsakega pravega Jugoslovana je, delati z vsemi silami na to, da postane minister. Če pa preračunamo 40 ti-
ni umrla. Želim si miru, toda moje srce mi napoveduje krvave dni. Gospoda je brez duše. Toda bodi po Vašem, in samo zaradi Vas. Izbrali bomo ljudi in jih poslali. Pa bomo videli, ali bo božja roka odtegnila meglo izpred kraljevih oči — toda, če ne bo nič pomagalo?44 je vprašal Gubec z vzdignjeno glavo.
„Potem se naj zgodi volja božja,44 je odgovoril župnik in prekrižal roke.
„In naše maščevanje!44 je dodal Ilija in stisnil pest.	-
Botra sta se vrnila v hišo Ilije in mesec je stal že visoko na nebu, ko se je Matija poslovil od Ilije, da bi krenil proti svoji koči. Pred slovesom mu je rekel v hišnih vratih: „Tako bo najboljše, boter! Mi sami ne pojdemo. Mi moramo ostati tukaj in paziti na ljudi, da kdo ne odpade ali da ne pobesni in si omadežuje roke s krvjo nedolžnih ljudi. Dejal bi, da pošljimo Matija Bistrico od tukaj in Ivana Svrača iz Pušče. Oba imata bistri glavi!44
„Dobro,“ je rekel Ilija, „samo počakajmo še nekaj dni; jaz pojdem jutri v Žumberk pogledat, ali se je moj brat Nožina povrnil iz Turške in nam prinesel kaka poročila o Mo-gaiču. Saj je že dva meseca z doma. Dobro bi bilo tudi izvedeti, kaj mislijo Uskoki. Spotom bom stopil k Stepku Gregorijancu na Mokrice, že trikrat mi je naročil, naj pridem k njemu.44
„Idi, idi, boter Ilija,44 mu je rekel Gubec, „in ml sporoči, kako je. Poslal ti bom Pasanca,
ker ni dobro, da hodim pogosto tje. Tahovi vohuni bi kaj zavohali. Da, toda predno odideš, vsekakor Jani reci, naj se z Jurkom preseli sem k meni, če je mogoče drugi teden. Bo tako boljše za njo. Saj si čul, kaj mi je Kata pravila. Tako, tako! Prosim te tudi, pazi na ljudi, da ne bodo jemali in požigali. Mi hočemo svojo pravico, zato ne smemo delati krivic in zločinov. Sedaj pa lahko noč, boter!44
„Zbogom boter!44 je odzdravil Ilija, Gubec pa jo je udaril naravnost proti Krapini, črez katero se je prepeljal in krenil proti Stu-bici.
XXV.
Silen jug se je vzdignil nad pokrajino in motal po nebu cele kopice temnomodrih oblakov. Bilo je mirno kakor v grobu, soparno, da je jemalo sapo. Oblak se je stisnil k oblaku, dokler ni bilo celo nebo prevlečeno s temno-sivo zaveso, skozi katem ni bilo videti niti koščka nebesne modrine. Nato so začele padati debele kaplje, vedno bolj gosto in gosteje, nazadnje pa se je valila ploha na zemljo kakor kakšna megla. Listje je zatrepetalo, drevesa so iztegnila veje, potokova struga je prekipela z belo peno, gosi so poletele iz dvorišča, iztezale veselo svoje glave v zrak in frfotale s perotmi, razposajeni otroci pa so svoje plavolase glavice vriskajoč nastavljali kapu. Dve celi uri je lilo kakor iz škafa, potem pa je sinilo zlato solnce in pozlatilo robove sivih oblakov, deževne kaplje pa so vedno redkeje
padale kakor zlata zrna na zemljo. Skozi vrata Jurkove koče je stopila Jana in je držeč se za podboj pogledala na nebo. Bila je sveža kakor nekdaj, samo brez onega veselega, brezskrbnega sijaja prve mladosti, ki si ga videl nekdaj na nji, ampak polna neke tajne otožnosti; kotički polnih ustnic so ji zdaj pa zdaj zadrhteli v nekem sladkobridkem nasmehu, ki kaže globoko, neizbrisno žalost in silno trpljenje.
Pred kočo je prijahal oskrbnik s Susjeda in zapovedal:
„Jana, gospoda je ukazala, da morate jutri dekleta iz Brdovca priti okopavat koruzo pri Krapini.44
„Me, dekleta?44 je začudeno vprašala Jana.
„Da, ker so možaki lenuhi,^ in tvoja koča tako ne more poslati moškega.44
„In jaz, da moram zapustiti slepega očeta?44
„Da, ti tudi, tak je ukaz.
„Dobro, dobro, boter! Prišla bom. Zbogom.44
Oskrbnik je odšel, dekle pa je stopilo v kočo k očetu in reklo starcu: „Oče, Jutri morate iti k Iliji. Jaz moram na tlako, Vi pa ne morete ves dan sami ostati v koči.44
„Ti moraš na tlako? Kaj je to?44 je vprašal starec, vzdignil glavo in široko odprl ugasle oči.
(Dalje prihodnjič.)
Štev. 38.
»AVTONOMIST«
Sirarn 3.
soč dinarjev na star denar in računamo 1 dinar = 1 krajcar, ipotem jugoslovanski minister ni poseibno sijajno plačan. 40.000 dinarjev je starih 4(X) goldinarjev, iki jih je prejemal v Avstriji že »hofrat«, avstrijski minister pa še veliko več.
Iz parlamenta. Sedanja večina je izrekla novi vladi zaupnico. Vladna večina je znašala 55 glasov. Take večine še nobena vlada ni imela, odkar obstoji kraljevina SHS. Ko je bila izrečena vladi zaupnica, so parlament za nekaj tednov odgodili, da vlada pripravi razne zakonske predloge za novo zasedanje parlamenta.
„KIassenjustiz.“ Letos je bil v Celju obsojen na 13 mesečno ječo lujbljanski mestni uradnik, ker je v Trbovljah govoril rudarjem preveč revolucijonarno. Iz razprave, ki se je vršila v Celju, pa je lahko vsak spoznal, da je Sedej v svojem govoru le ponavljal, kar stoji pisano v vsaki socijalistični brošuri, v vsakem delavskem listu. Tako kakor sedaj, se je lahko govorilo nekaznovano celo že v Avstriji pred vojno. Celjski .Jugoslovanski" sodniki pa so izrekli nad Sedejem, ki je družinski oče, takšno drakonsko obsodbo, ki bi bila morda kje v Albaniji mogoča in umljiva, v vsej ostali Evropi pa ne. To je bil pravi in čistokrvni „Klassen-justizurteil". To sramoto naj se popravi in vlada naj enostavno ukaže, da se Sedej izpusti.
Zanimivo »poročilo«. V nekem slovenskem dnevniku smo brali te dni poročilo iz Belgrada, ki pove, da je bil vojni minister general Hadžič v avdijenci pri kralju in da mu je pri tej priložnosti poročal o razpoloženju v armadi. To je čudno poročanje. Doslej nismo nikdar slišali, da bi se bili generali zanimali za razpoloženje v armadi, ker je glavna vojaška stvar bila vedno slepa pokorščina. Sedaj pa vojni minister kar naenkrat poroča kralju o »razpoloženju v armadi«! To mora nekaj pomeniti! Kaj to pomeni, se da pa nekoliko sklepati iz nekega drugega poročila iz Belgrada, ki pravi, da so imeli »orjunaši«, »srnaoci« in »četniki« skupno žflbo-rovanje, na katerem so baje sklepali o svoji združitvi v eno samo organizacijo, ki naj bi s silo vrgla sedanjo vlado! — Če so ta poročila resnična, potem nas čakajo prav veseli dnevi.
»Klerikalni avtonomisti«. »Jutro« imenuje vse tiste, ki ne marajo trobiti v njegov centralistični, monarhistični in militaristični rog, še vedno »klerikalne avtonomiste, federaliste in separatiste«. »Jutro« še danes ne razume, da se za »klerikalni« strah v Sloveniji danes nihče ne zmeni. (Slovenski ljudje postajajo od dne do dne zavednejši republikanci in federalisti, ker vedo, da ne 'bodo prej gospodje na svoji zemlji, dokler ne bo na Balkanu zavladala zveza federativnih republik. Kdo ibo imel moč in oblast v teh republikah, o tem bodo pa odločevali ljudje sami pri volitvah.
»Avtonomist« v Ameriki. iSlo-venski delavci v Ameriki kažejo vedno večje zanimanje za »Avtonomista«. Slovenski delavci v Ameriki žive v politično svobodni državi in vedo zato najbolj ceniti vrednost republikanske zvezne države. če bi bila tudi naša država tako urejena, bi marsikateri slovenski delavec imel dovolj (kruha doma in bi mu ne bilo treba iskati zaslužka onostran morja. Zato pa zavedni slovenski delavci v Ameriki podpirajo »Avtonomista« s tem,^ da ga naročajo in širijo tudi v svoji novi domovini. Mi s svoje strani pa bomo storili vse, da bodo naši rojaki tudi o razmerah v njihovi stari domovini pravilno poučeni.	la
»Avtonomista« v Ameriki širijo, naša najsrčnejša zahvala!
Draginja. Krompir letos močno gnije, zato se je znatno podražil. Tudi cene ostalih poljskih pridelkov ne kažejo, da bi živeli letos kaj cenejše kot lani, ampak rajši bo vse nekoliko dražje.
Slovenska demokratska stranka, ali kakor jo na kratko imenujejo: JiDtS, se zopet razdvaja. Ko je živel pokojni dr. Tavčar, so se bili razcepili na »starine« ali »Tavčar-jevce« in na mladine ali »Žerjavov-ce«. Po Tavčarjevi smrti so se »starini« pridružili srbskim radikalom. Odkar ipa so se tudi belgrajski de-mokratje razcepili na dve skupini, na »Davidovičevce« in na »Pribiče-vičevce«, so se začeli tudi slovenski »Žerjavovci« ali »mladini« cepiti na »Davidovičevce« in na »Žer-javovce« ali »Pribičevičevce«. K »Davidovičevcem« se vračajo tudi nekdanji »starini«. Tako se premetava takozvana »napredna« slovenska »inteligenca« iz kota v kot kakor žoga in dokazuje s svojim premetavanjem, da ni ne napredna, ne slovenska, najmanj pa inteligenca. Pri prihodnjih volitvah vsi skupaj ne bodo dobili prav nič, če Ibo pameten slovenski kmet!
Drugod in pri nas. Na Francoskem bodo vpeljali v šolske knjige berila, kjer ‘bodo vcepljali otrokom v srce ljubezen do miru. Pri nas pa bodo otroke še naprej zastrupljali s poveličanjem vojnih grozot in jih bodo navduševali za vedno nove vojske »za blagor domovine«, v resnici za blagor onih, ki vojske delajo, to je za blagor raznih vladarjev, generalov, ministrov in kapitalistov.
Nemarnost ali kaj? Zadnje strahovito neurje, ki je divjalo nad polhograjskim gričevjem je odneslo med drugim tudi dvoje večjih mostov, enega med Škofjo Loko in Puštalom, drugega med iSuho in Hosto. Prvi je na državni cesti, drugi na občinski. Takoj po katastrofi je dobilo županstvo občine Stara loka nalog, da ima nemudoma popraviti most med 'Suho in Hosto. Županstvo in požrtvovalni kmetje so storili isvojo dolžnost in most je ibil v 'kratkem izrojen prometu. Ni se pa zgodilo kaj takega z mostom, tki leži na državni cesti. Sameva še vedno razdrt, kot ga je pustila povodenj, dasi leži na prometni cesti Škofja Loka-Medvode. Pravijo, da ga bodo betonirali in tako lahko čakamo še eno leto pred-no bo gotov. Da bi ga popravili vsaj za silo, pa tudi tega ne, pravijo, da bi preveč stalo. Komisije pa, ki so že bile tu in bodo še, so pa gotovo zastonj. Za subvencije gledališčem se dobi denar, za tak mostiček se ga pa ne more dobiti! Merodajni gospodje zganite se!
S Podbrezij. Poroča nam somišljenik: Bil sem navzoč na sestanku bivših vojakov in invalidov na Brezjah dno 31. avgusta. Govorilo se je tudi o neodrešenih bratih. Iz govorov je zvenelo, kakor bi se bilo treba pripravljati na novo vojno. Jaz sem zoper vojno, saj smo zlasti mi bivši vojaki dovolj izkusili, kaj je to. Rešitev mora priti od demokratične, ljudske politike, ki sloni na sporazumu narodov: republikanska federacija je naš program. iS tega stališča sem odobraval na brezijskem sestanku govor računskega svetnika Pirca, ki je poudarjal miroljubnost ter označil kot vojne krive laž in prevaro.
Vrednost denarja. V Švici se dobi za -100 dinarjev danes okoli 7 frankov. Dinar se je torej precej dvignil. Za 1 dolar plačajo danes okoli 78 dinarjev.
Nov davek bodo vpeljali v 'Sloveniji. Obdavčili bodo razne društvene znake. Danes nosi n. pr. \
Ljubljani gotovo vsak drugi človek kakšen znak. Kdor bo hotel še za-naprej nositi kakšen znak, bo moral plačati 10 dinarjev mesečno.
Sestanki in kongresi. V Osjeku so približno pred enim mesecem priredili evharistični kongres, ki se ga je udeležilo po poročilih hrvaških listov okoli 100 tisoč pobožnih ljudi. — V Zagrebu so priredili »jugoslovanski« iSokoli nedavno svoj vsesokolski zlet, katerega se je udeležilo tudi nekaj tisoč ljudi, vendar pa mnogo manj, kakor se jih je udeležilo sestanka »hrvaškega Sokola«. — Zadnjo nedeljo sta se pa vršila v Ljubljani kar dva kongresa, namreč kongres zemljo-radnikov in kongres marijanskih kongregacij. — Vsi ti kongresi imajo več ali manj politično ozadje in kažejo, da se bližajo — volitve! Udeležniki raznih kongresov tega sicer ne vedo, ker je čisto gotovo, da se jen. pr. marijanskega kongresa udeležilo na tisoče res pobožnih ljudi iz pobožnosti in ne zaradi politike in ravno tako je gotovo, da se je udeležilo raznih sokolskih slavnosti tudi na tisoče telovadcev iz ljubezni do telovadbe in ne zaradi politike. Toda oni, ki take kongrese in sestanke prirejajo, računajo navadno nekoliko drugače kakor računa priprosti svet.
Marijanski kongres, ki se je vršil zadnjo nedeljo in na praznik v Ljubljani, je bil res veličastna manifestacija slovenskih Marijinih družb. V slavnostnem sprevodu je korakalo okoli 30 tisoč ljudi, še več ljudi pa je delalo špalir. Večino so tvorile žene in dekleta, moških pa je bilo razmeroma malo.
Kongres slovenskih samostojnih kmetov. V nedeljo in na praznik so slavili tudi slovenski samostojni
kmetje svoj kongres »zemljoradni-oke omladine«. Kongresa se je udeležil tudi češki minister za kmetijstvo dr. Hodža in več čeških poslancev. Na ziborovanju v nedeljo1 so ustanovili »vseslovansko agrarno (kmečko) zvezo«. Hrvatje v tej zvezi niso zastopani, od (Slovencev pa samo »samostojni« kmetje. Po zborovanju so priredili slavnosten obhod po mestu. Udeležba pri tem sprevodu pa je bila naravnost malenkostna. Prišlo je vsega 15 kmečkih okrašenih vozov in za vozovi je korakalo kakih 300 ljudi z gosti vred (sprevoda marijanskih kongregacij se je udeležilo okoli 30 tisoč ljudi!). O moči slovenskih »samostojnih« kmetov so morali dobiti zlasti Čehi prav mučen vtis in vse kaže, da je imel Štefan Radič prav, ko je ta »kongres« označil kot kongres gospode, ne pa kot kongres kmetov.
Na shodu »samostojnih« kmetov v nedeljo je pozdravil zborovalce tudi zastopnik čeških agrarcev v imenu republikanskih čeških kmetov. Ali so slovenski »samostojni« kmetje ta pozdrav razumeli! Češki agrarcii so navdušeni republikanci — kaj pa slovenski »samostojni« kmetje?
Za tiskovni sklad so darovali: Državni uradnik iz Maribora .....................Din	10.—
Republikanski dekan . Din 25.— Organizacija Slov. Re~ publ. Str. v Rigoncah-
Dobrova..................Din	35.—
F. P., Ljubljana . . . Din 35.—
Vsem naša najlepša zahvala. — Vsak naš somišljenik in sobojevnik naj bi daroval za naš tiskovni sklad ker vemo, da jih je še mnogo, ki bi lahko prenesli to malo žrtev.
Stanovanjsko vprašanje.
Sedanji stanovanjski zakon, s katerim so nezadovoljni hišni posestniki in najemniki v enaki meri, se bliža svojemu zasluženemu koncu. Zakon si določa namreč sam svojo iživljensko do/bo do konca tega leta.
Kolikor bolj pa se približuje novo leto, toliko bolj pereče postaja vprašanja, kaj naj stopi namesto tega nesrečnega zakona?
Odgovarjajoč na to vprašanje pravijo eni, da bi bilo najboljše ta zakon še podaljšati za eno ali za več let! Drugi zopet predlagajo, naj se ta zakon popravi talko, da bo vsaj nekoliko pravičnejši za obe strani kot je bil stari zakon. Tretji zopet pa zahtevajo, naj ise ta vojni ostanek kratkomalo ukine.
Umestnost teh posamezni predlogov bomo najbolje spoznali, če pogledamo na posledice, ki jih mora nujno roditi ta ali oni predlog.
Začnimo s prvim predlogom, t. j.
z zahtevo, da se sedanje stanje podaljša za eno ali za več let.
Če hočemo pomen kakšne stvari, zlasti pomen kakšne postave, pravilno razumeti, moramo najprej vedeti, iz kakšnih razmer je ta ali ona postava nastala.' To -namreč, kar je bilo včeraj še dobro, pametno in umestno, je lahko danes že največja bedarija. To nam dokazuje zgodovina vseh postav že s tem, tla je treba stare postave vedno iz-preminjati, jih prilagodovati novim razmeram, ali pa jih sploh nadomeščati z novimi.
Kako je nastal današnji stanovanjski zakon?
Današnji stanovanjski zakon v njegovi prvi oJbliki je izdala (bivša avstrijska vlada zato, da ohrani stanovanja onim ljudem, ki so bili vpoklicani k vojakom. Če bi takrat država najemnikov, ki so ibili poklicani v vojaško službo, ne bila zaščitila, bi se bilo utegnilo zgoditi,
Od slei se
razlikuje izvrstni, iz davna preizkuieni »Pravi »FRANČKOV : kavni pridatek« od ponarejenih proizvodov tudi že na zunaj po novi, rjavo-modro-beli etiketi. — Na tej se posebno izti-čejo karakteristični znaki razlikovanja, ki so: lir. »Franck« in »kavni mlinček«.
»Pravi : FRANCK; z mlinčkom« zahvaljuje svojo splošno priljubljenost izvrstnemu aromu >n prijetnemu okusu ter «oji izdatnosti in tečnost?-
OBRTNA BAlfKA V LJUBLJANI
Jt
Brzojavi: Obrtbanka.
Kongresni trg 4
PODRUŽNICA V LJUTOMERU
se ppipopočft za vse ir bančno stroko spadajoče posle.
Telefon štev. 508.
da 'bi po vojni (prihajali ljudje domov in bi ®e ibili znašli enostavno na cesti, ker bi bili gospodarji oddali stanovanja zlasti raznim beguncem, ki so (ponujalli za stanovanja silno visoke cene. V interesu vpoklicanih vojakov je morala torej dlržavna oblast s posebnim zakonom ukreniti dvoje: Morala je določiti neodpovedljivost stanovanj in drugič določiti, da sc najemnine ne smejo zviševati.
Zadnja zahteva, da se najemnine ne smejo zviševati, je popolnoma odgovarjala tudi tedanji av-striiski sploSm finančni politiki, ki je šla za tem, da z različnimi zakoni (draginjski zakon, zakon o določitvi maksimalnih cen za živež itd.) vzdrži v ljudeh vero, da je papirnata krona že vedno toliko vredna kolikor je bila vredna nekdaj stara zlata krona.
Iz povedanega je razvidno, da je bil prvotni avstrijski stanovanjski zakon narejen za vojne razmere in za te raizmere tudi upravičen.
Stanovanjska zakonodaja po vojni.
S koncem vojne pa so vsi razlogi za ohranitev starega avstrijskega stanovanjskega zakona odpadli. Ljudje so se vrnili domov in so svoja stara stanovanja zopet zasedli. iS tem je -bila nevarnost, da ibi hišni gospodarji oddali njihova stanovanja v druge roke in stare najemnike postavili na oe^to, odstranjena. Dalje so ljudje po vojni prav korenito spoznali tisti ogromni finančni švindel, kakor da bi bila papirnata krona enaka zlati in so
začeli zahtevati številčno mnogo višje plače kot so jih imeli prej, kar bi bilo moralo imeti za posledico tudi avtomatično zvišanje najemnin. Kajti kakor so ljudje dobili denar za zvišano ceno kriuha, mesa, obleke in obuvala, bi bili lahko dobili tudi denar za zvišane stanarine. D očim pa so kljub raznim prepovedim in zakonom o pobijanju draginje cene raznih življenjskih potrebščin vedno višje rastle, ker so se morale prilagoditi tuji zlati valuti, so ostale najemnine nespremenjene — po »zakonu«!
Začetek krivice.
Kdor je namreč hotel1 kupiti dobro ali pa slabo obleko, jo je moral kupiti na Angleškem, ker doma ni bilo niti enega končka blaga. Angleži pa nikakor niso hoteli verjeti, da je papirnata krona toliko vredna kot zlata in so zahtevali plačilo v zlatu. Kdor je hotel torej biti oblečem je moral šteti papirnatih kron kar na kupe! Kavno tako je bilo z moko, ki jo je dajala Amerika le proti plačilu v dolarjih in ne v kronah. In tako je bilo z vsemi stvarmi, samo s stanovanji in s hišami ne!
Zakaj ne?
-Samo zato ne, ker je naša zakonodaja dosegla lahko samo domačine, tujci so se pa na našo zakonodajo »proti draginji «eno stavno po-fajfali. Tujci so rekli: Če hočete imeti (blago, plačajte v zlatu ali pa stradajte in hodite okrog ibosi! Domačin pa tega ni mogel storiti, ker bi ga bili sicer enostavno zaprli in mu pobi-ali še to, kar je imel!
ILIRSKA POSOJILNICA
Ljubljana, Kralja Petra trg 8/1. sprejema hranilne vloge po 8%. Večje ln atalne vloge dd 12%*
Krepčajte otroke in bolnike z „Juhanom“!
Nakup gozdov, desk, tramov in drv. Zaloga ti*bove|iskega premoga in drv. Prodaja na debelo in drobno. - Plačljivo tudi na obroke.
DRUŽBA ILIRIJA Ljubljana, Kralja Patra trg 8.
Telefon itev. 220.
FR. SLOVNIK
LJUBLJANA, Stari trg 2.
priporoča po najnižjih cenah svojo zalogo izgotovljenih oblek in manufakture. Obleke po meri se točno Izvršujejo.
THE REX OO
LJUBLJANA, GRADIŠČE 10.
Telefon itev. 26S.
NajboljSl pisalni, razmnoževalni ln kopirni stroji.
VSE PISARNIŠKE POTREBŠČINE.
Trgovina ŽIBERT
se je preselila iz Prešernove ulice na Kongresni trgr zraven nunske cerkve ter se cenjenim odjemalcem priporoča še za nadaljno naklonjenost.
LJUBLJANA
DRVA,
trboveljski premog H. Petrič, Ljubljana
Gosposvetska cesta 16 Telefon 343.
Demagogija.
Drugi vzrok za podaljšanje stanovanjskega zakona še po vojni je bila tista 'brezmejna demagogija z »navijanjem cen«, ki so jo uganjali ali 'brezvestni hujskači ali pa največji bedaki po vojni po vseh deželah, pri nas pa še prav posebno. Tujcem seveda tisto naše hujskanje ’ proti »navijalcem cen« ni prav nič imponiralo, ker so zahtevali Ibrez usmiljenja za svoje blago plačilo v zlatu, domačinom pa je tista oslarija o enakosti papirnatega in zlatega denarja prizadejala ogromno škodo! Tujcem se seveda naši slavni demagogi niso mogli upreti in so morali najti za obleko in obutev in prehrano ljudstva potrebni denar. 'Samo za stanovanja ga niso mogli najti, ker ga niso hoteli najti. Izgovarjali so se s »skrbjo za revno ljudstvo«. Pri tem pa je »revno ljudstvo« moralo plačevati visoke cene za moko in mast, moralo je rala-čevati visoke cene za obleko, samo za stanovanja ni bilo treba plačevati!
Posledice stanovanjskega zakona.
Kakšno velikansko napako so napravili tisti, ki so obdržali stari
Bete klobuke,
oblike po 160 do 200 Din, dvobarvni 170 D in vse drugolicne barve 150 D.
Priporoča se najreelneje
Minka Horvat
Ljubljana, Stari trg
stanovanjski zakon še po vojni, to čuti danes vse prebivalstvo na svoji koži. Glavna in najhujša posledica tega zakona pa je popoln zastoj stavbenega gibanja.
Kdo pa naj zida danes, če mora plačevati materija! in delavce v zlatu ,ljudje pa nimajo denarja za plačevanje najemnin v zlatu, ampak še v papirju komaj plačujejo? Da, če bi bili razni naši kričači dali ljudem take plače in take dohodke, da bi bili lahko plačevali tudi najemnine v zlatu, bi danes ljudje zidali in takozvane »stanovanjske bede« bi bilo že zdavnaj konec! Ker pa so poskrbeli samo za denar za dražjo moko in za dražje meso in za dražjo obleko, za dražja stanovanja pa ne, zato danes nihče ne zida in vse obrti in vsi delavci, ki so sicer zaslužili pri novih stavbah prav dober kruh, morajo danes stati na cesti in stradati! Zahvalijo naj se onim, ki so nam podaljšali stari avstrijski stanovanjski zakon in ga hočejo še podaljšati!
'(Dalje sledi.)
IZDAJA LJUBLJANSKA ORGANIZACIJA
SLOVEMSKTH AVTONOMISTOV. Odgovorni uredni' Drago Brozovič. Tiskarna J. LLASN1KA NASL. v Ljubljani.
Prvorazredni moderni brzn-pienlni strni
STOEHER-HECORD
WER Vrhunec fine mehanike.
Zastopstvo:
Enudovik Baraga
Ljubljana Šelenburgova ulica St. 6.1./d.
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
ii
MERAKL
barve, mastila, lake. kit, emajle, kistove (čopiče) in zajamčeno čisti firneš najboljše kakovosti nudi
Medič - Zanki
\ ' '
družba z o. z.
Maribor, Ljubljana, Novi Sad,
podružnica. centrala. skladišče.
Tovarne:
Ljubljana - Medvode.
Gospodarska poučna knjiga I
Ravnokar je izšla knjižica
..Osnovni polmi modernega bančništua in hnrzniStpa1*.
V knjigi je popisano, kako svet dandanes nalaga svoj denar, kako ga upravlja ln kam ga nalaga. Popisano je življenje na borzah, kako delajo in od česa žive banke, pomen papirnega denarja, menic, čekov itd. O vseh teh stvareh mora biti dandanes poučen vsak umen gospodar. — Zato je knjiga velike vrednosti. — Cena Din 20*— s poštnino
vred. — Knjiga je izšla v samozaložbi, naroča se pri vseh knjigarnah in pri
Tiskarni J. Blasnika nasledniki, Breg št. 12.
Zadružna banka v Ljubljani
Brzojavi: Zadrubanka.
Aleksandrova cesta štev. S.
Vplačani kapital Din 3,ooo.ooo.
Izvršuje vse bančne posle naj to ene J e in najkulantneje
Telefon štev. 367.