leto XXIV.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 70 lir (za inozemstvo: 75 lir), za '/s leta 35 lir, za */« leta 17.50 lir, mesečno 6.— lir. Tedenska izdaja za celo leto 25.-lir. Plača in toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo
Številka 74.
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-81. Rokopisov ne vračamo.— Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.953.
Ivhain vsak ponedeljek ■	sredo in petek
Llubliana, ponedeljek
CenaSS 0*60
Izraz	hval
sti Liublia Vis. Komisarju
Visoki Komisar Eksc. Grazioli je prisostvoval zadnji seji ljubljanskega mestnega sveta.
V pozdravu je župan dr. Adlešič naglasil, da so bile prve besede Vis. Komisarja, ko mu je bila izročena Ljubljana v varstvo, izraz in jamstvo prave očetovske skrbi. Vprašal je namreč: Kako je s prehrano prebivalstva? — Potem je župan takole orisal naklonjenost in zasluge Vis. Komisarja:
Po Vašem prizadevanju je Duce naklonil naši pokrajini kredit
150.000 000 lir za javna dela in s tem preprečil grozečo brezposelnost ter delavskim' slojem priskrbel primeren zaslužek. Za manj Premožne sloje bo sezidanih 150 delavskih hišic in po prizadevanju Vaše Ekscelence se nam' obeta uresničenje naših starih želja, da se ljubljanski grad spremeni v Akropolo vse Ljubljanske pokrajine. Z živilskimi kartami ste uvedli red v prehrani ljubljanskega prebivalstva in omogočili res pravično razdelitev živil. Naše kulturne ustanove so bile deležne najvišjega priznanja z Ducejevim darilom
600.000 lir. Ljubljanski velesejem ste z visoko podporo zopet dvignili, da bo začelo zopet cvesti gospodarsko stanje naše pokrajine.
Izraze globoke hvaležnosti vsega prebivalstva je župan sporočil f- zagotovilom popolne lojalnosti ter poudaril: S katerega koli vidika motrimo delovanje Vaše Ekscelence, vidimo, da je bilo za naše mesto v vsakem pogledu uspešno in blagodejno, tako da se moramo smatrati srečne, da je Duce v teh težkih časih postavil na to mesto dostojanstvenika, ki kaže toliko dobrohotnega razumevanja in skrb ne ljubeznivosti za potrebe prebivalstva.
Z velikim navdušenjem so občinski svetniki potrdili županove izjave,
Visoki komisar Eksc. Grazioli
pa je v svojem odgovoru naglasil, da imajo zasluge za red in mir poleg vojaške oblasti tudi inteligentni in dobrohotni prebivalci, zlasti pa osebnosti, ki so stopile v stik z italijanskimi oblastmi. Visoki Komisar je v nadaljevanju svojega govora zagotovil, da se bodo navodila in naredbe Duceja izpolnile stoodstotno pod pogojem, če bo v enaki meri tudi ljudstvo izkazovalo lojalnost in sodelovanje. Pripomnil je, da se lojalnost in dobrohotnost oblasti no smeta tolmačiti kot slabost, in da se bodo ljudje, ki s tem računajo, lahko prepričali o nasprotnem.
Visoki Komisar je prepričan, da si večina prebivalstva pokrajine ne želi drugega ko dela in miru^ o čemer se je uveril tudi na Dolenjskem, in vse njegovo delo bo namenjeno blaginji prebivalstva in zboljšanju gospodarskih razmer. Mnogo težkih nalog g© čaka in vse bodo rešeno, če l,o prebival stvo absolutno sodelovalo. Tudi najtežji problemi se dajo rešiti dobro voljo. S poudarkom, da želi ljubljanskemu prebivalstvu naj boljše in da velja njegov pozdrav vsem občinam in vsemu prebival stvu, ki mu je od srca naklonjen je Visoki Komisar zaključil svoj govor.
Občinski svet je sprejel lepe že Ije in blagohotne izraze Visokega Komisarja z navdušenjem in vno-
Visoki Komisar Ljubljanske pokrajine je ugotovil nujno potrebo, da se začasno izenačijo plače nameščencev in delavcev s povišanimi življenjskimi izdatki. Obenem je prepustil ureditev pravičnejših plač sklenitvi novih delovnih pogodb, pri katerih bo treba upoštevati življenjske potrebe za vsako kategorijo posebej, produkcijsko kapaciteto in donosnost dela. Glede na to odreja:
§ 1. da bodo od 1. julija 1941-XIX dalje, z dne 15. marca 1941-XIX ustaljene plače uradnikov in delavcev ter obče vseh nameščencev administracij bivše države Jugoslavije in bivše dravske banovine in drugih javnih in poldržav-nih uradov, kakor tudi privatnih delodajalcev zvišane v naslednji meri:
za mesečne plače manjše nego L 600 za 20 %, za mesečne plače manjše nego L 900 za 15 °/o, za mesečne plače manjše nego L 1200 za 12 °/o,
za mesečne plače manjše nego L 2500 za 10 °/o,
Zvišanje	plač
in delavc
za mesečne plače večje nego L 2500 za 250 lir.
§ 2. Za določitev odstotka zvišanja v odnosu k plačam, odgovarjajočim za razne dele meseca morajo biti minimalni zneski, naznačeni v § 1., izenačeni tako, da se smatra mesec enak 25 delovnim dnevom in teden enak 6 delovnim dnevom.
§ 3. Morebitna zvišanja plač, ki so stopila v veljavo pozneje nego 15. marca 1941-XIX, morajo ostati ohranjena, toda so eventualno vključena v nove plače, kakršne nastanejo z izvedbo zvišanj, določenih s § 1.
§ 4. Za delovna razmerja, ki so se pričela pozneje nego 15. marca 1941-XIX, bo izenačenje s povečanimi življenjskimi stroški ugotovljeno s sporazumi, ki bodo sklenjeni med poklicanimi strokovnimi organizacijami, ter v primeru nesporazuma, od Inšpekcije dela pri Visokem Komisariatu Ljubljanske pokrajine.
Ta odlok stopi v veljavo z dnem objave v »Službenem listu Ljubljanske pokrajine«.
Odločitev Vis. Komisarja o zvišanju plač je sprejela vsa javnost z največjim zadoščenjem in priznanjem. Cene so tako zelo narasle, da so se morale zlasti plače nižjih nameščencev zvišati. Visoki Komisar je s svojo odločbo znova dokazal svoje visoko socialno čustvovanje, ki se zlasti kaže tudi v načinu izvedbe zvišanja plač. Tako se procentualno najbolj zvišajo plače nižjih nameščencev in čim večjo plačo ima kdo, tem bolj se tudi zniža odstotek zvišanja plače.
Za mnoga zasebna podjetja bo sicer težko izvesti zvišanje plač, toda potrebno je to, ker pač mora vsak nameščenec imeti plačo, ki mu nudi vsaj eksistenčni minimum. Poleg tega po odločba Vis. Komisarja itak pravi, da se morata pri določevanju plač upoštevati tudi produkcijska kapaciteta in donosnost dela-
Z odločbo Vis. Komisarja je ustvarjena trdna podlaga za normalizacijo razmer in zato pomeni ta odločba veliko pridobitev za vso pokrajino. S hvaležnostjo jo zato tudi sprejema prebivalstvo.
Duce za
še sodelovan s Hrvatsko
Duce je sprejel predsednika stalnega odbora za gospodarske zadeve Italije in Hrvatske contija Volpija, ki mu je poročal o zadnjih zasedanjih v Rimu in Zagrebu. Na teh zasedanjih so bili doseženi sporazumi o razmerju valut obeh držav, o plačilnem prometu in drugih fin. vprašanjih ter o trgovinskem prometu v prihodnjih mesecih. Dogovorjeno je nadalje bilo, da se bodo ti sporazumi sklenili še na širši osnovi. Tudi je bilo dogovorjeno, da bodo italijanska podjetja gradila na Hrvatskem železnice, sodelovala pri elektrifikaciji dežele, delala ceste in ustanovila strojne tovarne. Da se poenostavijo gospodarski odnošaji med italijansko Dalmacijo in sosednimi kraji, se ustanovita dva odbora, in sicer v Rimu in Zagrebu. Naloga obeh uradov bo, da koordinirata gospodarske odnošaje med temi kraji.
Duce je odobril predloženo poročilo ter dal navodila, kako naj bi se gospodarski odnošaji med obema prijateljskima državama še poglobili.
Liudsko štetie v Liublianski
bo 31.
Vis. Komisar je objavil nasled-| nji razglas:
Za dan 31. julija 1941-XIX je v Ljubljanski pokrajini odrejen popis prebivalstva. Vojaki italijanske oborožene sile vseh stopenj, vštevši kr. karabinjerje in kr. finančno stražo, so izvzeti od popisa.
V dneh od 26. do 39. tega meseca bodo popisni uradniki (ki bodo imeli za to posebno osebno legitimacijo) izročili vsakemu družinskemu poglavarju in vsakemu predstavniku zajednice (lastniki ali zakupniki hotelov, gostiln, pen-zij, zavetišč, bolnic, zdravilišč itd.) družinsko ali zajedniško polo, ki jo bo moral vsak družinski poglavar in vsak predstavnik zajednice skrbno izpolniti in tako popolnje-no in podpisano imeti pripravljeno na dan 1. avgusta zjutraj, ko bodo popisni uradniki začeli pobirati popisne pole.
Družinski poglavarji in predstavniki zajednic se bodo morali radi pravilne izpolnitve popisne pole skrbno ravnati po navodilih na prvi in četrti strani pole.
Popisno polo, ki bi bile nepo-
polno ali pogrešno izpolnjene, se vrnejo popisancu za novo sestavo.
Kdor v popisni poli zahtevanih podatkov ne bi hotel dati ali bi jih vedoma v celoti ali deloma navedel napačno, se kaznuje v denarju od 500 do 2000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do treh mesecev.
Družinski poglavarji in predstavniki zajednic, ki jim popisni uradniki ne bi dostavili popisne pole do vštetega 30. julija, morajo sami iti ponjo v občinski urad.
Družinski poglavarji in predstavniki zajednic, pri katerih se popisne pole ne bi pobrale do vštetega 5. avgusta, jih morajo prav tako neposredno oddati občinskemu uradu.
Popis nima prav nobenega fiskalnega namena in za dobljene podatke velja najstrožja uradna tajnost. Podatki so namenjeni iz ključno za sestavo statističnih pregledov brez kakršne koli druge individualno uporabe.
Ljubljana 6. julija 1941-XIX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino Emilio Grazioli
Naslednik	.
ŠŠ
Po odredbi hrvatske vlade je postala delniška družba »Hrvatski rudnici i talionicc« naslednik »Ju-goslovenskega Čelika« (»Jugo-če-lik«) in obsega nova družba naslednja podjetja:
Premogovnik v Zenici: letni proizvod dobrega črnega premoga 300 tisoč ton, delavcev 1700. Električna centrala v Zenici je bila leta J_037. razširjena na 18.000 kW.
vič je imel priliko in dolžnost za izraz globoke hvaležnosti, kajti visoki dostojanstvenik je ob slovesu sporočil, da poklanja občini 200.000 lir za zaposlitev brezposelnih.
Premogovnik v Brezi: letna produkcija črnega premoga 245.000 ton, okrog 1100 delavcev.
Rudnik železne rude v Ljubiji, ki daje limonit, siderit in manjše količine galenita. Letna produkcija okrog 410.000 ton, zaposlenih nad 1800 delavcev. Ruda se v glavnem izvaža v Nemčijo, Madžarsko, Romunijo in Češko-moravski protektorat. Rudnik ima lastno elektrarno in železnico do Prijedora,
Rudnik in železarna v Varešu
ima poleg rudnika železne rude plavže in topilnico železa. Dnevna produkcija rudnika znaša okrog
500 ton železne rude, ki se po večini predeluje doma, ostanek pa se izvaža. Rudnik daje tudi siderit, limonit in hematit. Proizvodnja same železne rude dosega v zadnji dobi letno 100.000 ton. V rudniku dela stalno okrog 400 rudarjev in drugih delavcev. Topilnica ima dva plavža, enega s 130, drugega pa z 80 tonami dnevne produkcije. Proizvod je belo surovo železo, ki se predeluje v kovano železo v železarni v Zenici, ter sivo surovo železo, ki ga uporablja livarna v Varešu. V topilnici dela okrog 600 delavcev. Proizvodnja livarne znaša okrog 5000 ton na leto, zaposlenih pa je 240 delavcev. Podjetje v Varešu ima skupaj v službi nad 1700 delavcev.
Železarna v Zenici ima pet Sie-mens-Martinovih plavžev s skupno letno kapaciteto okrog 10.000 ton surovega kovanega železa in jekla. Nova valjamica, ki je bila urejena 1. 1937., izdeluje polfabrikate, ki se predelujejo v stari valjarnici, ki izdeluje poleg raznih vrst železnine za trgovsko železninarsko stroko tudi tračnice za rudniške in gozdne železnice. V posebnem oddelku izdelujejo raznovrstno žico.
Rudnik Otočec
Kakor je znano iz »trgovinskega registra«, je bila letos ustanovljena družba za izkoriščanje premogovnika v bližini gradu Otočca pri Novem mestu. Tam so že pred leti pričeli kopati premog, a se eksploatacija zaradi slabih pro metnih zvez in. majhnega povpraševanja po premogu tedaj ni obnesla. Nova družba je že pred začetkom vojne izkopala 100 vagonov premoga, zdaj pa je že vse urejeno za redno obratovanje. Komisija je odobrila projekt indu sirijske ceste v dolžini okrog 3 km od rudnika do Rateža, odkoder bo prevoz po državni cesti do železniške postaje v Kandiji pri Novem mestu.
Rudnik Otočec je zdaj tretji naj večji premogovnik v Ljubljanski pokrajini in so v njem naleteli na debele plasti lignita.
Vis. Komisar na ogledu velesejma in »Ilirije«
Visoki Komisar Eksc. Grazioli je te dni obiskal prostore Ljubljanskega velesejma. Pozdravili so ga župan ter predsednik, ravnatelj in odborniki velesejma. Obiskal je paviljone ter se zanimal za ureditev. V ravnateljski pisarni so mu razložili splošne in podrobne načrte. Visoki Komisar je odločil, naj se za velesejmski lepak razpiše natečaj med domačimi umetniki. Dal je navodila za razpis in zagotovil nagrade.
Po ogledu velesejmišča je Visoki Komisar obiskal kopališče »Ilirijo«, kjer si je ogledal plavalnico in druge naprave.
Trgovci iz Ljubljane in ljubljanske okolice
naj takoj dvignejo maksimalni cenik štev. 2 v pisarni Združenja trgovcev v Trgovskem domu.
Naj bo red pri nakupovanju živil!
Po želji Visokega Komisariata je bilo prebivalstvo opozorjeno, naj ne dela nepotrebne gneče in drugega nereda pri nakupovanju življenjskih potrebščin. To škoduje ugledu mesta in prebivalstva, nestrpnežem pa prav nič ne koristi, ker so razmere zahtevale ra-cioniranje najvažnejših življenjskih potrebščin. Potrošniki naj ob določenih ali dogovorjenih urah obiskujejo svoje stalne trgovce in vsak naj bi se vedel tako, da ne bo otežkočeno trgovcem poslovanje. Nikakor ne gre, da bi kdo za ves mesec določene količine živil od trgovca zahteval naenkrat, ker se vse le postopoma uvaža v pokrajino, nego vsak naj po svoji moči pomaga prodajalcem pri razdelitvi živil ter naj vestno izvršuje vsa navodila oblastnih organov.
Vis. Komisariatu, ki posveča največjo skrb vprašanjem prehrane, se za to opozorilo prav posebno zahvaljujejo trgovci, ki so v interesu celote že večkrat prosili občinstvo za red in disciplino
nri nnLiinrvvflnin
Zahvala Vis. Komisarja
funkcionarjem Finančnega ministrstva in Italijanske banke
Visoki Komisar Eksc. Grazioli je sprejel vse funkcionarje Finančnega ministrstva in Italijanske državne banke, ki so sodelovali pri zamenjavi ter se funkcionarjem toplo zahvalil. Svoje priznanje je izrekel tudi varnostnim organom, ki so pomagali pri rednem poteku poslovanja. Sestanek se je končal z vdanostnimi pozdravi Vladarju in Duceju.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je na podlagi naredbe št. 17 dne 9. maja 1941-XIX določil na-
Na drobno
Vrsta in kakovost
Kruli, testenine, moka, riž, fižol itd.
Kruh in mleko v Zagrebu
Oblasti so odredile, da smejo peki peči kruh samo v hlebčkih po 80, 40 in 20 dkg. Kruh se dela iz moke, v kateri je 55 % pšenične, 35 °/o koruzne in 10 °/o ržene moke. Hlebčki po 80 dkg veljajo po 4.50 din.
Cena mleku je bila maksimirana na 4.50 din za liter. Za kršitev teh cen so določene zelo ostre kazni. Kršitelji se morejo kaznovati z zaporom do 5 let in denarno kaznijo do 100.000 din.
Težko stanje belgijskih železnic
Leto 1940. je prineslo belgijskim železnicam zelo velike izgube. Od 1. januarja do 9. maja se je moral potniški promet zaradi velikih vojaških in industrijskih transportov omejiti za 30°/o. Vendar pa se je v tej dobi še dosegel dobiček v višini 14 milijonov bfr. Od 10. maja do konca julija se je obratovanje železnic sploh ustavilo. Vojna je nato povzročila na železnicah velika razdejanja. 60 km glavnih prog in 11 km postranskih prog je bilo težko poškodovanih, poškodovanih je bilo nadalje 292 železniških mostov in 597 poslopij, med temi 81 popolnoma, 16 tunelov, 15 cestnih prehodov, 411 signalnih hišic, 40 sesalnih naprav, vse telefonske linije itd. Do konca leta se je posrečilo škodo popraviti, razen na nekaterih kratkih progah. Proge so se obnovile na račun države. Celotna škoda še ni ocenjena, vendar se računa, da znaša vsa škoda na železniških napravah okoli 400 milijonov belgijskih frankov, na tekočem materialu pa 55 milijonov bfr. Če se upošte-va tudi do 1. aprila 1941 še ne inventarizi-ran material in če se ta smatra kot popolnoma izgubljen, potem bi vsa škoda narasla na dve milijardi bfr. Obratna izguba je bila do 1- julija ugotovljena v višini 283 milijonov bfr. Od 1. avgusta 1940 dalje so začele železnice zopet redno obratovati ter je dose gel do konca leta potniški promet 32 °/o, tovorni pa 40 °/o prometa v letu 1939. Del kosmatih dohodkov so morale železnice oddati zasedbeni oblasti, in sicer skupno 104.3 milijona bfr. Finančno ministrstvo je dalo železnicam na razpolago brezobrestne predjeme za kritje obratnih stroškov. Do konca 1940 so dosegli ti krediti 790 milijonov bfr.
Največje obratne izgube *o ime le belgijske železnice v času od 10. maja do 31. julija, ko so padli obratni dohodki na ničlo, osebje pa je moralo dobivati plačo. A tudi še v naslednji dobi so bile obrat ne izgube zelo visoke ter so dosegle skupno vsoto 774 milij. bfr Definitivne slike o finančnem sta nju belgijskih železnic pa danes še ni mogoče napraviti, ker se bodo mnogi izdatki z državo šele ob računali. V letošnjem letu so do hodki železnic znova narastli in se je zato finančno stanje belgijskih železnic nekoliko zboljšalo.
Združenje, trgovcev poziva
vse trgovce špeceriste, grosiste in detajliste, da prijavijo Mestnemu prehranjevalnemu uradu tekom jutrišnjega dne, t. j. 8. t. m., sta nje svoje zaloge riža na dan 7. t. m ob 6. uri zvečer.
Kruh iz enotne moke v kosih:		
do 100 g	kg	2.20
od 100 do 200 g	kg	2.05
od 200 do 500 g	kg	2.—
od 500 do 1000 g	kg	1.90
Navadne testenine iz bele		
moke	kg	6.65
Pšenična moka (običajne vrste):		
la ničlarica	kg	3.60
Ila enotna	kg	2.10
Koruzna moka:		
fina	kg	1.65
zdrob	kg	1.75
Riž	kg	3.70
Fižol:		
nizke vrste la	kg	3.60
nizke vrste Ila	kg	3.25
visoke vrste (>preklai'-£)	kg	3.80
Krompir (vrste Oneida)	kg	0.95
Olje, maslo, slanina, mast		
Jedilno olje	liter	9.00
Čajno maslo	kg	22.80
Navadno maslo	kg	20.50
Slanina: sveža	kg	11.80
soljena	kg	12.80
prekajena	kg	15.20
Mast: la	kg	15.20
Mleko, sir, jajca		
Mleko	liter	1.60
Sir emendolski	kg	17.85
Sir trapistovski	kg	16.70
Jajca nad 58 g	kos	0.75
Jajca pod 58 g	kos	0.65
Novi maksimalni cenik
veljaven od 8. iuliia 1941 -XIX.
Lire
Sladkor, kavi ni nadomestki
(ala
kg
kg
kg
kg
kg
sipa kocke Cikorija Figova kava Žitna kava sladna Kneipp)
Ržena kava v orig. zavitkih kg Ječmenova kava v orig. zav. kg Ječmenova kava prosta kg
Tlačenke, klobase, prekajeno meso itd.
Surova prekajena gnjat kg Kuhana gnjat	kg
Hrenovke	kg
Safnlada	kg
Gnjatna klobasa (šunkarica) kg L
7.05
7.80
10.75
11.10
8.00
8.45
6.85
5.40
15.20 28.50 13.70 12.15
15.20 13.30
9.10
18.25
slednje maksimalne cene za prodajo na debelo in na drobno za spodaj navedeno blago:
Na debelo
Vrsta in kakovost	Lire
Testenine, moka, riž, fižol itd.
Navadne testenine iz bele moke	q	581.40
Pšenična moka (običajne vrste):
la (ničlarica)	q	323.—
Ila (enotna)	q	190.—
Koruzna moka: fina	q	148.-
zdrob	q	156.—
Fižol:
nizke vrste la	q	323.—
nizke vrste lla	q	285.—
visoke vrsto (»preklar«)	q	342.—
Krompir (vrste Oneida)	q	76.—
Olje, maslo, slanina, mast Jedilno olje Slanina: soljena Mast: la
Sir
Emendolski Trapistovski
Sladkor, kavini nadomestki
sipa kocke Cena za proizvajalca:
Cikorija Figova kava Žitna kava sladna (ala Kneipp)
Ječmenova kava prosta Cena za veletrgovca: Cikorija Figova kava Žitna kava sladna (ala Kneipp)
Ječmenova kava prosta
Tlačenke, klobase, prekajeno meso itd.
Surova prekajena	gnjat	kg
Hrenovke	kg
Safalada	kg
Gnjatna klobasa	(šunkarica) kg
q	839.50
n 1	132.40
q 1330.—	
q 1444.—	
q 1368.—	
q	632.70
‘1	699.20
kg	8.15
kg	9,—
kg	7.—
kg	6.90
kg	5.60
kg	4.40
kg	9,-
kg	9.65
kg	7.50
kg	7.35
kg	6.-
kg	4.70
Cene na debelo se razumejo za blago franko prodajalčevo skladišče, vštevši zaobalo, a izvzemši vreče; v maksimalnih cenah ni upoštevana trošarina, razen pri moki.
Cenik z najvišjimi cenami na debelo je obvezen za vso pokrajino; cenik za prodajo na drobno je obvezen za ljubljansko občino, za vse druge občine v pokrajini pa velja kot merilo. Okrajna načelstva smejo za vse občine svojega okraja odrejati spremembe cen navzdol; za spremembe navzgor pa je potrebna odobritev Visokega komisarja.
Spredaj navedene cene se zaokrožijo tako, da se presežki nad 2.5 cent. zaokrožijo na 5 cent., presežki pod 2.5 cent. pa se ne upoštevajo.
Ta cenik mora biti nabit v skladiščih, trgovinah in stojnicah tako, da je na vpogled občinstvu, in je nabitje obvezno za vse tiste, ki prodajajo v ceniku navedeno blago. Razen tega morajo biti na posameznem blagu, ki se prodaja na drobno, listki s cenami v italijanskih lirah.
Vsaka prekršitev teh predpisov se zasleduje in strogo kaznuje.
V Ljubljani dne 4. julija 1941-XIX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli
Doma in po svetu
14.65 13.70 11.60
14.65 12.75
8.55
14.65
7.60
8.35 6.45 7.20
9.10
3.05
6.85
6.85
6.85
7.60
3.80
3.05
7.60
8.35 9.50
9.90
6.85
3.80
9.90
8.35
.otna klobasa	kg
^ovske klobase	kg
Kranjske klobase	kg
Sveže meso
a) Volovsko -prednji del	kg
Volovsko zadnji del	kg
Kravje prednji del	kg
Kravje zadnji del	kg
Goveje drobovje:
jezik	kg
pljuča	kg
srce	kg
jetra	kg
vranica	kg
ledvice	kg
vampi	kg
glava	kg
možgani	kg
b) Telečje prednji del	kg
Telečje zadnji del	kg
Telečje drobovje:
jetra	kg
pljuča in srce	kg
možgani	po kosu
priželjc	kg
jezik	kg
Pri prodaji mesa brez kosti je dovoljeno zvišanje cene do največ 25°/o. Priklada drobovja in kosti ne sme presegati 20°/o teže.
c) Koštrunovina č) Svinjina:
prednji del zadnji del salo
Pri prodaji mesa brez kosti je dovoljeno zvišanje cene do največ 25#/o.
Kurivo in milo Premog Belokrajina:
kosovec	100	kg	19.40
kockovec	100	kg	18.60
Premeg Kočevje:
kosovec	100	kg	13.70
kockovec	100	kg	12.55
Drva:
mehka za prostorn. meter 41.80 mehka v kolobarjih po 18 kg 4.55
Drva trda:
I. vrsta za prostorn. meter 88.15 II. vrsta za prostorn. meter 84.35 III. vrsta za prostorn. meter 76.75 Cene za drva veljajo za razžagana, postavljena na dom kupca.
Bukovo oglje	kg	L—
Milo: enoten tip s 50°/o mašč. kisline kg 9.80 s 40*/o mašč. kisline kg 8.45
Letna klobasa	kg
Lovska klobasa	kg
Kranjska klobasa	kg
Živina, živa teža Voli I. vrste	kg
Voli II. vrste	kg
Voli III. vrste	kg
Krave I. vrste	kg
Krave II. vrste	kg
Krave III. vrste	kg
Teleta I. vrste	kg
Teleta II. vrste	kg
Prašiči nad 100 kg	teže	kg
Prašiči pod 100 kg	teže	kg
Kurivo in milo Premog Belokrajiua:
kosovec	tona	114.—
kockovec	tona	110.20
Premog Kočevje: kosovec	'ona
kockovec	*ol^a
Cene premoga se razumejo
4.95
4.20 3.40
4.20 3.80 3.05 6.10 5.70 7.60 6.85
kg	7.20
kg	10.65
kg	11.80
kg	12.55
96.90
86.60
franko vagon rudniška postaja brez javnih dajatev.
Drva
mehka	za	prostorn. meter	38.
trda, Ljubljana,	franko postaja:
I. vrsta	za	prostorn. meter	68.40
II. vrsta	za	prostorn. meter	64.60
III. vrsta	za	prostorn. meter	57.
Bukova drva: franko vagon nakladalna postaja:
Sektor A: Višnja gora, Čušperk, Dobrepolje, Vel. Lašče, Ribnica, Mirna, Mirna peč, Mokronog :
I. vrsta	za	prostorn.	meter	58.90
II. vrsta	za	prostorn.	meter	55.10
III. vrsta za prostorn. meter 47.50 Sektor B: Kočevje, Novo mesto,
Črnomelj, Metlika, Semič, Št.
Janž na Dol., Straža, toplice,
Rožni dol, Pribišje, Uršna sela, Toplice:
I. vrsta	za	prostorn.	meter	S5.10
II. vrsta	za	prostorn.	meter	51.30
I II. vrsta	za	prostorn.	meter	43.70
Za gabrova drva se plačuje 5°/» več, za hrastova, jesenova, brestova pa 8°/o manj.
Oglje mora biti vilano z normalno vlago: bukovo, franko vagon nakladalna postaja	<1	65.
hrastovo in drugo, franko
vagon nakladalna postaja q 60.
Milo enotno:
s 50°/o maščobne kisline q 740,— s 40°/o maščobne kisline q 684.—
Pripombe: Te najvišje cene določa jo meje, v katerih se morajo gibati dejanske cene pri prodaji na debelo in na drobno; pri tem je upoštevati protidraginjske predpise in predpise o kontroli in določanju cen. V nasprotju s temi predpisi nikakor niso dopustne prodajne cene, četudi bi se gibale mejah tega cenika.
Ministrski svet Kr. Italije je na svoji zadnji seji med drugim sklenil, da se zvišajo plače vsemu osebju v državno-upravni službi.
V ta namen je bil dovoljen kredit poldruge milijarde lir. Nadalje je ministrski svet odobril zakonski predlog o ureditvi in nadzorstvu cen za živila in najvažnejše življenjske potrebščine.
Nemško vojno poročilo z dne . julija poroča, da se kljub slabemu vremenu nadaljuje zasledovanje sovražnika na vsej črti. Reka Berezina je bila na več krajih prekoračena. Nemško.romunske čete so nadalje prekoračile Prut. Kakor poročajo ameriški poročevalci iz Moskve, je sovjetska vlada ukazala splošen umik sovjetskih čet. Po nemških vesteh se bodo sovjetske čete ustavile ob Dnjepru. Poročila z bojišča govore tudi o hudih bo-ih na vseh frontnih odsekih. Tudi Madžari poročajo o uspešnem prodiranju svojih čet.
Navzlic močnemu odporu sovjetskih čet se nemška ofenziva nadaljuje na vsej črti. Na severu so finske čete že pretrgale železnico Murmansk—Leningrad. Na Kare. lijski ožini se bijejo hudi, a za nemške čete uspešni boji. Dvino so Nemci prekoračili po ogorčenih borbah pri Jakobstadtu in Dvinsku. Iz Estonije se sovjetske čete umikajo. V Voliniji se sovjetske čete umikajo na tako imenovano Stalinovo črto, kjer bodo skušali dati največji odpor, da bi mogli zbrati svoje rezerve. Pri Minsku se je vdalo 20.000 sovjetskih vojakov. Nedeljsko nemško poročilo pa go vori o novih 50.000 sovjetskih vojakov, ki so morali položiti orožje.
V sredini fronte prodirajo nemške čete proti Dnjepru, ki so ga mestoma že dosegle. Madžarske čete so zasedle Kolomejo in Stanislavov. Tudi romunske čete uspešno prodirajo.
Nemci poročajo, da je nemško letalstvo že doseglo popolno premoč na vsem bojišču. Nemška letala z največjim uspehom posegajo v boj in uničujejo sovjetske oklopne vozove.
Z ozirom na Stalinov govor, 1 katerem je pozival civilno prebival stvo, naj ob nemškem prodiranju vse uničuje, so dali v Berlinu na pristojnem mestu naslednjo izjavo:	Sovjetsko prebivalstvo lahko
uboga Stalinovo zapoved, toda potem naj tudi ne upa, da bo Nem čl j a skrbela za njegovo Prehran
Nemški oklopni avtomobili, ki prodirajo v pripetska močvirja, so nepričakovano naleteli na nepričakovanega in hudega »sovražnika« To so milijarde komarjev, proti katerim ni nobene obrambe. Nemško vrhovno poveljništvo je moralo za radi teh komarjev prestaviti svo, sedež
Po poročilu iz Berlina so nemške podmornice in nemška letala potopila v juniju 779.000 ton sovražnega brodovja. S tem se je zvišalo število potopljenega angleškega trgovskega brodovja od začetka
vojne na skoraj 12 in pol milijona ton.
Močni nemški letalski oddelki so
bombardirali v noči na soboto središče angleške oboroževalne industrije Birmingham in nekatera druga mesta. Nastali so številni in veliki požari.
Danska vlada je poslala noto washingtonski vladi, kateri sporoča, da je prisiljena zapreti svoje konzulate v Ameriki ter da zahteva, da ustavijo svoje poslovanje na Danskem ameriški konzulati.
Portugalska legija, ki se je prostovoljno borila v španski državljanski vojni, je sklenila, da odide na vzhodno bojišče.
Redukcija mestnega uradništva pri zagrebški občini je končana. Odpuščenih ali upokojenih je bilo 150 nameščencev in 4 senatorji, avno toliko nameščencev pa je bilo reduciranih' tudi pri mestnih podjetjih.
Upokojenci na Hrvatskem, ki so bili zavarovani pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani, bodo po posebnem sporazumu z ljubljanskim zavodom dobili zaostale pokojnine.
V zagrebški tiskarni »Tipografija« je iz neznanih razlogov nastal požar, ki je napravil znatno škodo.
Sarajevo, ki se sedaj imenuje Sarajvo, bo dobilo z Zagrebom 9 »brzoglasnih« linij. Telefonske linije se namreč imenujejo sedaj na Hrvatskem brzoglasne linije.
Ljudsko štetje se izvede na Hrvatskem 31. decembra 1941.
w	barva,	pleslra	In
Ze v 24 urah
itd. Skrobl In svetlolika srajce, ovrat alke in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICI
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ni. 8 Telelon it. 22-72.
Mogočna zdravilna moč narave
Si še posebno izraža v naravni
ROGAŠKI SLATINI
Zamenjava češkoslovaških obveznic na Madžarskem
Na podlagi posebnega nemško-madžarskega dogovora je prevzela Vladžarska z.a 1679 milijonov Kč češkoslovaškega državnega dolga. Zaradi tega je sedaj madžarska vlada odredila, da morajo do konca julija lastniki Češkoslovaških obveznic te zamenjati za 4.5 °/o madžarsko amortizacijsko rento iz 1. 1941. Kdor svojih obveznic ne zamenja ali ne deponira pri neki madžarski banki, izgubi vsako pravico proti madžarski državi glede teh obveznic. Amortizacijska renta se mora amortizirati do leta 1987. Tečaj za zamenjavo je določen na bazi 1 pengo je enak 7 Kč.
Gospodarske vesti
L’Agenzia Minerali Metallici Ita-liani bo v kratkem dokončala svojo novo veliko tovarno za pridobivanje surovega bakra iz sardinj-skih rudnikov. Ti rudniki dajejo letno po 12 do 15 tisoč ton surove bakrene rude, iz katere se dobi od 600 do 750 ton bakra. Nova tovarna bo znatno dvignila proizvodnjo bakra.
Med Hrvatsko in Nemčijo se začno v kratkem pogajanja za ureditev blagovnega in plačilnega prometa med Hrvatsko in Srbijo.
Dne 7. julija se začne med Hrvatsko in Madžarsko reden potniški in blagovni železniški promet skozi skupno obmejno postajo Osijek.
Po Donavi je začel redno obratovati prvi bolgarski parnik na Donavi »Car Boris«. Sedaj bo prevzela Bolgarska še en takšen parnik v Budapešti, tretji pa se še gradi.
Zaradi velikega pomanjkanja tekstilnega blaga je uvedla turška vlada na j večjo štednjo v potrošnji tekstilnega blaga, a tudi obutve.
Švicarska parobrodna družba se je ustanovila v Lisboni s švicarskim kapitalom.
Romunsko gospodarsko zastopstvo je odpotovalo v Italijo zaradi sklenitve trgovinske in plačilne pogodbe z Italijo.
Za izdelovanje žitne kave se sedaj potroši v Nemčiji na leto 500 tisoč ton žita, in sicer 350.000 ton ječmena in 150.000 ton rži. Ta količina bi zadostovala za krušno potrebo Berlina za 10 do 11 mesecev. Zato priporočajo nemški listi, naj prebivalci namesto žitne kave bolj uporabljajo čaj iz domačih rastlin.
IadajateU »Konzorcij Trgov*«*, UMa«. nj«n predstavnik dr. Ivan Pie«, urednik Alakaandor Železnikar, tfcka ttakama »Merkur,, <L d., njen predstavnik Otmar Mihalek, v.i v Ljubljani.