PoStnlna platana v gotovini. V Ljubljani, dne 3. avgusta 1922. IV. leto. Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. :: Cena posamezne Štev. 1 Din. „NAS GLAS" izide vsak četrtek. Celoletna naročnina . . . Din. 40'— Polletna naročnina . . . . „ 20'— Četrtletna naročnina. . . . „ 10'— Za inozemstvo je dodati poštnino. —- ,■ Oglasi po ceniku. Uredništvo: Ljubljana, Rimska cesta štev. 20/11. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno frankirane. Rokopise je pošiljati samo uredništvu v Ljubljani Upravnlštvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/L Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad. Kaj je novega pri O. Z. V nastopnem objavljamo izvleček overovljenega zapisnika 6. seje širšega odbora z dne 5. julija 1922: Predsednik Lil 1 eg otvori sejo ob 20. in ugotovi sklepčnost Predsednik poroča o interpelaciji prof. P. Reisnerja, ki jo je le-ta stavil radi miloščin in vdovnin na osnovi naše prošnje na finančnega ministra, interpelacija se tiče tudi izplačila miloščin, oziroma vdovnin za učiteljske vdove in nas bo prof. Reisner o svoicčasnem pismenem odgovoru finančnega ministra obvestil. Znana dugodba med uradnikom in slugo, ki je po zatrdilu delegata Držaja zakrivila maksimiranje rodbinskih doklad nižjim uslužbencem, je brez vsake podlage in je bil gospod Držaj docela netočno informiran. Predsednik Lilleg sc je, da dožene resnico, obrnil na vsa ljubljanska oblast-,va, s prošnjo, da pojasnijo O. Z. ako bi sc ta dogodek pripetil v njih področju in ako je dotična oblast predlagala maksimiranje. Razim od oddelka za pravdo ie prejel predsednik od vseh oblasti negativen odgovor. Kdor pa pozna gospoda predsednika višjega deželnega sodišča K a v č n i k a, bo vedel, da maksimiranja draginjskih doklad za nižje uslužbence tudi on ni provzročil. Značilno pri vsem tem je, da so zaslugo maksimiranja teh doklad tudi Hrvatje naprtili vse drugi osebi, kakor kakemu narodnemu poslancu in sicer predsedniku poštnih organizacij Serbcdžlji. Ob zadnji priliki je predsednik zainteresiral ministra T rifkoviča In Prlblčeviča s prošnjo, naj v ministrskem svetu po svojih močeh vplivata, da se uredba o maksimiranju rodbinskih doklad popolnoma ukine, za slučaj pa, da se namerava proširiti tudi na uradnike, znatno ublaži. Ako bi se uredba ukinila, naj se nižjim uslužbencem odtržek od 1. maja t. I, nadalje naknadno Izplača. V kakšnem obsegu se namerava provesti maksimiranje rodbinskih doklad tudi na uradništvo, tega danes ni mogoče vedeti. Nato prečita predsednik dopis treh nižjih uslužbencev iz Novega mesta, ki zahtevajo radi maksimiranja doklad avdijcnco pri kralju. Izjavi, da O. Z. ne bo zahtevala avdijcnco, dokler glede ukinienia naredbe o maksimiranju ni izčrpala vseh legalnih sredstev. Predsednik se je zglasil tudi pri pokrajinskem namestniku Hribarju, ki ga je točno informiral o vseh naših zahtevah z obrazložitvijo delovnega programa OZ. Opozoril ga ie na krivico, ki se je storila nižjim uslužbencem z uredbo o maksimiranju, nakar mu je pokrajinski namestnik Hribar izjavil, da se je tudi predsedstvo pokrajinske uprave že obrnilo na centralno vlado S prošnjo, da se uredba ukine. Delegat Držaj izjavi, da proti sedanjemu predsedstvu od strani nižjih uslužbencev ni nezaupanja. Priča pa lahko njegov tovariš Gabr-$ č i k, da le bila Informacija, ki jo le bil glede postanka maksimiranja rodbinskih doklad dobil v Beogradu, popolnoma točna. Nikdar ni trdil, da n*u le razlog maksimirania zaupal srbijanski ali hrvatski uradnik, marveč neki uradnik v ministrstvu financ. (Razvile se nato mala replika med Držajem in predsednikom.) Delegat Držaj nadaljuje_ter poudarja, da !e O. Z. pod sedanjim predsedstvom v svrho uki-bjenla maksimiranja storila svojo dolžnost ter Ponovi v kratkih besedah še enkrat poročilo, M Jo trii podal o uspehu svoje beograjske inter- vencije na drugi seji širšega odbora dne 17. junija t. l.Kaj naj O. Z. v tem oziru še ukrene, to je seveda njena stvar in ne bo stavil tozadevno nobenih predlogov. Razmere pa so danes pri nižjih uslužbencih resnično že take, da člani svojim strokovnim organizacijam več ne zaupajo. Beda nižjih uslužbencev je prikipela tako visoko, da že nimajo ničesar več, kar bi znosili v zastavljalnico in si na ta način olajšali vsaj nekaj mukoskrbnih dnii. Iz tega položaja bi mogla rešiti te uslužbence samo energično započeta akcija, ki naj bi se izvedla s pomočjo železničarjev. Izključeno pa je. da bi mogli nižji uslužbenci s sedanjimi prejemki vztrajati še nekaj mesecev. Ne bomo več sklicevali protestnih shodov in ne več predlagali resolucij. Naša pljuča so izgovorila zadnjo besedo in danes s težavo komaj še dihajo. Desorganizaciia organizacij nižjih uslužbencev je pred durmi. Storili smo vse korake pri politikih in nepolitikih, pri vladi in pri ministrih, zato odklanjajo nižji uslužbenci vsako odgovornost za posledice, ki bi nastale, ako ostane njih klic glas upiiočega v puščavi. Naše potrpežljivosti — pravi Držal — je konec, za posledice bodo odgovorni drugi činitelji. Predsednik Lilleg omenja na to, da je radi maksimiranja doklad nižjim uslužbencem govoril tudi s poslancem D c r ž i č c m, ki mu je na kratko izjavil: »Do sedaj še nerešeno!« Akcija torej še ni končana in je še vedno upati, da se maksimiranje ukine. V nasprotju je torej Deržičeva izjava z Držajevo, ker slednji trdi, da so mu vsi poslanci glede ukinjenja maksimiranja odgovarjali v določno negativnem smislu. Hkratu zavrne predsednik Držaja radi posebnosti njegovega govora. Na vprašanje Zorkov o, v čem pravzaprav obstoji zahteva novomeščanskih nižjih uslužbencev, prečita tajnik Bekš osnutek rešitve. Nato povzame besedo delegat Benedičič, ki govori umerjeno in zatrjuje, da je stanje nižjih uslužbencev zares obupno. Dogaja se nebrojno slučajev, da mora mnogo članov, posebno njegove organizacije, iskati postranskega zaslužka s tem, da pomagajo ponoči prt pekih, zopet drugi pa gredo v prostem času grabit seno itd. Ako ie njegov tovariš Držaj izjavil, da člani svojim organizacijam več ne zaupajo, je to bridka resnica. V najkrajšem času bo treba, da organizacije po svojih delegatih v provincijalnih mestih pomirjevalno vplivalo, ker le sicer mogoče, da se ustavt nekega dne državni aparat. Predsednik Lilleg na to še enkrat ponovi vse, kar ie O. Z. pod vzela doslej v prid nižjim uslužbencem, čakati moramo na vsak način na odgovor in izvedeti, kaj so ukrenile druge pokrajinsko organizacije. Šele potem, bo mogoče razmišljati o nadaljnih korakih in ukrepati o vprašanju avdijence pri kralju. Delegat Držaj popravlja smisel svojega prvotnega izvajanja. Katastrofo države si je mislil pač tako, da bo moral državni aparat prenehati, ker bo zmanjkalo državnih nameščencev. Mnogo jih bo zaprosilo za vpokojitev, nakar bodo šli lahko uspešneje za postrankim zaslužkom in na ta način seveda tudi uspešneje vzdrževali svoje rodbine. Nikakor pa nočemo, pravi Držaj, da bi nam kdo skakal za vrat Predsednik Lilleg pogove radi tega Izraza Držaja k redu In ga prosi, naj v bodoče govori stvarno in sc poslužuje umeil enih izrazov. Delegat Janežič govori k sklepu v pondn- jevalnem tonu. Ugajala so mu izvajanja delegata Benedičiča, ki ie rekel, da bodo morali v doglednem času odborniki njegove organizacije osebno v Celje in Maribor, da tam posredujejo pri članih njihove organizacije ter jih navajajo k redu. To se tudi njemu zdi potrebno, saj je dolžnost vsakega izmed nas. da na ogenj ne prilivamo še olja, marveč po svojih močeh vsepovsod pomirjevalno vplivamo. Predsednik Lilleg se sklicuje na vprašanje Z o r k o v o. ali se bo maksimiranje rodbinskih doklad proširilo na tri ali pet rodbinskih članov, na svoja prvotna izvajanja. Ponovno se dotakne akcije, ki jo je O. Z. uvedla radi takojšnjega uzakonjenja službene pragmatike. Zagotovilo ima, da pride zakonski načrt do dne 15. t m. pred zakonodajni odbor. Delegata Z o r k o ta pa pokliče k redu, ker je izustil, da vlada nižjim uslužbencem samo Jemlje. Poudarja, da je bil njegov govor demagogičen, kar pa kot predsednik O. Z. nikomur in ob nobeni priliki ne bo dopustil. Delegat Zorko ie mnenja, da službena pragmatika gmotnega položaja nižjih uslužbencev ne bo izboljšala, ker ne predvideva nobenih poviškov njihovih prejemkov. Zato je mislil, da vlada nižjim uslužbencem samo jemlje. V tem smislu zagovarja Zorkota tudi delegat Držaj. Sledi nato čitanje zapisnika 4. in 5. seje širšega odbora, ki se odobrita brez vsake izpre-membe. K zapisniku 2. seje širšega odbora z dne 17. junija t 1. pa prijavi delegat Držaj stvarni popravek glede odnošaja med poslancem Rels-n e r ic m in poslancem Kristanom. (Popravek bo podal tudi pismeno z zahtevo, da se objavi v »Našem Glasu«.) (To pa se do danes še ni zgodilo. Op. tajnika.) Delegat Benedičič protestira, ker mu je predsednik Lilleg na občnem zboru, ko je šlo za glasovanje o zahvali bivšemu predsedniku prof. Reis n er ju, vzel besedo, in ga prosi, da se kaj takega več ne pripeti. Predsednik Lilleg zagovarja svoje stališče s tem, da po naziranju vsakega dostojnega človeka ne bi bilo taktno, ako bi pripuščal pri glasovanju o zahvali debato. Tega načela se bo držal tudi v bodoče. Tajnik Bekš prosi pred sklepom predsednika Lil lega,, naj določi overovatelja za zapisnik še pred pričetkom dotične seje, ker je drugače izključeno, da bi mogel za točnost zapisnikov prevzemati odgovornost. Razumljivo je, da proti rckriminacijam o zapisnikih ne more imeti uspešnega orožja, ker si stojita večkrat dve različni trditvi nasproti. Ker ie dnevni red izčrpan, zaključi pred-se^lmk sejo ob 22. uri. Radi preobilega gradiva ne moremo priobčiti vsega poročila. V prihodnji številki priobčimo zapisnik 7. seje širšega odbora z dne 28. julija, ki je potekla nad vse burna Sklenilo se je na tei seji prositi za avdijcnco pri Ni. Vel. kralju. V posebni spomenici bi prosili kralja, da. se zavzame pri vladi 1.) za preth-ložitev zakona o civilnih drž. nameščencih Narodni skupščini še pred početkom parlamentarnih počitnic, 2. ) za ukinjenje maksimiranja rodbinskih doklad nižjim državnim uslužbencem, 3. ) za zvišanje draginjskih doklad vobče in 4. ) za preprečitev 10% odbitka enomesečnih osebnih draginjskih doklad za Zvezo nabavi)aJ,- I nih zadrug. 5 V tem smislu je tajništvo že pripravilo ob-' no spomenico. O. Z. je uvedla za dovolitev dijcnce paralelno akcijo s treh strani. Predloga je p ošnjo po u- pokr. namestniku ministru Iribarju in kraljevem osebnem tajniku gosp. /ladu Petrovič-Njegušu. Tudi g. minister na r. dr. Kramer se ie za avdijcnco, ki naj bi se ie udeležili predsedniK l. il 1 e g. II. podpredsednik Tumpej in tajnik Bekš in ki je bila zaprošena za nedeljo. 30. t. m. , pri ministru dvora osebno angaževah Žal. da do časa, ko to pišemo (31. julija) O. 7. še nima v rokah nobene rešitve. Josip Satler, Slovenjigradec: Kje tiči koren zla? (Dalje.) Izmed zgoraj navedenih vzrokov draginje so nekateri absolutne narave, ki jih ni mogoče odstraniti. Suša, ki je povzročila lani slabo letino, je vie major, s katero se ni mogoče boriti. Ako pa je bila letina tako slaba, da je komaj zadoščala za kritje domače potrebe, potem je nedopustno izvažati nebroj vagonov živil v inozemstvo pod pretvezo zboljšanja valute. Ugodna trgovska oziroma plačilna bilanca nam more koristiti le pri normalnih gospodarskih razmerah in pri urejenem državnem gospodarstvu. Statistika kaže» da se je naš uvoz I. 1921. znatno zmanjšal napram uvozu 1. 1920. in da se je izvoz v tem času istotako dvignil skoraj zn 100 odstotkov. Ako bi bila samo plačilna bilanca merodajna za zvišanje kurza, potem bi morala naša krona stati danes dosti ugodnejše nego pred enim letom. Dejstvo pa je, da naša krona stoji še za 100 odstotkov slabše nego pred enim letom. Iz tega sledi, da je Vzrok padanja naše valuto predvsem inflacija bankovcev, ki jih je bilo po stanju dne 15. dec. 1920 v prbmetu le 3.239,326.030 din., medtem ko jib izkazujejo zadnje bilance Sokoli 4.700,000 0.00 dinarjev, t. j. za celih 1.500,000.000 dinarjev več ob istočasni redukciji kovinske podlage. Jasno je torej, da razvrednost našega denarja povzročuje inflacija bankovcev, ki bi bila lahkso izostala, ako bi se bilo poiskalo primernega kritja budžetnega deficita v rodnih dohodkih (davščinah) ali izrednih dohodkih (državnih posojilih). Kakor sem zgoraj s primerom dokazal, ne stojijo prispevki zasebnih gospodarstev z državnim gospodarstvom v nikakem primernem razmerju. Ne samo trgovci in obrtniki, nego tudi industrijalci, večji posestniki ter plasti veleprodu-centi (veleposestniki) vtaknejo 4 petine celotnega dobička v žep v s vrh o tesavriranja bdnosno razširjenja trgovin, obratov, posestev itd. Davek na vojne dobičke je absorbiral le malo takega krivičnega dobička, ki se kupiči v rokah posameznikov na stroške velike večine naroda. Davek bd prirastka nepremičninske vrednosti, zvišanje dednih pristojbin na X’ečje zapuščine Itd bi znatno pripomoglo v omiljenje budžeta. Razen špekulacij s tujimi valutami, ki se šib vršijo vedno nemoteno naprej, ubija, kakor sem že zgoraj omenil, našo valuto izvoz sam. Izvoz, ki pbvzroča pomanjkanje živine v državi, ne služi dvignjenju valute nego nasprotno isto ubija. Priznan švedski narodni gospodar in vseučiliški profesbr, Mojega imena, se sedaj ne spominjam več, je že l. 1916 in 1917 dokazoval, da imajo na valutni kurz Inorda večji upliv višino v notranjosti države obstoječih cen, nego plačilna bilanca sama. In to dejstvo, ki so ga teoretičarji nemške šole takrat zanikali, so danes čimdalje kaže kbt povsem povprečnim okoliščinam odgovarjajoče. Ne samo, da so visoko cene posledica slabe valute, nego tudi slaba valuta je posledica visokih cen. Akb dobim n. pr. v naM državi za 100 K le 4 kg belo moko, a sfa-ie v Italiji 4 kg te moke 20 lir in če se to m. .: me pri ostalih potrebščinah ponavlja v isti meri, ne bode niti pri sicer enakem zlatem kritju obojnih vrst bankovcev niti pri ravnovesni plačilni bilanci nastopil paritetni kurz, nego bo ostal kurz krone že z ozirom na to dejstvo v razlikah cen inferiomejši kurzu lire. Kajti jušno je, da nikdo ne bo dal 20 lir za 20 K, ker dobi za 20 K le eden kg moke v Jugoslaviji, medtem ko jih dobi za 20 lir v Italiji 4 kg. Iz zgornjega primera sledi, da izvoz pač z ustvarjenjem ugodne plačilne bilance dviga valuto, a samo pod pogojem, ako ne povzroča v notranjosti države pomanjkanja živil in viških cen, ki pomagajo ubijati to, kar smo eventualno dosegli z ugodno plačilno bilanca. En receot ne velja zn vse bolezni, nego bolnika je treba spoznavati ter ga zdraviti individualno. Jasno je, da je treba, če no povsem Vsaj deloma ustaviti začasno vsak izvoz najnuj nejših živil, žita. ž.ivine, jajc itd. ter ga primerno kontingentirati. Sicer je istina, da sr naši živinorejci zbog pomanjkanja krme. ki jo je uničila suša. danes prisiljeni prodajati en masse živino in da jim je Italija, ki plačuje visoke cene. dobrodošel kupec, a ta prodaja bo imela velikanski vpliv na cene v spomladi, ko bo došlo delo na polju in bo zelena paša nadomestila krmo Takrat bo meso poskočilo do bainih cfin kajti živine ne bo nihče imel ra prodajo. V tem času bo morala tvoriti moka. in vsakdanji kruh edino hrano revnim ljudem. kakor smo uradniki, in če -sc žito ali moka ne obdrži v državi v primerni množini, nastalo bo še večje pomanjkanje in neznos-nejša draginja. In končno naj nam letos zopet nagaja Jupiter-Pluvius in zabredemo lahko v razmere, kakor so nastale na Ruskem, kjer umirajo mili ioni od lakote. Slabo valuto in s tem dnrrinjo nam povzročajo nadalje splošna neurejenost, nepoznani« Sledenja ter prikroiitve izdatkov državnim dtihodkom in politični kakor tudi osebni egoizem v državi. O tem prsati tukaj ni moj namen. Poudarjati le hočem, da je skrajni čas, da parlament posveti vsa sile ureditvi države in da konečno izenači in stabilizira ono zakonodajo, ki bo ustvarjala stalno in dalje časa veljavne zakone. Temu se morajo umakniti vse one uredbe in začasni zakoni, ki povzročajo pravi kaos in neorijen-tiranost ljudstva o njegovih dolžnostih m pravicah. Ne samo stanovanjske naredbe, naredbe o pobijanju draginje, o prometnem davku, nego tudi na v9?h drugih poljih zakonodaje so se v zadnjem času podile uredba za uredbo, začasni zakon ka zakonom, tako da niti izvršujoče uradništvo, še manj pa seveda publika ni bila na jasnem, kaj velja in kaj ne več. Zaradi tega kuničonja uredb in zakonov je naspalo med ljudstvom nepovoljno razpoloženje in nekaka pravna nesigurnost. Vsaka skupina volilcev, ki jo je kaka uredba y.adela v živo, je protestirala proti njej in je bila svojega uspeha že vnaprej gotova. Tako ni bilo niti ljudstvo niti vlada sama na jasnem, ali bo ta ali druga uredba obdržala sploh svojo vBljavnost ali za katero dobo se bo držala. Ljudstvo pravzaprav je postalo duh, ki vedno zanikuje. In množica Kritikastrov mu pritrjuje v koru z besedami iz Fausta: Und das mit Recht, denn alles, was besteht, ist wert, dass es zugrunde geht. Zakoni morajo torej biti prentišljeni In dobri, da jih ne bo treba nadomeščati Z novimi izdajami vsako četrtletje enkrat. Le parlament, kjer se shajajo zastopniki vseh slojev ljudstva, ki poznajo njegove želj« in potrebe tor praktično življenje, nam more ustvariti tako stabilizacijo in izenačenje zakonodajo, ki bo na Izunaj in na znotraj dvignila ugled države ter nudila zopet pravno sigurnost in zadovoljnost naroda. Zadnji čas je, da prenehajo proslule kameralistično uredbe, ki se ustvarjajo brez ozira na zahtei v e praktičnega življenja. Na drugi strani pa si moramo želeti moč-1 ne in energične vlade, ki bo znala brOzobzir* no izvesti vse one ukrepe, ki so potrebni v svrho končne sanacije državnega gosp od ar* stva ne glede na eventualno nemilost, v katero bi zapadla pri svojih volilcih, in brez strahu pred eventualno spremembo posest-1 nega stanja mandatov pri prihodnjih volit, vah. Vsaka vlada imej v očeh le korist skupnosti in ne le korist posameznikov, ki tvorijd večino volilcev, katerih mandat izvršuje. Končno bi bilo pripomniti, da se v politično ospredje silijo pogosto osebeo, katerim primanjkuje potrebno Znanje in dobra volja urediti današnji kaos. Stopati v politično areno, se pravi danes pogosto, iskati preskrbe na državne stroške. Vsa čast možem, ki žrtvujejo za ureditev države vse svoje sile. Takim možem ne bo narod zameril, ako se jim priznajo gotove ugodnosti za njihov trud. Vsako pošteno delo je vredno častnega plačila. Pravi politiki in sposobni možje pa se danes pogosto potiskajo na stoan od političnih šarlatanov, ki veliko delajo z jezikom in malo z glavo. Tako j« v parlament veliko poklicanih, a malo izvoljenih za delo v splošno korist. Pravi politik je eni, ki dela nesebično in posveča vse sile visokemu cilju: koristiti narodu in državi. Glede njega veljajo Goethejeve besede: Der kann sich manchen Wunsch gewähren, der kalt sieh selbst und seinem Willen lebt: sllein, wer andre wohl zu leiten strebt, muss fähig sein, viel zu entbehren. On. ured. Ta članek je bil napisan že meseca februaria ter je prišel v roke uredmkove šele sredi julija t. 1. Zato so nekatere navedbe v članku zastarele, a bistvo velja še vedno. Ponav- iinm znova, da pošiliaitc rokopise uredništvu! Pismo ubitega idealista. Gospod urednik! Tudi jaz sem eden izmeri Onih, ki so služili svoji domovini še V časih, ko je Avstrija službo plačevala še z večali. Ne bi omenjal tega; storim le, da ne boste dvomili, da nekdaj nisem imel idealov! Državni uradnik sem. To me legitimira, da sem siromak. Do sedaj sem nosil to siromaštvo mirno in z velikim samozatajevanjem. Ko lo drugi tovariši tožili o obupnih razmer r.ih, sem jih jaz tolažil: »Počakajmo, potrpi-m, bo žo bolje; država ne more vsega kar čez noč mediti.< Tako sem govoril, obenem pa sem prodajal kos za kosom stvari, ki sem si jih nabavil še v predvojnih časih za denarje, odtrgano od ust, in one stvari, ki mi jih je žena še pred vojno prinesla v zakon. Sei je torej kos za kosom: obleka, jedilno orodje, kolo godala, perilo itd. itd. Verjemite mi, gospod urednik, da sem SB s solzami v očeh ločil od marsikatere stvari. Saj sem vedel, da ne pridem nikdar več v položaj, da bi si mogel katero od prodanih stvari še kedaj nabaviti. A prodati sem moral, kor nisem mogel gledati, kako mi hirajo žena in otroci. In^k»; ko sem prodal! Cim večja jo bila stiska pn meni, tam več trdosrčnosti pri kupcu! « Gospod urednik, zakaj Vam to P1"® ^ kot čroi0rživinU so ubijta z žuvnalistiko v f S nuTbodo razumeli! Krivica je velika krivica, d» «.mora oni, ki verno služi gospodarju, preživljati s tem, kar si je nekdaj odtrgal od ust! Danes ne morem več reči: »Država ne moreč saj vidim vsak dan bolj, kako redi domovina na tisoče parasitov, ki ji pijejo.tot. k! žive danes bolj razkošno, kakor so živeli kdaj pred vojno. Prodati nimam ničesar več. Pač, še nekaj: — poštenje. Ali naj prodam še to? (Ne, g. tovariš! Prodajajte svoje talente; gotovo jih imate, ker vem, da niste le uradnik! Vsakdo naj si poišče postranskega zaslužka ali pridobitnih virov. Tako delajo tudi najvišji naši tovariši. Zakaj ob goli državni plači že dolgo ni mbžno živeti. A ne jezite se zato na domovino, na državo. Tudi ne bodite krivični do vlade. Saj Protičevo ministrstvo in razna koalicijska ministrstva takisto niso sipala medu in mane na javno nameščence. Nasprotno, bbriti smo se morali takrat še huje za vsak priboljšek. Le čitajte prvi letnik Našega glasni! Zakaj tudi vladi se godi tako, kar kor materi: otroci kriče: kruha, kruha! — a odkod vzeti? Najnehvaležnejša, najstrašnejša služba je danes — biti finančni minister. V Jugoslaviji in kjerkoli. Toda tudi dr. Kuma-nudi se zaveda (saj je sam oženjen državni uradnik), da 'za svoje tovariše, javne nameščence, mora najti kruha. Išče ga in vse kaže, daga je našel. Zaupajmo! Prestali smo vojno dobo, prestanemo še sedanjo. Op. ured.) Gospod urednik, tako Vam piše ubiti idealist. Značilno pismo. Predragi >Naš Glase! Naročnik sem, odkar list izhaja, Žal ami je pa iz srca, da Vam moram nadaljno pOšil-jetev lista odpovedati, to pa iz sledečega vzroka: Som sodni sluga, imam G rodbinskih elanov, dobivam mesečno 3200 K plače, _pla-čam pa navadno pri trgovcu pri najbolj skromnem nakupovanju 3000 K: torej bi mi ostalo mesečno za druge potrebščine 200 K. Ker mi pa ni mogoče, da bi pri trgovcu oddal vso plačo, ostajam vsak mesec par stotakov dolžan, tako da sem že samo pri trgovcu globoko v dolgih, ne glede na dolgove, v katere som zabredel v svoji lanski, skoraj 6 mesečni bolezni. Ali jih bom kdaj mogel. poravnati, mi šumi po glavi? Da mi še trgovce zaupa dalje, tolažim sam sebe in trgovca vsak mesec s tem, da dolg poravnam, kadar nam ustavijo maksimiranje ter nam izplačajo od 1. maja nazaj. Pri tem pa trepečem od strahu, ko si mislim, kaj bo. ako me še trgovec odslovi? če bi pa šel v takšnem slučaju k drugemu trgovcu, bi me gotovo vprašal, kje sem poprej nakupoval in da naj mu knjižico pokažem. Videl bi, dn sem ostal dolžan, in tudi on bi mi nakup na knjižico odklonil. Kaj naj storim potem? Bojim se, še bolj pa sc sramujem, če ne bom mOgol dolga poravnati, pride tožba in potem rubež! Sem tudi izvršilni organ, in si mislim, da bi moral kot tak z vzgledom naprej, ne pa da kot dolžnik _ državni uslužbenec stojim pred strankami, ki mi lahko v obraz rečejo: plačaj sam svoje dolgove! Sam bom začel poslušati, kdaj potrka izvršilni organ na moja vrata. Vso sVojo družino imam že skoraj nago in boso; tudi sam bom začel hoditi okrog bos in raztrgan, dasi mi uradna obleka pristoja, pa je tudi še letos nisem dobil. Torej, prosim Vas, g. urednik, da oprostite mojemu pisanju! Zagotavljam Vam- če bodo naši obupni klici kdaj uslišani, postanem stopet zvest naročnik lista, seveda ako mene in mojo družino popreje od bede konec ne vzame. Da šo Vam ne ostanem dolžan, pošiljam bbenem 2 Din za 2 lista, katera ste mi poslali Po preteku plačane naročnine (do 30. G. 22.) S spoštovanjem R. V.. Celje. Savez nabavljačkih zadr. drž. službenika u Beogradu. Upravni i Nadzorni Odbor ovbga Saveza držali su zajedničku sodnicu 15. jula g. g. Poslovni Odbor je podmeo tej sodnici iz-Veštaj . b preduzetim merama za priznanje prava i povlastica po uredbi-zakonu Savezu, 1 Zadrugama. Iz toga izveštaja izlazi: 1. da j® do 14. juna o. g. državna kasa paplatila kapital Saveza ukupnu sumu od 15,946.277-48 Dinara, a da je Savezu isplatila onoliko, ko- liko je Savez nabavio robe i odobrio pozajmice Zadrugama. Ostatak se nalazi još u državnoj kasi; 2. da je Ministarstvo Finansija odlukom od 5. aprila g. g. Br. 2415. odredilo, da s© Savez, kada kojoj Zadruzi treba koja državna zgrada za njene prostorije ili kancelari©, obrati Ministarstvu za svaki konkretni slučaj posebno. Stoga se preporučuje Zadrugama, da se obrate Savezu i tačno navedu, koje državne zgrade i zašto im služe, pa će Savez daljo posredovati, da se Zadrugi stavi na raspolaganje dotična zgrada ali prostorije u toj zgradi; 3. da je isto Ministarstvo aktom od 5. aprila o. g. Br. 2414. odredilo, da se Savez odnosno Zadruge neposredno ili preko Saveza pritnže na Ministarstvo, ako bi keje državno nadleštvo tražilo, da Zadruga plaćuju takse u dopisivanju sa državnim i samoupravnim vlastima. Savetujemo Zadrugama, da se za svaki sučaj pri tuže Savezu, a preporučujemo im, da uvek na svim podnescima, koje podnose državnim ili samoupravnim vlastima upišu: »Oprošteno takse po čl. 77. Uredbe-zakona od 5. decembra 1920. »Službene Novine« od 30. decembra 1920. Br. 292.«; 4. da isto Ministarstvi nije još ništa rušilo po aktima Saveza, kojima je molio intervenciju kod Ministarstva Saobračaja za minimalne stavove i besplatnu vožnju revizora Saveza, kao i kod Ministarstva Šuma i Rudnika za ugalj i drva pO režijskim cenama; 5. tako isto nije Savez dobio rešenje na akt, kojim jo tražio da se od Saveza i Zadruga ne traži naplata poreza na poslovni promet, jer su toga oprošteni: 6. uzeto je na znanje, da su Zadruge oproštene taksa za Obveznice i menice, koje izdaju Savezu za pokriće njihova duga kod Savea; 7. tako isto jo uzeto na znanje, da je zamoljeno Ministarstvu Finan-eija, da izradi i predloži dopune zakonu, kojim bi Savez i Zadruge bilo oproštene uvozne carine i državne trošarine; 8. ujeto je na znanje, da je Rudarska Direkcija aktom od 11. aprila o. g. Br. 2754. aopštila Savezu rešenje Ministra Suma i Rudnika od 20. novembra 1921. Br. 8264., kojim je priznano pravo Savezu i Zadrugama na ugali iz državnih rudnika po režijskim cenama; 9. preduzeti koraci, da se prizna pravo na drva iz državnih šuma po režijskim cenama, ostali su bez-uspešni, ma da jo Savez uložio sav trud i nastojanje. Stoga je odlitčuno, da Poslovni Odbor nastavi i dalje u tom pravcu i da isposlu-ie priznanje toga prava; 10. tako isto uzeti su na znanje koraci, koje je Savez pređuzeo, da se Savezu i Zadrugama prizna pravo, na minimalne stavove za prevoz robe železnicama i ladjama. Svi ti koraci nisu doveli do uspeha, ma da je zamoljen i Ministar Finansija, da intervenira u tom pravcu. Zato je odlučeno: a) da dva člana Upravnog Odbora zatraže audijenciju kod Ministra Saobraćaja i Ministra Finansija i da traže to priznanja-, b) ako ni to ne pomogne, Savez se ima žaliti Državnom Savetu, kada ovaj ptične da radi. ___ Zadruge sa svofe strane treba, da obračunaju svu previše plaćenu vozarinu, pa da od nadležnih Zelezničkih Dirccija traže povratak tih suma. Ako dobiju negativno rešenje, neka podnesu tužbu nadležnim Upravnim Sudovima, te tako prisile železničke organe, da poštuju zakon. Ovo treba čim pre da učine sve Zadnige, a rezultate da saopšte Savezu. Zatim je seduica uzela u pretres podneseni joj izveštaj o računskom stanju Saveza i taj dostavila Nadzbmom Odboru da ga ispita. Iza toga jo Upravni Odbor posebno, a Nadzorni Odbor posebno nastavio rad. Upravni Odbor je; 1. saslušao izveštaj Poslovnog Odbora o pitanjima, koja ovaj sam nije mogao da reši, pa je tada Upravni Odbor prilivatio ove Odluko: a) ovlašćuje se Poslovni Odbor, da prema svojoj uvid javnosti, a držeći so datih mu direktiva, konačno privede kraju pregovore o osnivanju posebnog udruženja za nabavu kolonijalne robe sa Potrošačkim centralnim organizacijama n Sloveniji. U tu svrhu odredjemo je, da gg. dr. Bosek i Gj. Mnrić odmah otputuju u Ljnh-Ijunu i nastave prekinute pregovore, pa o rezultatu izveste iduću sednicu Poslovnog Odbora-, b) na upit Poslovnog Odbora, kako ee ima tumačiti čl. 3. u Savezu čl. 57. Uredbe. Upravni Odbor je dao mišljenje, da se u članstvo Saveza mogu primiti činovničke potrt> šačke zadruge, koje su snovajie pre Urodbe i po zakonu b zadrugama, ako svoja pravila saobraze sa Uredbom, pa ma u dotičnom mestu već postojala i bila u članstvu Saveza Nabavljačka Zadruga, koja je osnovana iza Uredbe i po Uredbi. Tako sve predjašnje činovničke potrošačke zadruge, ako saobraze pravila Uredbi, mogu se primiti u članstvo Saveza, ma da je n Savez već stupila jedna Nabavljačka Zazdrnga, koja je osnovana iza Umdbo i po Uredbi; 3. Upravni Odbor je odobrio odluku Poslovnog odbora, da se održi zadružni sastanak i našao, da je taj aar stanak neophodno nužan i preko i hitno potreban. Stoga je odreio, da Poslovni Odbor čim pre sazove taj sastanak. Troškove sastanka snosi Savez i to: vozarinu drugom klasom, pored toga dnevnicu od 80 Dinara dnevno, a za putovanje se ima računati po jedan dan za dolazak i povratak, ako izaslanik dolazi iz daljine do 300 km, a preko te daljine ima se računati po dva dana za dola-zak i toliko za povratak svakom izaslaniku. Daljnje odluke po ovom predmetu ima da donese Poslovni Odbor, o čemu će na vreme biti obaveštene sve Zadruge. (Konec prihod.) Kakšne skrbi ima višji šolski svet. Neposredno po oni silno važni listini, ki prepoveduje, da bi učenci poklonili na Miklavževo svojemu učitelju kakega par-keljčka, je izšlo sledeče opozorilo: » Ravnateljstvom vseh državnih srednjih šol in učiteljišč v Sloveniji. Na neki ljubljanski srednji šoli se je pred kratkim primerilo, da je učitelj zaključil pouk, še predno je potekla učna ura. Učenci so bili v tem času skrajno nemirni, tako da je vladni funkcijonar, ki je hotel prisostvovati pouku dotičnega učitelja, izprva menil, da v razredu učitelj sploh ni navzočen. Prizadeti učitelj se je s tem opravičeval, češ da je moral pouk prej završiti, da bi mogel še pravočasno priti na drugi zavod, kjer poučuje kot pomožni učitelj. — Ta primera daje višjemu šolskemu svetu povod, da vse v državni službi stoječe učitelje resno opozarja na njih učno dolžnost, zlasti da je vsak učitelj obvezan, določene ure točno in v polnem obsegu obavljati. Ta obveznost pa se nikakor ne sme kratiti vsled morebitne zaposlitve na kakem drugem zavodu. Uči-tej se mora takoj po zvonenju pojaviti v učni sobi in vršiti tam do konca ure pouk. —Prav tako so učitelji dolžni, da točno vrše nadzorovanje na hodnikih po odredbah ravnateljstva. — Ravnateljstvu se naroča, da naj proti učitelju, ki bi v tem pogledu kršil svoje službene dolžnosti, upo rabi svoje pravice v smislu §§ 95 in 97, I. odst. sl. pr. Predsednik: dr. SL Beuk. K temu bi pristavili samo sledeče: Obžalujemo visoko čislanega predsednika viš. šol. sv., da daje na kaj tako konfuznega. svoj podpis. — Viš. šol. svet je sam kriv, če ne morejo biti ure celotne; zakaj pa sili, da morajo učitelji poučevati na razni h zavodih in odobri urnike, kjer si.slede take ure neposredno? Absolutno ni videti, zakaj je bolje, če učitelj' vleče še zadnjih pet minut ure, dasi je s snovjo gotov, a pride na drug zavod za toliko bolj pozno, kakor da se to zgodi na škodo prvega zavoda. Saj vendar učitelj ni kak duh, kakor je gori imenovani vladni funkcijonar, ki zasleduje učiteljstvo in čaka pred vrati, da nastopi kakor deus ex machina. Gorenji ferman, razposlan na vse šole v Sloveniji, je malo pripomogel, da bi povzdignil ugled »vladnih funkcijonarjev« pri viš. šol. svetu. Pa kaj, saj ni prvič in upajmo ne zadnjič, ko so pokazali, kako umejo svoj poklic. Učiteljstvo jih željno pričakuje kot svetovalce in prijatelje, a oni hočejo biti samo biriči... Nekdo, ki toplo želi, da se vladni funkcijonarji šoli na korist izpre-menijo. Izpreminjevlani predlogi k načrtu novega zakona o civilnih državnih nameščencih. (Dalje) Cl. 169.: Na kraju dodati: »Suma novčanih globa u jednoj godini ne smije da prelazi jedno mesečim platu službenika.« Kao 3. alineju dodati: »No novčana kazen može uslcditi samo onda, kad joj jo predhodila pismena pretnja.« Cl. 170.: 1. alineja neka glasi: »Kazne za neurednost izriče osim disciplinske komisije i nadležni starešina ili starešina svakog višeg nadleštva. Ko se imade kod vlasti 1 kod ureda smatrati nadležnim starešinom odre-diće se naredbom.« 2. rečenica druge alineje neka glasi: »Obrazložena odluka o kazni ima mu se saopštiti pismeno službenim putem.« 3. alineja neka glasi: »Novčane se kazni sustežu ako treba, od .prinadležnosti i upotrebljivaju se u dobrotvorne svrhe u korist službenika.« 4. alineja neka glasi: »Kazna za neeurednost ne beleži se u službenički list.« Sve drugo ima da odpadne. K Čl. 171.: Rok od 3 dana produljiti na 15 dana. Kao 2. alineja neka se doda: »Istotako može službenik protiv odluke o kazni za neurednost, koju Izriče disciplinski sud najkašnije u roku 15 dana podneti žalbu 1 to disciplinskom sudu II stepena.« . K čl. 172.: Prva alineja neka glasi: »Disciplinske kazne ove su: 1. Ukor. 2. Zaustava unapredjenja u viši stepen osnovne plate najviše do dve godine dana. 3., 4., 5. (dosadašnje tačke 2 do 4.) 6. Odpuštanje iz službe.« Sledeči tekst tačke 5. (sada 6) neka na ovom mestu odpadne. Treća alineja neka glasi: »Kazne Iz tačke 1. 2 1 3 povleče zaustavljanje napredjivanja u višu radnu grupu, a kaizna Iz tačke 3 1 napredovanje na viši stepen osnovne plate, a obadvoje najviše za tri godine. Dužinu vremena odrediće disciplinski sud.« Kao nova 5 i 6 alineja: »Ako ic službenik, koil se Kazni ođpušta-niem Iz službe u tom vremenu već bio stekao pravo na penziju, gubi to pravo. Ako pak postoje 'dokazi da je takav službenik siromašnog stanja 1 zaista potreban, može mu se iznimno presudom priznati doživotno ili za ograničeno vreme tekuć opskrbni doprinos u najvišjoj meri polovine Iznosa, koji bi mu pripadao kao normalna penzija, ako bi bio u isto vreme penzijoiilsan. Nevinim porodičnim članovima odpušte-nog službenika može se, kad postane presuda Izvršna, priznati u presudi, ako bi imali u isto vreme za slučaj smrti odpuštenog pravo do opskrbnih užitaka, u obzira vrednim prilikama primeran opskrbni doprinos n nazvišoj meri njihovih normalnih opskrbnih užitaka i to počev od smrti otpuštenog. A može se im priznati opskrbni doprinos Čak od vremena, kad su se otpuštenom obustavile prinadležnosti, ako nije bila upotreb-llena odredba prijašnje alineje.« K Cl. 174.: 3. rečenica prve alineje neka glasi: »Sudovi se obrazuju Itd. ... 1 to »tako, da se postavi csa članove disciplinskog suda, odnosno jzamenike, toliko redom po rangu najstarijih služ-prycn?tveno pravnika, dotične struke, n kL S,Ux?’ ko,lko ih treba da se popuni propisani broj članova I zamenlka.« .,„*Spr ed Pos'ednie rečenice L alineje neka se unese« »izmedjn 5 članova odnosno njihovih zame-Bika pak mora da bude po iedan član kategorije J. struke, kojoj pripada okrivljenik. Isto važi za disciplinski sud II. stepena.« K členu 176.: člen neka glasi: »U slučaju da jedna struka u jednom mestu ne bude mogla obrazovati disciplinski sud 111 pak da bi Iz kakvog drugog uzroka bilo potrebno Državni Savet, na traženje nadležnog Ministra. odrediće disciplinski sud druge struke 16 lste struke no u drugom mestu, s tim da barem jedan član suda mora da bude iz struke u kojoj je službenik kome se sudi Cl. 182. neka glasi: »Predsednik disciplinskog suda je najstariji po rangu sudija. odluka se donosi absolutnom većinom glasova. Ka