St. 98. V Mariboru, četrtek 24 avgusta. IV. teeaj. 1871 SLOVENSKI NAROD. Izhaja trikrat na teden, vtorek, četrtek in soboto, ter velja po posti prejeman. ali v Mariboru s pošiljanjem na dom, za celo leto 10 jrold., za pol leta 5 pjold.. za četrt leta 2 fcold. 60 kr. — Za oznanila se plačuje od navadno četiristopno vrste 6 kr. čo se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. čo se dvakrat in 4 kr. če se tri- alt večkrat tiska. Vsakokrat se plača štempelj za 30 kr. — Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi so ne vračajo. — Uredništvo je v Mariboru, v koroški ulici hišn. štrv. 220. Opravništvo, na ktero naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v tiskarnici: F. Skaza in dr., v koroški ulici hišn. št. 229. Slovenci! V nekoliko dneh boste imeli zopet voliti. Ker nemška večina poslancev v državnem zboru ni bila pri volji sporazumeti se s Slovani in jim enake pravice z drugimi narodi dati, razpustil je milostljivi cesar državni zbor in tiste deželne zbore, v kterih so nam Slovanom nepravični Nemci v večini bili. Razpuščen je zato tudi štajerski deželni zbor. Zdaj, v tem za naš narod imenitnem času ima vsak pravico in dolžnost, sebe in druge opominjati, da vsak na svojem mestu svojo dolžnost stori, da se ne da zapeljati od one stranke, ki je rabila vse pripomočke laži, da se je na čelu vlade ohranila, od ktere jo je sklep Nj. veličanstva presvitlega cesarja pahnil. Upijejo, da je ustava in svoboda v nevarnosti, zato ker cesar in vlada hoče pomiriti in upokojiti razdražene narode, in jim vsem enake pravice dati. Ali ustavna pravica in svoboda, za ktero smo tudi mi, nisste v nevarnosti. V nevarnosti je samo gospodarstvo tiste nemške stranke, ki je rabila napake obstoječe ustave samo za oslavljenje svoje nečimernosti, za nagrabljenje milijonov in milijonov; tiste stranke, ki je svojo ustavo napak potrebovala, da je narode tlačila, ki je hotela v trgovini in obrtu, v državi in cerkvi, v hiši in v šoli, samo svoje gospodarstvo uvesti, ki je svobodo na jeziku, v srcu pa gospodoželjnost nosila. V nevarnosti so nameni tistih prenapetih nemškutarjev, ki so že zdavnaj izrekli, da hočejo le toliko časa biti avstrijski, dokler morejo gospodariti, in zdaj žugajo naše dežele, ki so bile nekdaj v nemškem bundu, nemški Trusi ji izdati. Slovenci ! Mi smo zvesti Avstrijanci in hočemo ostati. Mi hočemo mir in spravo med narodi in naša domoljubna dolžnost je, da tem dobrim nameram Nj. vel. cesarja svoje pomoči ne odrečemo. Mi nečemo nehati biti Slovenci, mi hočemo narodnost ohraniti, mi hočemo, da se mednarodnemu, stanovskemu in verskemu hujskanju enkrat za vselej konec naredi. Mi resnično in iskreno želimo sporazumiljenje in mir z našimi nemškimi sosedi, mi želimo, da bi oni pravičnost naših zahtev spoznali. Z nemško-liberalno stranko pa, ktera je protivna temu, kar je našemu narodu najsvetejše, nečemo biti. Mi nečemo biti z ono stranko, ki ne dovoli, da bi kmečki okraji vso volilno pravico dobili. Mi nečemo hoditi in voliti s tisto nemško stranko, ki nam naših tirjatev ni nikdar priznati hotela, ki je svojo večino v deželnem zboru tako brezobzirno rabila, da je namestu dveh Slovencev volila dva moža za naša zastopnika v državni zbor, ki nista zagovarjala Slovencev, ampak one ljudi, kteri slovenski narod uničiti žele. Že pri mnogih volitvah smo dokazali, da vemo razločiti svoje prave prijatelje od tistih hinavcev,- ki le ob času volitve plazijo okolo nas, v srcu pa nosijo srd in sovraštvo do vsega, kar je slovenskega. Ce kedaj, moramo pri zdanjih volitvah vsi, kakor en mož glasovati za zagovornike, ktere poznamo kot neustrašene borilce za pravice našega naroda. Sporazumi jeni z volilnimi okraji Vam imenujemo može, kteri m morete in smete zaupati. Oni so izkušeni možje, ki ljubijo naš narod, katoličani, in prijatelji mini in sprave med narodi, možje od kterih smo najbolj prepričani, da bodo brez strahu in vedno se potegovali za naši' želje in zahteve. Prepri2ani smo, da bodo kmečki okraji poslušali naš domoljubni glas, da bode Slovenec; volil povsod Slovenca! Od meščanov in uradnikov pa, kteri so se dozdaj mnogo od naroda odtegovali, pričakujemo, da se bodo zopet k svojemu narodu obrnili, pomirjenje in spravo podpirali, kakor to tirja njih moralna dolžnost in njih dobiček. Slovenci ! Priporočamo Vam torej, izvolite soglasno narodne kandidate, kteri so : 1) Za občine mariborskega, slov. bistriškega in sv. lenardskega okraja: jrosp. prof. *Xo«-*ii> Simmii. „ dr. 3ETr. 14*1*1«^j. 2) Za občine ptujskega in rogaškega okraja: gosp. M". IIcMMiiaii. iJ) Za ljutomerski, ormužki iu gorenje-radgonski okraj : gosp. dr. Jiuiko ?»«5«.»i-ai«M*. 4) Za brežki, sevuiški in kozjanski okraj: gosp. FV, KŠLOfiMBjr, korar v Mariboru. 6) Za celjski, vranjski, gorenjegradski, konjiški in laški okraj : gosp. dr. »J. ^V*"<_>Siij«Xc v Smarji. dr. !^Vi*<>minKuš. 6) Za slov. graški, šoštanjski iu inarnberški okraj: gosp. ££• pl. -A^Isnnovi«* Ooi>iiasil*:i. graj&čak v Velenji. Slovenski centralni volilni odbor v Mariboru Skupščina volilcev v Mariboru. RazpusČenje deželnega zbora štajerskega dalo uam je zopet priliko poskusiti se a svojimi političnimi protivniki. Da je bila ta prilika željno pričakovana, temu je bila ravno dokaz skupščina, ktera se je memo prejšnjih odlikovala izrednim številom in to samih odličnib domoljubov. Dasi jc bil čas med oklicem in skupščino le kratek obrok, "vendar so prihiteli iz najbolj oddaljenih pokrajin slovenske Štajerske že čestokrat izkušeni narodnjaci, kajti vsak je občutil velevažno pomeni-bo novih volitev, vsak je bil preverjen, ka treba v odločilnem času postopati odločno, ka treba sloge, porazumljeuja in vzajemnega delovanja. Marsikteri prišleeev je dobil povabilo k skupščini le malo ur pred razpisanim časom, a kljubu vsemu so popustili vsakdanje posle ter hiteli se posvetovat o narodnem delovanji. Zbor se je pričel, kakor naznanjeno o '/a 4 popoldne. Rodoljubov se je zbralo nad sto. Per acclamutionciu se je volil kot predsednik naš vrli gosp. Ivan Ž uža, kteri pa predsedstva ni hotel prevzeti in mesto sebe nasvetoval prespoštovanega gosp. dr. VoŠujaka, kteri je tudi per acelama-tiouem voljen, predsedstvo prevzel. Prva točka programa je bila volitev izvršilnega (centralnega) odbora v Mariboru, čigar število se je po kratki debati odločilo na 15, itak že v zadnjem listu naznanjenih udov. *) Druga točka se je tikala kandidatov v posameznih volilnih okrajih. Pravilo in vodilo vsem nazočim rodoljubom jc bilo edino muogokrat pov-darjano načelo: Volimo tacega moža, o kterem gre misliti, da jc zmožen pa da ima največ upanja biti izvoljen.'' Debate so se zlasti vdeleževali gg. dr. Zarnik, Kosar, Herman, dr. Srnee, dekan Žuža, prof. Pajk, Rapoc, dr. Prelog, dr. Pajek. Brez vsacega razpravljanja se je potrdilo, ka ostanejo kot kaudidatje v prejšnjih volilnih okrajih gg. A d a m o v i č , Herman, Kosar in dr. V o 5-njak. Glede volilnega okraja Slovenj o-Bistriškega, Mariborskega in St. Lenartskega pa je bil daljši razgovor in sta se po dalji debati postavila kot kandidata gg. profesor Sumau in dr. Prelog. Na vrsti je bil potem kandidat za Ljutomerski, Ormužki in Gorujc-Radgonski okraj. Dr Valentin Zatuik je poprijel v tej zadevi besedo, ter dokazal, ka jc neobhodno potrebno, da imamo *) Po pomoti je Izmed zadnjič nabrojenih imen udov centralnega odbora i znal o ime dr. Zamika. — Vredn. mi Slovenci na Štajarskcra, kteri spravimo v naj-srečnejem slučaji karih 8 poslancev v deželno zbornico, zgolj kapacitete in dobre govornike kot zastopnike, kakoršen jc gosp. dr. Janko Seruec, da je prejšnji poslanec gosp. Kukovec pri vsej svoji izveuredni domoljubnosti in delavnosti z opravili preobložen, vrh tega tudi ne posebno trdnega zdravja, da se tedaj taka žrtva od njega ne sme zahtevati vnovič' Ko so se potem čula še nektera enakoglasna mnenja iz dotičnega okraja je bil izvoljen z glasovanjem na lističe gosp. dr. Janko Sernec, kteri se je poslanstva branil, a ga pa splošni iu dolgotrajni prošnji vendar prevzel. Za volilni okraj Celjski, (Saviuska dolina, Šmarje, Konjice in Laški trg) jc nameravalo kat. pol. društvo v Mariboru kot druzega kandidata postaviti svojega predsednika gosp. prof. Janko Pajka. Pa nazoči upljivui iu merodajni možje namreč: gosp. Ivan Žuža za Griže, in Celjsko okolico, gosp. dekan Anton Žuža za Laški trg, Franc S k a z a za Šmarje , g. L i p o 1 d za Mozirje, g. Se lak za Rečico so vsi euakoglasno in odločuo izrekli, ka jc želja vseh volilcev, da se voli prejšnji poslanec dr. Dominkuš, kteri uživa še vedno nepremenjeno zaupanje, kteri je vsigdar odločno in pogumno zastopal naše pravice in položil tolike žrtve na oltar domovine. Ko se je gosp. prof. Pajk izrekel, da kandidature za Celjski okraj nikakor ne prevzame, poprime gosp. dr. Dominkuš za besedo ter krepkem govoru opomni na čase, ko je še trebalo moraličuega poguma se izreči za narodno reč. Le žrtvoljubosti iu značajnosti nekterih, ki so neglede na društvene razmere, na gmotne škode, pot gla dili prihodnjemu zarodu, gre zasluga, da je narodna ravnopravnost prodrla do cesarskega prestola. Zdaj treba samo še že prizuauiin načelom dobiti vidno in istinito obliko in ustavo tako pre drugačiti, da bode ščit pravi svobodi in dala varstvo vsim narodom, liekel jc dalje, ka mu je njegovo pičlo sodelovanje prineslo to lepo nagrado, da jc bil v enem najkrasuejih in najbolj zavednih volilnih okrajev izvoljen. Dasi kratko zborovanje v deželnem zboru zbog znanih uzrokov ni prineslo zaželenega sadu, dasi tudi osebno prizadevanje pri sicer dobrovoljnih ministrih ni imelo vspeha, hoče vendar, ker so ga iz raznih krajev Celjskega okraja prišli zaupni možje svojimi izjavami prepričali, da stavijo volilci v njega še vedno prejšnjo zaupanje udati se v to velečastno vabilo ter sprejeti pooblastilo svojih volilcev. Po čvrstem govoru gosp. dr. Dominkuša je bilo zedinjenje hitro gotovo, vsak je previdel, da je lc splošna enaka in edinstvena volja prava pot do zmage. Razpravljalo so se Še nektere menj važne zadeve, cela skupščina pa je bila živ dokaz iskrene domoljubnosti vseh udeležencev, bila pa nam je tudi poroštvo, da bode naša pravična reč zmagala krivico in laž protivnikov. Ako še pridenemo, da sta v zadevi Celjske volitve jako krepko pro et eontra govorila gosp. Gregorič iz Ptuja in dr. Pajek iz Maribora, je glavnih potezah obrisan obvod in podoba volilnega shoda. Ni nam mogoče niti namen imenovati vse udeležence — srčna hvala jim bodi! — to pa lahko izrečemo, da so nam po shodu že došla pisma, iz kterih je razvidno, da smo si kandidate jako srečno izbrali, to pa je že denes gotovo, da bodo nove volitve za nas štajerske Slovence sre-čneje izpale nego lanjske. V to ime pouiozi bog iu sreča junaška ! Domačo in slovanske novosti. — Od Velike Nedelje nam piše glede volitve veljaven rodoljub: „Pri denešni volitvi pri kmečkili občinah v Velikouedeljski župniji so izvoljeni za volilne može sami stalni in odločni narod n j a k i. — Da bo naš poslaucc g. J. S e r n ee skoro enoglasno voljen je brez vsake dvombe! Živel torej naš deželni poslance gosp. Srnec! — Od velenjskega okraja se nam piše: „Naj slavno vredništvo blagovoli tudi z kmetovskih rok en glas sprejeti, da tukaj v Slovenjem Gradcu bodemo gotovo v drugič našega gosp. Adamoviča za svojega poslanca volili. Živili vrli boritelji, delajte za nemilo zatirani narod in naj v tem važnem trenutku preneha vsaka razprtija iu naj vlada ljuba zložnost. To želimo iz srca kmetovski narodnjaki — N o v m a never za volitve rabi naš ljubeznjivi prijatelj, slaboznani gosp. okrajni glavar Seli on wct ter v Celji. Kot poverjenike pri prvotnih volitvah nastavlja namreč zlasti v Konjiškem okraji same eminentne ne m skuta rje in svoje privrženike, in misli da bode tem načinom uspeli volitve zvodil na mlin, že enkrat blamiranih gg. dr. Vreč ko-ta iu Poseka, ktera hočeta kandidovati za kmečke občine celjskega volilnega okraja. Da se bosta ta dva kandidata zopet blamirala, je že zdaj gotovo, da pa tudi Schbmvctter-u Listek. Naš jezik in ..aner-pedagog" Lesjak. Ako v naslednjem nekoliko izpregovorimo o pedagogičnein sestavku, kterega je izobraževalce učiteljev, g. Lesjak v letošnjem programu ljubljanskega pripravnišča pod naslovom: „EinigeGe- i zob raže valeč učiteljev tako neumnost na dan spraviti. Ta posebne sorte junak pismenega peresa si pa zraven še doiuišljujc, da je velik pedagog iu da druge visoko nadkrili. Praktični šolski možje, na ktere se sklicuje, so : njegov praški kolega Ilcr m a n n in spodnje-avstrijski jeziku početi more stoprv v .'>. razredu ljudske šole. K temu opomni ljubljanski pedagog: „So pri nas možje izvedeni in izkušeni, kterih odlično delovanje izvira brez dvoma iz domoljubja, kteri so si pa očito preveč zaupali, ko so meni nič tebi nič brez temeljitih pedagogičnih študij, iu no da bi tudi na tem polji imeli zadosti] deželni šolski nadzornik Vinccnc Prausek. K temu iskustev, tudi tu pravo pot najti menili. Oni I pa imamo opomniti, da niti eden, niti drugi izmed mislijo, da bode naša mladost najgotoveje naučila I rečenih mož ne trdi, da mora nemški jezik dankeo Uberden Unterricht der deutschen Sprachclse nemškega jezika, ako se uk nemškega samo 1 učni jezik biti, da se temeljito naučiti more. Oba an den Stadt- and mchrklassigen Volksschulcnl kot predmet učenja obravnava. Oni trdijo: mla-1 sta samo te misli, da se mora tuj jezik obravna Krain.V napisal, storimo to samo zavoljo tega, daldost mora najprej slovenskega materinega jezika! vati kot učni jezik in da se mora s tem zgodaj dokažemo, kakšen duh vlada na tej izobraževal-1 dobro naučiti se, potem naj »e na podlogi tega I početi. Onadva sta torej samo nekoliko Les- vladaluči tujega jezika. To se prav lepo sliši inje že|jakove misli, s čemur pač tudi pokazujeta, da sta marsikterega podkupila, kteri se je truda ogibal, stvari globlje v dno pogledati." Nekoliko dalje pravi potem: Meni je, torej nemogoče sporazumeti se onim ravno izrečenim načelom, po kterem bi se Gospodu Lesjaku j omenjeno učenje stoprv v tretjem razredu začeti raca z mislimi in I imelo; temveč jc moje prepričanje tako, da se mora poduk nemškega jezika že v spodnjem raz redu začeti, ako sc hoče do zaželenega cilja priti To moje prepričanje se opira na izrek p rak niči učiteljev, iu v kake roke je prejšnja izobraževanje kranjskih učiteljev dala. Nam je pedagogija znanost, kakor vsaka druga. < )ua je obseg zakonov in pravil, ki so iz premišljevanja o naturi človeškega duha in iz re-BUltatov mnogoletnih izkustev vzete, ona je iskanje resnice in uresničevanje njeno, pa se vidi pedagogika samo i< pojmi, pomadno besedičenje po babje; kajti drugače bi si ne mogli razlagati brezmerne nesramnosti, ktero naš laži- (ali nemško-krepko rečeno)! a f t e r-pedagog Lesjak v svojem sestavku razvija, ne mogli bi razumeti nevednosti v pedago gičui literaturi, ki jo v njem kaže. Čudni možanec polemizira v sestavku proti osnovateljem zakona I o jezikovi ravnopravnosti na Kranjskem. Kakor zuano so lc-ti te misli, da se učenje v nemškem tako malo kot on stvari globočje do dna pogledala. Kar se posebno Prausck-a tiče, težko bi se dobil še kdo razen Lcsjaka, ki bi mislil, da je pedagog. Ko jc ljubljanski „pedagog" nekoliko citatov iz spisov zgore imenovanih mož citiral, pravi : ,,Ako dva tako prevejena Šolnika, kakor llermann iu Prausek, potrebo dokažeta, da se mora učenje v drugem (nemškem) deželnem jeziku že v 1. razredu začeti, menda je že zadosti, da se sprevidi, tičnili šolnikov, na moje lastno izkustvo,|ka se možje nasprotnega mišljenja motijo." kakor tudi na načela didaktike." I Torej, ker sc g. Lesjaku dobro zdi iu njego - No, priznati moramo, gosp. Lesjak dela j veniu krdelcu, da bi se moralo učenje v nemškem prav čudne izkušnje: najbrž do njih pride samo I jeziku že v I. razredu začeti, morali bi oni, ki so kak ud ljubljanskega „konstitucijoualncga" društva. I protivnega mnenja že sprevideti, da se motijo V Kdo bi sploh mislil, da je mogoče, da more kak | To krdelce ne premisli, da, ako otrok že mora tuj kot zastopniku vlade tako pristransko postopanje ne bode koristilo, mu tudi moremo zagotoviti. — Sploh pa hočemo v prihodnjem listu spregovoriti nekoliko resnih besed glede naših c. kr. uradnikov. — Ne vemo kedaj bode v naših uradni-j a h in naših uradnikih boljše. Stara nemškutar-ska klika činovnikov, c. k. svetovalci, ravnajo v vsem še zmerom tako, kakor da bi dobivalai z Berolina, ne iz sredine Avstrije ukaze in plačilo. Na primer: Pri celjski okrožni sodniji imeli so 16. t. m. modri nemŠkutarski c. kr. sejo, da bi okrajnega sodnika za Vransko predložili. Predloženi so bili gg. Alojz Schalamun, Janez Kastelic, Alojz Tschech. Najstarši svetovalec: Stiger in najmlajši: A. Frass sta predložila „primo loco" Schalamuna, ki zna samo nekoliko malega „bindisch"; druga dva svetovalca Henrik Sajiz in Fr. Pomer sta predložila Tschech-a „primo locou, ki jc nemškutar prave sorte. Slovenec je samo Kastelic, zato so ga omenjeni gg. pustili. Torej kako vrednost imajo te predlaganja, pri kterih politična antipatija zagriznenih nemškutarjev prevago daje! — Višja sodnija v C4radcu prednost daje g. Adolfu Praru-bergerju v Mariboru, ki so ni v 301etni praksi med Slovenci slovenskega jezika niti toliko naučil, da bi se s strankami porazumeti mogel, iz same strastne antipatije proti Slovencem. — Kljunov Cene jc poprašal te dni pismeno svoje konštitucijske prijatelje v Ljubljani, bi sc li odpovedal poslanstvu v Kranjskem dežel nem zboru, ali ne? Odgovor v Švico poslan mu je bil ta, da bi zdaj ne bilo varno, skušati volilec ker piha drug veter, kajti utegnilo bi se pripetiti da bi namestu ustavovernega prišel na dan spra-voljubcn poslanec in manjšina bila bi še manjša kakor jc. Tedaj bo Cene „ad majus gaudium" galerije in čevljarskih in pekovskih fantov k zboru prihajal iz Švice v Ljubljano. — Tudi g. Conrad se noče odpovedati poslanstvu za Idrijo, mend iz istega uzroka. Ali bo tudi on prisopihal v Lju bljano, ali nc, ter kako bo zdaj glasoval, sc še ne ve. — — Učiteljskega zbora v Zagrebu se ude leži 40 čeških učiteljev, vrh tega župan in dva odbornika iz Smihova. — V razsodno komisijo z V. razred razstave je izvoljen tudi Slovenec A Praprotuik. Dopisi. Iz NttvillNl44» dolin«'. 22. avgusta. Izv. dop.J — In zopet imamo volitve! Slovenci! Ministerstvo je obljubilo biti enako pravično vsem narodom, naj si bodo Nemci ali Slovani ali Italijani. Ta proglas je velika večina avstrijskih narodov z radostjo sprejela, ker je upala, da vendar enkrat ponehajo nesrečni notranji prepiri in nastopi doba medsobnega porazumljeoja iu pomirenja narodom na korist, Avstriji na blagor. Tudi mi Slovenci to želimo. Le svojbina Nemcev jo zagnala strašen hrup, lagaje nesramno da ministerstvo uamerava Nemce podvreči Slovanom, zatirati nemštvo in Avstrijo spremeniti v slovansko cesarstvo. Po svoji stari navadi šuutala in huj-skala je narode med seboj in z najgršimi lažmi ščuvala nemško ljudstvo proti Slovanom, da bi uničila poštene namene ministerstva, in si spet pridobila hegemonijo (nadvlado), ktero je toliko časa rabila sebi in svojim privržencem na dobiček, narodom in cesarstvu pak na neizmerno škodo. Kaj pa vendar želimo mi Slovenci, da bi bilo našim nemškim sosedom na izgubo? Mar jih mislimo posloveniti, jim v nemških krajih vsiliti slovenski jezik v Šole in uradnijc, nemški pa pro gnati v kočo bornega kmetica V Mar mislimo jim odvzeti njih srednje in više šole odstraniti nemške profesorje, ter na njih mesto postaviti slovenske V Nemci sami dobro vedo, da Slovenci kaj tacega nc nameravajo, in da si druzega ne želijo, kakor da bi vživali vse tiste pravice, kakor Nemci, ker morajo tudi enaka bremena nositi. Kaj tedaj želimo mi Slovenci? 1. Obstanek Avstrije, v kterej že to liko 100 let živimo in ktero so vedno zvesto bra nili slovenski sinovi. 2. Želimo Slovenci si ohraniti svojo prirojeno narodnost, ker le po tem nam bo mogoče, do veče omike in večega blagostanja dospeti. V ta namen tirjamo: a) pre naredbo sedaj veljavne december prenaredbe v federalističnem smislu da bodo deželni in narodni zastopi imeli od ločevati v vseh stvareh, ktere nc zadevajo celo cesarstvo; b) z e dinje nje vseh Slovencev veno kro novino. Ker pa se to zcdiujeuje nc da (?) hi potna zvršiti, smo za zdaj zadovoljni, ak se nam za slovenski Stajar privoli samo stalen namestnijski oddelek v Mariboru j c) v polja v o slovenskega jezika kot uradnega v vse uradnije iu kot učnega v vse ljudske in srednje šole na slovenskem Štajarji; d) ustanovo slovenskega vseučilišča ali vsaj pravdo- in modro slovne akademije in posebno deželno nadsodnijo za vse Slovence v Ljubljani; e) prenaredbe volilnega reda za deželni zbor, da dobijo Slovenci toliko poslancev, koliko jim gre po številu prebivalcev, iu znesku od njih plačanega davka. Kdor to hoče, tega volite. In to sta dr. Vošnjak in dr. Dominkuš! Živela kot naša poslanca! Iz *a*iii*t44k doline 22. avg. (Zgodo vi ns tvo na gimnaziji.) Novi ukaz inini-sterski od 12. t. ni. pridava zgodovini ali za prav geografu 3 ure na teden. Po tej važni premembi se ima zgodovinstvo v 2. 4. 5. razredu učiti po štiri tedenske ure iu sicer po dvo uri zgodovina, po dve geografija. V druzih razredih ostane pri starem, samo da v 3 razredu odpadeti 2 uri do geografije in na zgodovino pride le ena. Vprašanje, ali ne bodo potem takem učenci, ki se morajo v drugem razredu risanja in v četrtem štajerske zgodovine poleg druzih predmetov učiti, preobloženi, to vprašanje bi bilo zdaj pre-pouno. Zamolčati pa vendar ue moremo, da bi imelo ministerstvo ob enem naznaniti, po kterih priročnih knjigah sc bode podučevalo; zakaj niti strokovnjaki nc vedo kako se vesti v tem obziru, za Slovence pa je to posebne važnosti. Obče je znano, da sc po napačnih načelih, ktera jc zdrava pedagogika zavrgla že davno slovenski dijak niže gimnazije pri zgodovini bolje vadi nemških besedil ali fraz, negoli zgodovine same. Kar smo že o tej zadevi čuli, tega ne bomo pripovedovali, bilo bi predolgo. „ Pridni tepec", tako imenujejo take učenec, vendar le dalje rije; zgodovine sicer nc ume, zato sc mu pa v glavo vbijc nemščina. Namen posvečuje sredstva! 1 kaj pa za naprej V Vzemimo 3. razred. Kar se jc v treh, ali recimo, v dveh urah storilo, se ima zgoditi prihodnjič v eni, ako knjige ostanejo iste; za nenemškega učenca jc li knjiga mc-rodajna. Bode li to mogoče? In če ni mogoče, kako tej nepriliki v okom priti ? Mi vidimo tu le en način, po kterem se ni treba od vrste do vrste, od besede do besede učiti, ampak stvar samo si zapomniti ter jo povedati z lastnimi besedami. Podučuje naj sc v jeziku, kterega jc učenec zmožen. jezik učiti, predno mu jc materini jezik v oblasti, pride njegovo notranje duševno življenje ali z je-zikovim izrazovaujein v nasprotje, ali pa tako čisto ohromi, da uobena predstavljanja in čutila v njem nc ožive, ker niso bila še ona v njem trdna, ktera je z materinim mlekom uavzel si, ko more sc, morda v desetem letu, k tujemu preiti. Predsodek, da se mora otrokom tuji jezik nigrftjeu v glavo vbiti, je celo pri sicer razumnih ljudeh obče razširjcu. To je ena bolezen, ki se nc da z razlogi razuma izpodbiti, prav taka kakor ,,inoda." Že otroka dva jezika vzpored jc moral že tuje v sebe jemati. Dva učna jezika j učiti, to je pregrešenje nad duhom otrokovim, kajti to deluje kakor nakopičene igrače. Večina taeih otroK jc kasneje, ako jih trdna natura ne reši, dostokrat duševno slabotna, dostikrat duševno bedasta." Vernaleken je tu važne in resnične lu sede zapi8al in ž njim se bode skladal vsak pravi Ker človek v jeziku ne I šolski prijatelj, šolski poznavalce, samo „after-pe svoje misli in čutila in|dagoga Lesjak morda ne, ktereniu pa ni za Boh v eni ljudski šoli delata izreji kvar. Dr. Kari Schinidt, slavni spisatelj nZgodovine pedagogike" pravi v svoji „gimuazijalni pedagogiki" : „Stoprv po materinem jeziku in v njem postane človeku vse notranje duševno življenje jasno in stoprV po njem se vsa znanost spremeni v notranje živo življenje. — dela nič nego izgovarja ker — narobe — se po jeziku določne misli čuti v njem zbujajo, s tujim jezikom pa sc v njem misli iu čuti stvarjajo, ki so različni od onih materinega jezika: zato so more in sme otrok še le potem tujega jezika učiti, kader se je materi in J kot šolo, nego za politično germanizacijo. Pa čujmo dalje. Herder pravi v svojih „pisni i h k h u m a niteti" to-le: ,,Ako je jezik organ naših duševnih noči, sredstvo našega notranjega izobrašenja, ne nega jezika, v kterem se misli in čuti otrokovi I moremo sc drugače odgojovati nego v jeziku na popolnoma z besedami in jezikovimi obračaji stri-j šega naroda in naše dežele." njajo živo priučil, kader so torej misli iu čutila! E. M. Arndt-ova misel je: ,,S kakim dru- lastne^a narodovega duha v otročjem duhu žive I gim jezikom naj se kasneje počne; more sc ga vaditi do pravega razumi jenja, govoriti ga ni mnogim treba. To je v zgodnjih letih tudi nevarno, ker ravno z govorjenjem preide tuja podoba iu tuj duh in tuj način uajživeje v dušo." Pri nas se ve da so ljudje, ki nas hočejo s pojmi iu zveze v materinem jeziku nekoliko utrdč, (tujo podobo, tujim duhom iu tujim načinom zve in so podloga njegova. Vernaleken pravi v svoji „Unterrichts-lchre" prav dobro: „ Človek misli samo v svojem materinem jeziku, in kar v tujem govori in piše/ to jc samo prenošenje. Stoprv tačas, kader se ličati, a ne da bi nas izobrazili, temuč preparirali za tuje politične namene, za tuj narod, in tujo državo, dasi vsega tega nc poželimo! Ce pa hočejo še z znanostjo svoje prave namere pokrivati naj D i ester >vcg-ovc besede pomnijo, ktere izgovarja v svojem „Weg\veiscr zur Bildung t ur deutsche Lchrer" : „Jezik je vsakemu narodu svetišče, — pravi —. Njega dotekniti sc, njega roparsko jemati, tuj jezik usiliti mu, sc pravi: njegovega življeuja na korenini se lotiti. V jeziku živi narod, v jeziku jc njegov duh utelešen. Mag jezik je njegovo največje dejanje, jc utisuenje, izraz njegovega najnotranjega bitja." Kavno iste misli nahajamo tudi v delih druzih pedagogov, kakor tudi ni nobenega veljavnega pedagoga, ki bi bil tc misli, ktere je naš ..alter-pedagog" kranjski nemškutar, duhovni gospod Lesjak. Moremo sklicavati se tudi na izrek profesorja Miklošiča, ki isto tako učenje dveh jezikov v ljudski šoli za brezmislioo drži. Mislimo torej, da smo dovolj dokazali, kako stoji s „t e ni e 1 j i t i m i pedagogičnimi študijami" našega ljubljanskega „pedagoga." Dajemo mu torej prijateljski svet, naj v prihodnje, predno kak pedagogičen sestavek objavi, tak sestavek da odgojenou III. leta kacega dobrega pripruvnišča v pregled, da ne bomo zopet v njem našli reči, ki so protivne pogluvitim načelom didaktike. II koncu moramo še svoje začudenje izreči, kako jc to, da se ta.lt sestavek more uzeti v program pripravnišča učiteljskega. Direktor pae s tem pokazuje tudi svojo lastno nesposobnost in nevednost na polji pedagogike iu kompromitira svoj učilni zavod. Cikjeka. Slišali smo pritožbe ne samo od učencev, ampak tudi od izvrstnih šolnikov, da se ravno zgodovina na naših gimnazijah uri preveč na pamet, to je iz glave. To pa do sedaj skoro drugače biti ni moglo in marsiktera smešnina, marsikteri quid pro quo kroži med učečo se mladino v tem obziru, ker se učenec na pamet nči in ne ve, česa se uči. Ako pa do sedaj ni mogel prebaviti, kar se ran je predlagalo, kako bi prihodnjič, kedar se mu predloži še več? Odgovor je zopet isti: Le po domačem jeziku. Iz vsega je torej očito, da se navedeni novi ukaz nikakor ne strinja z dosedanjim nemškim podučevanjem, Ker je to samo ob sebi nenaravno, nepedagogično, da mora ministerstvo še dalje iti in zankazati, naj se uči po domače. Ako to zahtevamo, ne bojimo, da bi nas kdo s prenapetneži pital | kajti držimo sc le načel zdrave pedagogike. njega izvirati. Pri njih prevladuje nazor, da ta konferencija Bismarka z Bcnstom ne znači nič dobrega za Slovanstvo. V zadnjih časih posebne pozornost obračajo na razvoj Avstrije in položaj, kterega utegnejo Slovani dobiti. Angleški parlament je bil 21. t. m. odgodjen. Kraljičino poročilo govori o „dobrih razmerah" Angleške vsem oblastim nasproti in s posebnim zadostenjem poudarja odnošaje k Ameriki. Razne stvari. Politični razgled. Volilno gibanje sc je zdaj začelo na vsej liniji. V zgornje- in spodnje Avstrijskem stvari za konservativno in federalistično stranko mnogo bolje stoje nego ikadaj prej. Na Morav-skem in v Sleziji so podobne razmere kakor pri nas: Giskrovo uradništvo je že počelo delati po stari protiavstrijski šegi. Iz Koroškega čujemo o delavnosti nemške stranke, pa — upamo zvedeti, da sc tudi Slovenci gibljejo. Pri nas na spodnjem Štajerskem stvari, kolikor se dado že spregledati dobro za nas stoje in zmagali bodemo povsod ako delamo vsi marljivo in složno. V gosposko zbornico državnega zbora bode baje imenovano dvajset novih (spravoljubnih) udov. — Neizvestno je, kaj je grof lic ust pri svojem shodu v Gaštajuu z Bismarkom sklenil. Glasilo ministra Hohen\varta misli da — nič, ker jc Avstriji več ležeče za notranje uredjenje nego za zveze zunanje politike. Celo „N. fr. Pr." pa prizna v zadnjem članku, da Hcust mora kmalu pasti, ker se njegova politika ne sklada s llohcnvvartovo. Zatorej ga priporoča Duuajčanom za poslanca; in res je Beust vreden Duuaja, a avstrijskega mini-sterstva ne. Uradna dunajska „Wicn. Ahcndp." ponatisne iz praškega uradnega lista članek, v ktc-rem se češkemu časopisju očita, da preostro obso-juje in zasramuje" ustavoverno stranko! Kcdaj so se ti listi zavzeli za Slovane, vsak dan v ustavo-vernih nemških glasilnih listih psovanc? Po dunajskem dopisu v češkem „Pokroku" sc posvetujejo česki zaupni možje z vlado in zaupnimi možmi drugih dežel. Ta dela ki pripravljajo akcijo v deželnih zborih, bodo početkom septembra gotova. — Kader se vlada s tenu zaupnimi možmi končno dogovori, namerava razglasiti kakovi so dogovori bili. Vsakako bi bilo zarad nemških velitev dobro, da pride ta razglas še pred volitvami na svitlo. — „Wanderer" ve povedati, da je izmed Slovencev na Dunaj pozvan dr. lllei wcis, dr. Costa in Crne. V ogerskem listu objavlja znani srbski agitator obrist Orcškovič, da svoje obdolženjc hrvatskem „Obzoru", da mu Audraši ni besede držal, zopet potrdujc. Ob enem odgovarja gro ženjeni dunajskih listov, da če se on sklicujejo nt nemškega cesarja, bode pač tudi dobil sc cn slo vanski cesar, in HO milijonov Slovanov bode stalo proti 40 milijonov Nemcev. Francoski listi se boje sklepov, ki bi uteg nili sc narediti med Avstrijo in Prusko. To tem bolj, ker sovraštvo do Nemcev ni pojenjalo, temuč se v zadnjem času tako javlja, da so Prusi in Nemci sploh popolnoma preverjeni, da jih čakt nov boj, morda prej ko se jc mislilo. Tudi ruski listi se izredno mnogo bavijo shodom gaštanjskiin in z nasledki, ki utegnejo i * (Dr. I»r«»l«»«f.) kteri jc bil v zboru volilcev postavljen za kandidata v mariborskem okraji, zahvalil sc je zarad svoje starosti na kan-ditaturi. Na njegovo prošnjo in na prošnjo centralnega odbora prevzel jo j^ znani rodoljub v Mariboru, dr. Kade j. Centralui odbor je g. dr. Prologu za njegovo izkazano požrtvovalno pripravnost srčno zahvalo izrekel. * (Graška „Tages pošta") v svojem listu od 21. avgusta t. 1. prinaša novico, da je moral g. dr. Dominkuš g. dr. llolzingerju, kot zagovorniku g. Braudstetterja, v pravdi zarad razžaljenja časti plačati stroškov 104 gld. 30 kr. Ker se je dotični odlok višje soduijc že 18. aprila t. 1. dostavil strankam, moramo to notico imenovati le jako nesramen manever glede sedanjih volitev. Vsakdo — kdor kaj ve o omenjenej pravdi, zna, da g. Brandstettcr, ki ga je pri prvi obravnavi tukajŠua sodnija obsodila — pri drugi obravnavi le zarad lega ni bil krivega spoznan, ker se je do druge začetek jc ob 7. zvečer obravnave spomin nekterih njegovih prič toliko obistril, da so nasproti odločnim izrekam Domin-kuševih prič, — med kterimi ste dve svoje izreke ccl6 s prisego potrdile — trdile, da g. Brandstetter pri zboru v Gotzovej dvorani ni razžalil časti g. dr. Dominkuša i. t. d. Take zmage se nasprotniki gotovo nimajo bahati, posebno ker je le pomankljivost naše postave kriva, da se v takem slučaju tožencu pripoznajo stroški. Da sc pa vidi, kako malo imajo nasprotniki vzroka strositi ovo vest po časnikih, dostaviti moramo le še, da jo dr. Holzinger zahteval honorar 323 gld. Hi kr., da mu je pa prva sodnija priznala le 139 gld. 42 kr., višja sodnija pa celo samo 104 gld. 36 kr. Na vsaki način pa postopanje g. dr. Holcingcrja, ki to davno pregreto stvar zopet na dan spravlja, nikakor nije vitežko. * (Vse prijatelje „810V. Naroda") na Štajerskem in Koroškem prosimo, da centralnemu odboru ali nam iz svojih krajev poročajo o volitvah. * (Smešno.) Nadlajtenaut Ott v Ljubljani jc pri vajah reservistov zapazil fanta, kteri je imel slovensko ((belo-modro-rudečo) zavratnico. Ves jezen skoči proti njemu in mu ukaže odložiti to zavratnico, rckši: „Mi smo Kranjci, ne Slovenci." Pri teh vajah so vojaki večidel v svoji obleki.) To ravnanje je zbudilo pri njegovih pajdaših pravično nevoljo. Mi ne pristavimo k temu nikakorš-noffa komentara. * (Ka z p i s a n a j c slu ž h a) učitelja klasične biologijo in učitelja lilozolične propedevtike v zvezi z zcmljepisjem in zgodovino na c. kr. viši realni gimnaziji v Novcnnnestu. Potrebno je znanje slovenskega jezika. Prošnje na c. kr. ministerstvo nauka iu prosvete nadpisane, naj se vložč do 10. septembra po dotični oblasti pri c. kr. deželnem šolskem svetu kranjskem v Ljubljani. — C. kr. okrožna sodnija v Novcnnnestu kot začasna notarska zbornica razpisuje natečaj za notarijate v Crnomlji, Velkili Lašičah, Kostanjevici, Metliki, Radečah, Žužemberku in Trebnjem. Prošnjam je obrok stavljen do 2. septembra t. 1. * (Pot o p 1 j e n zaklad.) Leta 1702 se je v zalivu Vigo na Španjskein potopilo 14 španjskil galjon (ladij) ki so bile naložene srebrom, klerega vrednost se ceni na 400 miljonov frankov Neki francoski inženir, gosp. Bazln, ki se že dalji' bavi s tem, kako hi se preiskalo dno morja, je prišel na misel, potopljene zaklade iskati. Juniji lanjskega leta je bil prvi poskus, kteri se je tud posrečil. Galjone leže še na dnu morja, pa pokrite so 15 čevljev na debelo z blatom in leže 60 do 70 čevljev pod vodo. Enkrat je gosp. Bazin že prišel v eno ladijo in je prinesel iz nje 70 funtov težek kos srebra, kterega je v Parizu prodal za 5465 frankov. Vsled tega se jc napravilo društvo, da se dvigne ves potopljeni zaktad. Delo jc jako težavno, pa gosp. Baziu mu je kos. On razsvitli dno morja z električno svetlobo in je napravil umeten stroj, kteri vsako uro 2300 kub. čevljev blata odpnsvi. Potapljavci (Tauchcr), ki delajo na dnu morja, zaklad nakladajo v sode, ktere poseben parni stroj potegne kvišku. Zadnja francoska pruska vojska je zadržavala tudi to delo, kajti delavci so morali v boj in gosp. Bazin sam je v Parizu organiziral električni svetilnik na Montmartre. Zdaj bo delo na novo pričeto, manjka jim za stroške samo še miljon frankov, ta denar bo pa kmalo vkup in potem sc bo dvignil ogromni zaklad. * (Koliko sc kave porabi.) V Avstriji sc potrebuje vedno več kave, od leta 1850 se je poraba povišala za 125 °/o- Kave se jc namreS porabilo 1850. leta 226.200, 1855. leta 377.600. 1860. 1. 400.200, 1865.1. 425.000, 1869. 1. 468.400 in 1870. leta 511.600 centov. * (Čitalnica v Dornbcrgu) napravi v nedeljo 27. avgusta besedo z igro: „Novci za diplomo". Po besedi bo ples z vojaško godbo. Vstopnina k besedi je 20 nov., k plesu 1 gold.; dijaki so k besedi prosti, k plesu plačajo polovico. Odbor. Listnica opravn i atva. Gosp. F. P. tehnik Gradci. Insorat volja s kolekom 2 gold. 44 kr. Kl«»ln 4jr €omp. na Dunaji (Babonbergorstrassfl 1 — Hurgring 3) kupujejo in prodajajo vsake borano vrednosti Izvrše nai*očila nadunajski l>oi*«i po najboljših pogojih, prodajajo deleže, wr-eelcinili in vsakovrstne srečke za plačilo na (2) Mvoto prav ccn6. V Žapžah (blizo Oirknega v tominskem okraju) se eno leto že pogreša Katarina Mlakar, 34 let stara, srednje postave, rudečih las, črnih oči, okroglega obličja. Žalostni stari&i bi radi zvedeli kam je ta hči, ktera jc ob pamet prišla, došla. Kdor bi zvedel, naj odpise Mariji Mlakar, kmetici v Žapžali, posta (irkno na Pri-mo iNkem. (1) V zgornji Šiški pri Guzi-U, v magacinu podpisanega, se bod«1; :iOO vftl.rov dobrega dolenjskega vina prihodno NOOCMO. 24i. ltVS>IIM(tl t. I. do 6. ure popoldne, po prosti dražbi pro-Kupce uljudno vabi z vsem spoštovanjem f ^c1iLiii'